Trendi 04 by Dejan P.

LETNIK: III ŠT.: 4 SEPTEMBER 2011

INTERVJU Mika Cimolini , Studio Elastik:

Slovenija je arhitekturno podeželska država

FETIŠI

Senzualno pohištvo in »kraljevski« kavč

Ko stavbe oblikuje kontekst, ne ego

F I N A N C E

T R E N D I

–

A R H I T E K T U R A

I N

I N T E R I E R I

ARHITEKTURN I BIROJI

V S TANOVANJU

Sodobni minimalizem

2 KOMPAS

T R E N D I ,

Š T . : 4 ,

S E P T E M B E R

2 0 1 1

foto: Irena Herak

F I N A N C E

Mika Cimolini, Studio Elastik: Slovenski arhitekturi manjka komisija za lepoto

foto: Irena Herak

foto: Shutterstock

INTERVJU 20–32

V STANOVANJU

GUGGENHEIMOVI MUZEJI

Sodobni minimalizem 68–75

foto: Spinnerei

Razbohotenje abstraktnosti 38–42

OD BOMBAŽA DO KULTURE Spinnerei – mesto v malem 56–57

DROBIŽ: CUBO – NOVI LJUBLJANSKI HOTEL 4–10 FETIŠI: OBJEKTI POŽELENJA 12–15 JAVNA ARHITEKTURA: SOBIVANJE USTVARJALNOSTI IN UPORABNOSTI 16–18 BIROJI: ZARADI KRIZE SO PROJEKTI ŠE BOLJ KAKOVOSTNI 34–37 NAJ STAVBE: NAJBOLJŠI, NAJLEPŠI, NAJDRAŽJI 44–47 MONTAŽNE HIŠE: POCENI, PO MERI IN NA KLJUČ 48–49 APARTMAJSKE HIŠE: V GLAVNI VLOGI JE – MACESEN 50–54 ARHITEKTURA V MODI: NOVODOBNE KONSTRUKCIJE 58–59 FENG ŠUJ: KORISTNO ZNANJE ALI VRAŽEVERJE? 60–61 MANJ JE VEČ: LJUBO DOMA, ČEPRAV MAJHNO 76–78 KOPALNICO IMA: ČRNO ZA BOEMSKO OZRAČJE 80 NA STENAH: UNIKATNI DEKOR DAJE DUŠO PROSTORU 82–83 MUZEJI: LUPINA PRED VSEBINO 84

3 PISMO UREDNIKA

aj se dogaja s slovensko arhitekturo? Kje smo, smo inovativni, imamo ideje, sledimo tujini? O tem smo se med drugim pogovarjali z arhitektko Miko Cimolini, ki je Ĺže na zaÄ?etku intervjuja razkrila, vsaj zame, ĹĄokanten podatek â&#x20AC;&#x201C; da je Slovenija arhitekturno podeĹželska drĹžava. Kako, prosim? Ja, pravi, Slovenija je podeĹželska drĹžava, s prevladujoÄ?o podeĹželsko arhitekturo, urbana srediĹĄÄ?a so ĹĄele v zametkih. Ljubljana, Maribor ali Koper so zanjo prej predmestja kot mesta. To se kaĹže, kot pojasnjuje, v nerazvitem in neekonomiÄ?nem javnem prevozu, pomanjkanju kritiÄ?ne mase za razvoj urbanega centra z vsemi storitvami. Slovenska predmestja zato delujejo bolj kot spalna in servisna naselja, ki mrknejo po deseti uri zveÄ?er. Torej kot LjubljanÄ?an Ĺživim v predmestju? Mika Cimolini odgovarja: ÂťV Sloveniji, pa tudi drugje v Evropi, sta se zgodili urbanizacija podeĹželja in podurbanizacija ali vdor podeĹželja v mesto. To se izraĹža tudi v arhitekturi. Na poljih so na podeĹželju zrasla velika nakupovalna srediĹĄÄ?a, hkrati pa se zdi, da je najveÄ?ja Ĺželja tipiÄ?nega Evropejca hiĹĄa z vrtom. Posledica je razprĹĄena, nehomogena, individualizirana, stihijska gradnja, prizidkarstvo.ÂŤ Ne morem drugaÄ?e, kot da se s tem strinjam. Ker se to paÄ? vidi, vsak dan. Slovenci bi za hiĹĄo, ne glede kakĹĄno, naredili vse. In zato imamo v Sloveniji, v evropskem merilu, daleÄ? najveÄ? lastnikov nepremiÄ?nin, okrog 85 odstotkov. V Ĺ vici, denimo, je lastnikov nepremiÄ?nin pribliĹžno 20 odstotkov. Ampak ni vse Ä?rno, je tudi belo. ManjĹĄe slovenske, a moÄ?ne arhitekturne biroje tudi v krizi Ĺženejo inovativne zamisli in vo-

foto: Irena Herak

UBRANI, URBANI? NIÄ&#x152; OD TEGA ALEĹ Ä&#x152;AKĹ , UREDNIK ales.caks@ďŹ nance.si

lja po gradnji, nikakor se ne predajo. NaĹĄi arhitekti, veÄ?ji in manjĹĄi biroji, dobivajo ugledne nagrade v tujini, sodelujejo na tujih nateÄ?ajih, Ĺžal so v tujini tudi bolj opazni in pohvaljeni. To je slovenski sindrom â&#x20AC;&#x201C; da najboljĹĄe, kar zmoremo, pogosto prej opazijo tujci kot mi sami. Tudi zaradi slovenske zavisti. In smo spet pri tem, da so stvari kljub vsemu prej Ä?rne kot bele. Ali vsaj roza. Slovenci namreÄ? divje svoje hiĹĄ(k)e odevajo v nemogoÄ?e in kriÄ?eÄ?e barve: Ĺživo modro, mareliÄ?no, rumeno, oranĹžno, rdeÄ?o â&#x20AC;Ś To je drugje po Evropi z zakonom prepovedano. Taki predpisi pri nas ĹĄele nastajajo. Slovenci si mislijo Ä?eĹĄ, zdaj nam bodo pa ĹĄe barvo fasade predpisovali. Pozabljajo pa, da s podobo svojih hiĹĄ sooblikujejo javni prostor, zanj pa obstajajo pravila. Torej, bodimo pametnejĹĄi arhitekti naĹĄega prostora!

www.ďŹ nance.si/trendi Ĺ tevilka: 4, september 2011

Finance Trendi je brezplaÄ?na revija Ä&#x152;asnika Finance, d. o. o. Urednik revije Finance TRENDI: ALEĹ Ä&#x152;AKĹ UREDNIĹ TVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545, e-poĹĄta: ales.caks@ďŹ nance.si

Foto: IRENA HERAK Naslovnica: MAJA VOLK

TehniÄ?na urednica in prelom: MAJA VOLK FotograďŹ : SANDI BAUMKIRHER, ALEĹ BENO, IRENA HERAK, URBAN Ĺ TEBLJAJ Obdelava fotograďŹ j: SANDI BAUMKIRHER, BORUT SEVER Jezikovna urednica: TATJANA HABINC Oglasno trĹženje: TOMAĹ˝ Ä&#x152;EPON, vodja oglasnega trĹženja telefon.: 01 30 91 457, tomaz.cepon@ďŹ nance.si POLONA KOĹ TOMAJ, vodja projekta telefon.: 01 30 91 532, polona.kostomaj@ďŹ nance.si

Vodja trĹženja naklade: MIHA ERĹ˝EN, telefon: 01 30 91 456, e-poĹĄta: miha.erzen@ďŹ nance.si NaroÄ?nine: SVETLANA MITRIÄ&#x2020;, telefon: 01 30 91 577, e-poĹĄta: narocnine@ďŹ nance.si Tisk: Premiere Natisnili smo: 30.000 izvodov Izdal in zaloĹžil: Ä&#x152;ASNIK FINANCE, D. O. O., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in odgovorni urednik: PETER FRANKL Transakcijski raÄ?un pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Finance Trendi upoĹĄteva Kodeks Ä&#x152;asnika Finance in interna pravila ďŹ nanÄ?nega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.ďŹ nance.si/kodeks). Portfelji Ä?lanov redakcije Ä&#x152;asnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www. ďŹ nance.si/portfelji).

4 DROBIŽ

arhiv Hotel Cubo

DROBIŽ

Cubo – novi ljubljanski hotel

Restavraciji Cubo se je na Slovenski cesti v Ljubljani pridružil še hotel Cubo. Odlikujejo ga vrhunski materiali, ima 26 sodobno opremljenih sob, bar, restavracijo, večnamensko dvorano in ﬁtnes. Trendovski hotel, zasnoval ga je biro Raketa, je vreden 2,4 milijona evrov, od teh je 750 tisoč evrov primaknil evropski strukturni sklad za regionalni razvoj. Cene: enoposteljna soba (120 evrov), dvoposteljna (160 evrov), apartma (junior suite) pa 325 evrov. Novega soseda bo dobil tudi Kolosej v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani. Zlatarna Celje namreč namerava tam graditi hotel. Vrednost naložbe je ocenjena na 21 milijonov evrov, delno naj bi bila ﬁnancirana tudi z nepovratnimi sredstvi, ki jih je Zlatarni odobrilo ministrstvo za gospodarstvo prek razpisa za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Iz evropskih strukturnih skladov naj bi letos začeli črpati 3,8 milijona evrov, 675 tisoč pa naj bi prispevala država. Gre za ambiciozen projekt, saj naj bi imel sodobni hotel s štirimi zvezdicami v 16 nadstropjih kar 252 sob. Poleg nastanitvenih zmogljivosti snovalci načrtujejo še prostore za kongresne in sprostitvene dejavnosti. Če bo šlo vse po načrtu, bo hotel odprt sredi prihodnjega leta.

Sandi Baumkirher

DROBIŽ

V samopostrežni sistem izposoje koles Bicikelj sta vključeni še zadnji dve postaji. Obe sta za Bežigradom, na križišču Vojkove ceste in Božičeve ulice ter na Vojkovi cesti ob Športnem parku Stožice tik ob obvoznici. Skupaj si lahko kolesa v Ljubljani izposodimo na 31 postajah. Na mestni občini Ljubljana (MOL) so z razvojem projekta zadovoljni. Številke kažejo, da ima sistem po treh mesecih delovanja že okoli 20 tisoč uporabnikov, ki so opravili skoraj 180 tisoč voženj. Približno 98 odstotkov vseh izposoj je bilo krajših od 60 minut in zato brezplačnih. Med uporabniki prevladujejo letni naročniki (18.200), zato je število izposoj v času počitnic nekoliko upadlo. Dnevnih izposoj je bilo junija večkrat nad tri tisoč, rekordno število izposoj (3.610) pa je bilo doseženo 22. junija. Na ta dan je bil povprečen čas izposoje 20 minut, kar pomeni, da je bilo vsako kolo v uporabi v povprečju dobre štiri ure. Julija in avgusta se število izposoj med tednom giblje med 2.200 in 2.700 na dan, ob sobotah in nedeljah pa okoli tisoč na dan. Med najbolj obiskanimi postajami so tiste pred Namo, na Prešernovem trgu in Dunajski cesti pred Mercatorjevo poslovno stavbo. Za delovanje in vzdrževanje sistema Bicikelj skrbi ekipa 14 sodelavcev Europlakata, ki kot zasebni partner pri skupnem projektu z MOL upravlja sistem.

Shutterstock

V slovenski prestolnici že 31 samopostrežnih mest za »biciklje«

Temeljni kamen za džamijo v Ljubljani prihodnje leto?

Islamska skupnost v Sloveniji je v sodelovanju z mestno občino Ljubljana (MOL) junija razpisala odprti mednarodni anonimni arhitekturni natečaj za idejno projektno rešitev Islamskega versko-kulturnega centra (IVKC) v Ljubljani. Rok za oddajo projektnih rešitev se izteka, saj je natečaj odprt še do 10. oktobra. Prostorski akt predvideva, da bo glavni objekt visok do 12 metrov, molilnica 24, minaret pa do 40 metrov. V kletnih etažah je predvidenih 450 parkirnih mest. Za 11.300 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga je islamska skupnost kupila od MOL decembra 2008 za skoraj 4,6 milijona evrov (oziroma 402 evra za kvadratni meter), mora odplačati še 1,8 milijona evrov posojila od skupaj 2,65 milijona, ki ga je najela pri Unicreditu. Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus, ki je tudi podpredsednik ocenjevalne komisije mednarodnega natečaja, si želi, da bi bila džamija sprejemljiva za muslimane in za okolje. Po njegovih besedah bo namenjena predvsem verski, izobraževalni in kulturni dejavnosti, politiki naj bi se izogibali. Ljubljanski župan Zoran Janković napoveduje, da bodo temeljni kamen postavili prihodnje leto. Na fotograﬁji: džamija v Damasku.

7 DROBIŽ

arhiv GR

Legendarni pohištveni sejem ima od leta 2010 novo ime – Ambient Ljubljana. Ugledna in kakovostna prireditev vsako leto pritegne večino domačih in precej tujih proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme, velik poudarek pa je namenjen tudi dosežkom oblikovanja. Letošnji sejem bo na Gospodarskem razstavišču od 8. do 13. novembra. Kot je že v navadi, bodo organizatorji predstavili privlačne ideje notranjega oblikovanja, obiskovalcem pa bo na voljo osebno svetovanje strokovnjakov s fakultete za arhitekturo. Tudi letos bodo podelili nagrade TOP 10 za posebne oblikovalske dosežke in nagradili tri najlepše razstavne prostore.

arhiv GR

Sejem pohištva Ambient letos z novostmi

8 DROBIŽ

Razbiti miti

arhiv Studio Pirss

V arhitekturni pisarni Studio Pirss vsako leto z inovativnimi projekti poskrbijo za lepšo podobo prestolnice in drugih slovenskih mest. Takšni so tudi pisarniški prostori IT-podjetja Epilog v Tehnološkem parku Ljubljana. V tej računalniški družbi so želeli razbiti monotonost mita klasične pisarne s kristalno lomljenim, dolgim osrednjim hodnikom. Glavni del prostora deluje kot »ambientalni termometer«, ki v okviru hladne steklene opne spreminja svojo barvno preobleko, bodisi glede na letni čas bodisi glede na vremenske razmere ali programsko shemo. Zaposleni si prek osrednjega prostora ob vstopu ali kar prek svojih računalnikov ob prihodu na delo oziroma čez dan sprogramirajo svoj dan. V poletni vročini postane hodnik hladen, v meglenem zimskem popoldnevu pa živ in spodbuden za delo. V Studiu Pirss so se lotili tudi načrtovanja zasebne klinike Morela-Atros, kjer so upoštevali vse sodobne zdravstveno-tehnološke in prostorske standarde. Njihova naloga je bila ustvariti sprejemni prostor, ki je oblikovan mehko, sproščajoče, s pretočnimi, organsko zasnovanimi sedežnimi elementi, sprejemnimi pulti in obodno konﬁguracijo.

9 DROBIĹ˝

arhiv Studio Pirss

" !

3 ! +&*0#,%/# -/2#1 1&+ & .-51# #+&*0#,%/# (-/2#1 '),#,$& 0)

10 DROBIŽ

Šolnine za študente oblikovanja

Pripravila: Nataša Bolarič natasa.bolaric@finance.si

Aleš Beno

Evropski inštitut za oblikovanje (IED) je razpisal 38 šolnin za mednarodne študente. Udeleženci so vabljeni, da se prijavijo s projektom, tema pa je »Tvoj ponovno uporabljeni dizajn«. Vnovič uporabljen lahko pomeni, da se izdelek uporabi dvakrat za isti ali različen namen, pri čemer se lahko iz starih materialov ustvarijo nove oblike. Vnovična uporaba je zelo pomemben del trajnostnega ravnanja in ni enaka recikliranju, ki pomeni uporabo materialov za nove izdelke. Prijavijo se lahko mednarodni študenti, stari med 20 in 45 let, ki obiskujejo dodiplomski program na šolah za oblikovanje, modo, vizualne komunikacije in upravljanje.

Študij konceptualizacije prostora

Akademija za vizualne umetnosti (A. V. A.) še danes vpisuje v tri študijske smeri, to so temeljni študij umetnosti in oblikovanja, likovna umetnost ter konceptualizacija prostora. Temeljni študij umetnosti in oblikovanja traja leto dni, v njem pa se študenti seznanijo z osnovami umetnosti in oblikovanja, glavnimi umetniškimi smermi in teorijami, klasično in sodobno vizualno umetnostjo ter z novimi mediji in režijo. Študijske smeri so zasnovane interdisciplinarno, kar pomeni, da študenti usvojijo širok nabor medijev (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, instalacija, 3D-oblikovanje, računalniško upodabljanje, animacija, video, filmska, gledališka in televizijska scenografija, kostumografija, izdelava lutk in performans). A. V. A. deluje v Ljubljani kot neprofitni zavod za izobraževanje in umetniško ustvarjanje štiri leta. Medtem se je akademiji uspelo uveljaviti v Sloveniji in tudi na območju nekdanje Jugoslavije, z odličnimi predavatelji ter sodobnimi metodami učenja in poučevanja. Programi namreč temeljijo na britanskem visokošolskem sistemu FHEQ, kar študentom omogoča, da se po končani diplomi neposredno vpisujejo na britanske podiplomske študije.

&&& $" #

11 DROBIÅ½

( ' ) # *4209/ 1003&#-+" /06 ,0/$&14 "640.0#*-" ,* (" /& .02&.0 12*.&2+"4* 8 /0#&/*. %25(*. 608*-0. /+&. 3& 3,-"%/0 12&1-&4"4" 5(-"+&/034 */ :1024/034 % 85/"+ -"),0 0#=5%5+&4& .0(0=/& -*/*+& ,0.1",4/0 0#-*,06"/&(" ,51&+" 8/042"+ 1" 5;*6"4& 1-&.&/*4034* 3,2#/0 *8#2"/*) ."4&2*"-06 2*68%*(/+&/ 10-0;"+ 4&.5 62"4/&.5 ,51&+5 0.0(0=" #0-+:& 0#6-"%06"/+& $&34& 8" 6"2/034 3,2#* 3*34&. 8" /"%802 .246&(" ,04" 5;*4&, :1024/& 60;/+& 1" +& 6 $&-04* 12&15:=&/ 1063&. /06&.5 .0402+5 %,2*+4& "640.0#*- ,* 0%1*2" /06& 104* */ 1034"6-+" 1063&. /06& 3.&2/*$&

" " % !" #$ % " % (

6& -&4* 10(0%#&/& ("2"/$*+& *4209/ */"/$*2"/+& (0%/" 10/5%#" 6&-+" %0 3&14&.#2" 8" 0.&+&/0 ,0-*=*/0 608*- 08*20." %0 2"8120%"+& 8"-0( 8" <8*=/& 03&#& 12* 100#-":=&/*) 120%"+"-$*) *4209/06*) 608*- ,* 30%&-5+&+0 6 ",$*+* 2*.&2 */'02."4*6/&(" *82"=5/" 01&2"4*6/&(" -&"3*/(" 103-06/&(" /"+&." #2&8 3420:,06 </"/$*2"/+" /"+&." *4209/ */"/$*2"/+& 8" )*$ * /" %"/ ! ."-0120%"+/" $&/" 8 510:4&6"/*.* 101534* ! 3420:,* 0%0#2*46& </"/$*2"/+" 6 6*:*/* 0% ."-0120%"+/& $&/& 608*-"! .&3&=/* 0#20, ! 10-0( 0% ."-0120%"+/& $&/& 608*-"! 20=/034 .&3&$&6! 12&%6*%&/0 :4&6*-0 12&60;&/*) ,*-0.&4206 -&4/0 ,. " 10%20#/034* 0 /"4"/=/* 10/5%#* 3& 0#2/*4& /" 6":&(" 120%"+"-$" 608*- *4209/ &= /" 777 $*420&/ 3* -*,& 30 3*.#0-*=/&

12 FETIŠI

HERMINA KOVAČIČ ﬁnance@ﬁnance.si

V ČEM SE STOL RAZLIKUJE OD STOLA, MIZA OD MIZE, LUČKA OD LUČKE? KAJ VSAKDANJE OBJEKTE SPREMENI V PREDMET POŽELENJA, ZA KATEREGA SMO PRIPRAVLJENI ODŠTETI PRECEJ DENARJA? TU JE VPOGLED V NEOBIČAJNE OBLIKE, USTVARJENE TUDI IZ NOVIH MATERIALOV. DOMIŠLJIJA NIMA MEJA.

foto: arhiv proizvajalcev

GOLI OBEŠALNIK

Veliko posluha za ustvarjalnost so pokazali pri italijanskem podjetju Miniforms in pri različnih oblikovalcih naročili malo »drugačne« kose. Paolo Cappello je iz 30metrske cevi ustvaril zavit prostostoječi obešalnik za oblačila Caio, ki spominja na velikansko ogledalo.

SENZUALNO POHIŠTVO

Za predmete Nike Zupanc lahko rečemo, da so pravi primerek fetišizma. Odsevajo izredno čutnost. Kolekcija Homework bi pristajala največjim uživačem, ki znajo svoje užitke pravilno odmeriti. Tako mizo po uporabi preprosto zaprete, omara pa se razteguje glede na število oblek v njej. Svetilka Pompon pa se zdi kot ukročena frizura zapeljivke.

13 FETIŠI

PAPIRNATI UMIVALNIK

V kopalniškem pohištvu je Lago pri izdelavi umivalnika prvič uporabil material tyvek, ki ima podobne lastnosti kot papir. Čeprav je izredno upogljiv, prožen in ekonomičen, se ponaša tudi z izjemnimi mehanskimi lastnostmi in z lahkoto reciklira. Dobra novica je tudi, da se umivalnik Papier težko umaže.

NEMOGOČ STOL

Stol Impossible Wood je za Morosa naredil par Doshi-Levien iz trakov. Navdihnila ju je tehnologija izdelave tekočega lesa, ki daje posebno taktilno izkušnjo. Termoplastična snov je narejena iz 80 odstotkov lesenih vlaken, preostalo pa iz polipropilena, kar daje videz gladkega usnja.

SVETI KOT POLNA LUNA

Nemški oblikovalec Uli Budde je za slovensko blagovno znamko Vertigo Bird ustvaril namizno (tudi stensko) svetilko Balloon v rumeni barvi. Njena ambientalna svetloba, ki jo pomaga razširjati z LED-sijalko in žarometom, naj bi spominjala na romantičen sij oljnih svetilk, sveče ali polne lune. Na letošnjem sejmu oblikovanja v Kölnu so jo uvrstili med najbolj trendovske izdelke.

FRACTALS, ARTEMIDE

FETIŠI

Viseče svetilo, ki v prostor vnese geometrijo. Ko sveti, se na stropu pojavijo sence geometrijskih oblik. Cena: 2.800 evrov

QUADRO, CAPO D’OPERA

Kockasta omara ima poudarjene tridimenzionalne stranice in tako omogoča nov pogled na prostor. Cena: 6.132 evrov

PIERCE, ARTEMIDE

Oblika tega svetila je umetniška, a tudi funkcionalna. Cena: 300 evrov

15 FETIŠI

CLOUDSCAPE, DIESEL ZA MOROSA

Ta fotelj premami vsakogar, da sede vanj. Kombinacija urbane oblike in domačnosti ponuja udobno počutje. Cena: 2.450 evrov

NAPOLEON, NOIR CATTELAN ITALIA

Zakaj se ne bi počutili kraljevsko? Preizkusite seštevek izvrstnega oblikovanja, dobrega materiala in udobnega ležišča. Cena: 5.585 evrov

Gregor Drobnič ﬁnance@ﬁnance.si foto: arhiv proizvajalcev

MOŠKI FETIŠI: URBANI FOTELJ, POSTELJA NAPOLEON, STROPNO IN VISEČE SVETILO TER KOCKASTA OMARA. UŽITEK NA KVADRAT!

16 JAVNA ARHITEKTURA

SOBIVANJE USTVARJALNOSTI IN UPORABNOSTI SODOBNE JAVNE STAVBE SO PROSTORNE IN SVETLE. DO UPORABNIKA NAJ BI BILE ČIM BOLJ PRIJAZNE IN KAR NEKAJ JIH JE, KI SO ARHITEKTURNO OPAZNE. STELA MIHAJLOVIĆ

stela.mihajlovic@ﬁnance.si

prijaznosti šolskih prostorov so lahko zdaj že odrasle generacije nekoč večinoma le sanjale. Tudi številne knjižnice so marsikje stlačili v zatohle in dotrajane stavbe, ki jim gibalno ovirani ali pa starši z otroškimi vozički še blizu niso mogli. Včasih so se naselile kar v poslov-

no-stanovanjskem bloku – nekje vmes, med mesnico in bifejem. Tudi vrtci niso bili veliko na boljšem; starši srečni, da so mesto za malčka sploh dobili, občina srečna, ker je prihranila. K sreči so se predpisi in standardi medtem precej spremenili, zato dobivamo lepe in arhitekturno dovršene javne objekte.

Ravnikar Potokar arhitekturni biro

Knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica. Knjižnica ni več samo skladišče knjig – postaja prostor dogajanja.

17 JAVNA ARHITEKTURA

Miran Kambič

Ekonomska šola, Murska Sobota. Vhod v šolo ponuja veliko prostora za druženje dijakov (arhitekti R. Benda, P. Hočevar, M. Zorc).

Smernice v arhitekturi se ne spreminjajo tako pogosto kot denimo v tekstilni industriji, pa vendar se z leti predrugačijo, saj je arhitektura živ organizem, in vplivajo tudi na javne objekte. »Če združimo nekaj smernic, lahko ugotovimo, da so objekti preprostih, ravnih linij, veliko je steklenih površin, vidnega betona in naravnega lesa. Barve so postale zelo pomembne; pojavljajo se na posameznih stenah, tleh, keramiki in tudi pri notranji opremi,« našteva arhitektka Jožica Curk, ki je v zadnjih letih s sodelavci iz biroja Curk Arhitektura načrtovala nekatere prenove, notranjo opremo in igrišča v slovenskih šolah in vrtcih. Pri gradnji je treba upoštevati standarde in predpise. Poostrene so higiensko-zdravstvene zahteve, predpisi o požarni varnosti ter ustrezni zvočni in toplotni zaščiti pa gredo z roko v roki s predpisi o učinkoviti rabi energije. »Vse našteto vpliva na to, da so prostori večji in svetlejši, hodniki so postali širši, sanitarije so denimo številčnejše, stavbe pa dostopne tudi gibalno oviranim,« pojasnjuje Curkova spremembe, ki smo jim priče v zadnjih letih.

Prostori dogajanja

Šole, knjižnice in druge javne stavbe izgubljajo svojo nekoč ozko določeno vlogo. Od knjižnice zdaj pričakujemo več kot le pult, kjer si bomo izposodili knjigo, ki smo jo dolgo iskali med zaprašenimi policami. Sodobna knjižnica je več kot to, uporabnikom mora poleg klasičnih knjižnih ponujati tudi elektronsko podprte vire informacij. V njih se srečuje še pisana paleta dejavnosti, kot so razstave, dogodki za odrasle in otroke ter druge prireditve. »Knjižnice so glavni element družbene urbane krajine,« je na enem svojih seminarjev poudaril profesor z beneške fakultete za umetnost in dizajn Marco De Michelis. Meni, da tako imenovani učinek Bilbaa, ki označuje nesluten in vsestranski razvoj mesta, kar je spodbudila veličastna arhitektura Guggenheimovega muzeja, lahko velja za vsak javni objekt in s tem tudi za vsako knjižnico. Ta poleg privlačne arhitekture postane prostor dogajanja. Tudi šole so zajele nove smernice. »Zelo pomembno je postalo druženje, veliko je atrijskih objektov, z velikim osrednjim

Okolica javnih stavb je postala enako pomembna kot stavbe same. Nekoč je bilo dopustno, da je stavbo še dolgo časa obdajala le neugledna ledina, zdaj pa pri načrtovanju praviloma sodelujejo tudi krajinski arhitekti, ki so zadnja leta pomembni sodelavci pri gradnji večjih objektov.

prostorom kot v skandinavskih šolah. Interakcija med otroki naj bo čim bolj odprta. Vse skupaj je posledica sprememb tudi v dojemanju vzgoje. Šola mora biti prijazna do otroka, ta naj jo zapusti brez strahospoštovanja. In takšna vzgoja se izraža tudi v šoli kot objektu; v togi realsocialistični stavbi, kakršne so gradili nekoč, tega ne moreš doseči,« je prepričan arhitekt Drago Štefanec.

arhiv vrtec Lek

JAVNA ARHITEKTURA

Vrtec Lek, Ljubljana. L Linije v sodobni arhitekturi so preproste in čiste (arhitekta B. Briški in S. Les Zohil).

Lepe stavbe sodijo v lepo okolico

Od leta 2010 so pravila o energetsko varčni gradnji dodatno zaostrena, kar velja tudi za javne objekte. Hkrati morajo biti ti usklajeni s predpisi in standardi, pa še finančno naj bi bili čim ugodnejši. Če odmislimo denar, se pojavi težava, saj so si izhodišča na različnih področjih, ki jih urejajo predmetni pravilniki, marsikdaj navzkriž. »Po priporočilih naj bi bili recimo prostori v šolah svetli, po možnosti obrnjeni na vzhod in jug. To pa pomeni, da med poukom v razrede sije dopoldansko sonce, zato je presvetlo, v toplejših mesecih tudi prevroče, zato morajo biti okna zasenčena, prostori pa zaradi zagotovitve minimalnega potrebnega ugodja neredko povsem klimatizirani,« pojasnjuje neskladja Štefanec. Opozarja še na eno težavo graditve javnih objektov pri nas. Ker vemo, da finančnih sredstev ni nikoli dovolj – zlasti v manjših občinah, ki morajo vlagati v gradnjo šol in vrtcev –, se pri gradnji večine objektov sklepajo kompromisi, tako pri materialih kakor pri izvedbi, ki pa lahko prvotnemu projektu veliko vzamejo. »Ko bodo pravila sčasoma bolj usklajena, bodo zasnove preprostejše, gradnja ekonomsko znosnejša, funkcionalna kakovost pa boljša,« opozarja Štefanec. In imeli bomo še več odlične arhitekture.

Vrtec Bonifacija onifacija v LLjubljani. jubljani. Živahne barve in veliko lesa so del vsakega sodobnega vrtca.

Curk Arhitektura

Kakovost bi imeli, a za malo denarja

Curk Arhitektura

Okolica javnih stavb je postala enako pomembna kot stavbe same. Medtem ko je bilo nekoč dopustno, da je stavbo še dolgo časa obdajala le neugledna ledina, zdaj pri načrtovanju praviloma sodelujejo tudi krajinski arhitekti, ki so zadnja leta pomembni sodelavci pri gradnji večjih objektov. »Pri zunanji ureditvi vrtcev in šol je še posebno velik poudarek na varnosti otrok. Igrišča so opremljena z igrali, ki morajo imeti dokazilo o ustreznosti, podlaga pod njimi pa dovolj mehka, da ublaži padce in zmanjša možnost poškodb,« pravi Curkova. Večja pozornost je namenjena tudi izboru rastlinja; še vedno je namreč v spominu dogodek, ko se je otrok na igrišču nekega vrtca zastrupil s plodom zelo nevarne tise.

Vrtec Šentvid, L Ljubljana. Uporabnost in varnost sta glavni zapovedi ureditve otroškega igrišča.

19 JAVNA ARHITEKTURA

JESENSKE UGODNOS TI

>9G9BG?= AKTIVNI POPUSTI nU \] Y Primus PASIV

za hiลกe Primus PASIV

ร ?@>Iรท J FC?9ร bUX hU`bc d`c รธc n idc hYjUb^Ya giVjYbW]^Y 9?C g_`UXU" =bZcfaUh]jb] ]nfUรธib. Primus 150 m2, V]jU`bU dcjf ]bU %)$ a2 7YbU. %)-"&+% %) ร 7YbU g dcdighca ]b giVjYbW]^c 9?C g_`UXU hYf , ) 88J "

PASSIV HAUS

geeignete

geprรผfter Anschluss

85F=@C HCD@CHB5 รตFD5@?5

=N>9AB5 79B5 PAKET 25 kWh

CV bU_idi \] Y j g]ghYai @iaUf DF9GH=;9 ร B5 89@B= ?@>Iรทร U`] ร ?@>Iรท J FC?9ร jUa dcXUf]ac PAKET ZEMLJA*:

CV bU_idi \] Y j g]ghYai @iaUf ร B5 89@B= ?@>Iรทร U`] ร ?@>Iรท J FC?9ร jUa dcbi^Uac cdh]a]fUb ]b WYbcjbc i[cXYb YbYf[Yhg_] PAKET 25 kWh*:

ย BU^gcXcVbY^ c hcd`chbc รธfdU`_c nYa`^U # jcXU J5=@@5BH JKG *&#' ย HU`bc c[fYjUb^Y

ย NibUbÛ ghYbU DF9GH=;9 ย DU_Yh NF5? ! g]ghYa _cbhfc`]fUbY[U dfYnfUรธYjUbÛ ย DU_Yh N9A@>5 ! n bU^gcXcVbY^ c hcd`chbc รธfdU`_c nYa`Û # jcXU J5=@@5BH JKG *&#' ]b hU`b]a c[fYjUb^Ya ย C_bU g hfc^bc nUghY_`]hj]^c Ig 1 $ * K#a&K) ย J\cXbU jfUhU I 0 %"$ K#a&K) ย AYf]hYj nfU_chYgbcgh] D<DD ]nfUรธib ]b hYfac[fUร Û ย 8cXUhbU ]ncÙW]Û ghfY\Y j dfYXYì ghfcdU aUbgUfXY

G hYa df]XcV]hY Y XcXUhb]\ &"$$$ ร giVjYbW]^Y 9?C g_`UXU ]b cVYbYa nb] UhY ghfc _Y nU c[fYjUb^Y Xc )l"

Komponente

Dr. Wolfgang Feist

! '&"&&$ $$ ร

! %)"$$$ $$ ร x -5

JYรถ c dU_Yh]\ ]b _cbร [ifUW]Û\ bU kkk"ìaUf"g]" JYรถ c dU_Yh]\ ]b _cbร [ifUW]Û\ bU kkk"ìaUf"g]"

JESENSKE UGODNE CENE

nU ]nVfUbY \] Y LUMAR

T 02 421 67 50 I www.lumar.si

! &)"$$$ $$ ร

]jYh] bU^Vc`^Y

20 INTERVJU

SLOVENSKI ARHITEKTURI

MANJKA KOMISIJA ZA LEPOTO ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@ﬁnance.si

21 INTERVJU

Irena Herak

MIKA CIMOLINI JE SOUSTANOVITELJICA STUDIA ELASTIK. ARHITEKTKA, KI JE V PROJEKTIH ELASTIﾄ君A.

22 INTERVJU

ika Cimolini je z Igorjem Keblom leta 2004 ustanovila arhitekturni studio Elastik, zasnovan kot mreža manjših studiev, ki delujejo med Nizozemsko in Slovenijo. Pogovarjala sva se o slovenski arhitekturi, primerjavah s tujino, urbanizmu, arhitekturni viziji

v Sloveniji – če jo sploh imamo – in tudi o tem, zakaj imajo Slovenci radi fasade v neprebavljivih barvah in kako to spremeniti.

Kako dojemate arhitekturno gradnjo pri nas? Kako nam gre, zelo zaostajamo za tujino?

Ne gre za to, ali zaostajamo ali ne, temveč za zavedanje, kdo smo in kakšne so naše zmožno-

23 INTERVJU

Torej živim v predmestju …

V Sloveniji, pa tudi drugje v Evropi, sta se zgodili urbanizacija podeželja in podurbanizacija ali vdor podeželja v mesto. To se izraža tudi v arhitekturi. Na poljih so na podeželju zrasla velika nakupovalna središča, hkrati pa se zdi, da je največja želja tipičnega Evropejca hiša z vrtom. Posledica je razpršena, nehomogena, individualizirana, stihijska gradnja,

OPEN FRAME Načrt je Elastik zasnoval v sodelovanju z MAT Studiem, s katerim sta leta 2009 tudi zmagala na tekmovanju novih zamisli Ymere NAI. Gre za zasnovo večnamenske gradnje, ki obsega oblikovalsko galerijo revije Frame, hotel, stanovanja in ateljeje. Načrt za Open Frame – 15 tisoč kvadratnih metrov veliko prepoznavno stavbo na severnem nabrežju reke Ij v Amsterdamu – je dobro uglašen z urbanističnim načrtom. Ta del mesta po mnenju studia Elastik gotovo potrebuje osrednji prostor kot »zgoščeno trajnostno središče, ki ljudi povezuje s severnim nabrežjem Ija ter ponuja tako bogat in privlačen program, da bo ljudi navdušil za to, da si bodo na tem obetavnem kosu zemljišča uredili dom«.

foto: arhiv Elastik

sti. Slovenija je podeželska država, s prevladujočo podeželsko arhitekturo, urbani centri so v zametkih. Ljubljana, Maribor ali Koper so prej predmestja kot mesta. To se kaže denimo v nerazvitem in neekonomičnem javnem prevozu, pomanjkanju kritične mase za razvoj urbanega središča z vsemi servisi. Slovenska predmestja delujejo bolj kot spalna in servisna naselja, ki ugasnejo po deseti uri zvečer.

24 INTERVJU

Zgodovinsko jedro Prage se je iz bivalnega območja spremenilo v izolirano turistično zanimivost. Vzrok za to osamitev je šestpasovnica Magistrala, ki je mesto ﬁzično razdelila na družbeno, okoljsko in kulturno ločene dele. Z Elastikovo urbanistično razčlembo se načrtovana preureditev Magistrale prelevi v bulvar, prijazen do pešcev. Zasnova Magistrale bi po Elastikovem načrtu ostala večinoma nedotaknjena, a z omehčano infrastrukturo oziroma ločnico ter ustvarjenimi novimi prehodi za pešce med zgodovinskim mestnim jedrom in sosednjimi deli mesta. Rezultat odprtosti te ločnice bi bilo vnovič poseljeno središče mesta in znova povezano mesto.

foto: arhiv Elastik

PRAŠKA ART-ERIJA

prizidkarstvo. Posebna težava je stanovanjska arhitektura. Avtorji lanske kritične razstave Stanovanjske ne/politike – Anja Planišček, Matevž Čelik in jaz – ugotavljamo, da se je država v posocialističnem obdobju povsem umaknila iz stanovanjskega sektorja. Na tem področju ni jasne vizije in politike, predvsem pa se ta ne prilagaja demografskim spremembam. Prevladujoče zasebne naročnike, ki se ukvarjajo s stanovanjsko gradnjo, sta v zadnjem desetletju zanimali produkcija in rast, ne pa strokovni izzivi in inovacije, s katerimi bi stanovanjskim okoljem dali trajno dodano vrednost, nepremičninski investiciji pa dolgoročno povišali vrednost. Še pred kratkim splošno znana slovenska kakovost bivanja, utemeljena na bližini neokrnjene narave, dobri infrastrukturi in pestrih možnostih preživljanja prostega časa, je v tem desetletju nazadovala. Povprečen Slovenec vse več časa preživi v avtu, na poti med domom in službo. Narava se je marsikje morala umakniti občinskim industrijskim conam ali cestam, ki so pretrgale stik naselij z njihovim zelenim zaledjem. Razcvet nepremičninskega trga je povzročil, da so stanovanjske hiše in večstanovanjske stavbe rasle kot gobe po dežju ter spremenile videz in delovanje mestnih in primestnih okolij. Ena izmed značilnosti urbanega razvoja zadnjih let v Sloveniji je rast podeželskih naselij brez državne strategije, ki opredeljuje urbana središča glede na njihovo vlogo pri prostorskem razvoju države. Različni pojavi, ki jih spremljamo v zadnjem desetletju,

so dokaz, da potrebujemo novo, drugačno, aktivno stanovanjsko politiko. Gradnja dostopnih in socialnih stanovanj v EU ostaja pomembno orodje za zagotavljanje boljše preskrbe in kakovosti stanovanj ter za zaščito porabnikov na trgu nepremičnin.

In kako izboljšati stanovanjsko gradnjo pri nas?

Prvič, z učinkovito urbanistično stanovanjsko politiko: gradnjo v strnjenih naseljih, obvezno komunalno opremljenostjo zazidljivih zemljišč, poenostavitvijo postopkov za pridobitev urbanistične dokumentacije. Drugič, z dvigom stanovanjskega standarda: povečanjem povprečne stanovanjske površine na osebo, prenovo stanovanjskega fonda, spodbujanjem energetsko učinkovite gradnje, uveljavljanjem odlaganja odpadkov, prijaznega do okolja. Tretjič, s spodbujanjem in krepitvijo vloge zasebnih neprofitnih stanovanjskih organizacij – stanovanjskih zadrug in drugih oblik samoorganiziranja. Četrtič, s spodbujanjem tipološke raznovrstnosti, ki je manj prostorsko potratna – denimo vrstne hiše namesto individualnih –, ter s spremembo pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki bi spodbujal tipološko raznovrstnost. In petič, z ustanovitvijo centralne agencije za stanovanjsko politiko, ki bi se ukvarjala z analizo razmer, željami uporabnikov, razisko-

foto: arhiv Elastik

INTERVJU

vanjem mogočih gospodarskih in političnih vplivov na razvoj stanovanjskega trga, vodenjem informacijskega sistema in uresničevanjem dopolnjenega nacionalnega stanovanjskega programa.

Zdi se, da v Sloveniji ni urbanističnega načrtovanja. Gradnje so stihijske, nič ni poenoteno. Kdo bi moral bedeti nad tem, da bi imela Ljubljana in druga mesta bolj prepoznavno in bolj urbano, ubrano arhitekturo?

Slovenija res najbolj zaostaja v urbanizmu, ki je izgubljen v dihotomiji med načrtovanjem in pravno zbirokratiziranostjo postopkov. Urbanizem je živa tvorba, zato bi morali načrte ves čas prilagajati resničnosti, in ne nasprotno, z birokratskim postopkom poskušati resničnost prilagajati načrtu. Zaradi zbirokratiziranosti in kršenja pravil v prostoru pogosto ni jasno, kaj se sme in kaj ne. Investitorji so zmedeni. Urbanist predpiše pravila v prostoru, ki pa jih investitorji pogosto ne upoštevajo, saj so bodisi neživljenjska bodisi si jih upravne enote razlagajo po svoje.

Primer je občina Divača, kjer je ta načrtovala industrijsko cono. Potem ko je komunalno uredila zemljišča, so ta postala za investitorje predraga. Ti so od občine izsilili industrijsko cono drugje, kjer zemljišča niso bila urejena in zato cenejša. Podobno je s Kosezami v Ljubljani, kjer je nov izvedbeni prostorski načrt povzet iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja: atrijske hiše se ne smejo nadzidavati, spregledano pa je, da so že skoraj vse nadzidane.

Kako pa je z urbanističnimi strategijami v tujini?

Na Nizozemskem imajo vmesni neodvisni organ, tako imenovano komisijo za lepoto, ki presodi, ali neka arhitektura sodi v določeno okolje, ali so odstopanja estetska. Gre za svetovalni organ občin, ki ni pravno zavezujoč. A tudi tak organ ni popolna rešitev. Na Nizozemskem se srečujejo z nasprotno težavo: njihov urbanizem predefinira arhitekturo, individualizem ni mogoč, prostor pa je pogosto pust in enoličen. Urbanizem kot disciplina je ujet med interese trga in

HOTEL BELLEVUE V AMSTERDAMU:

Eden izmed projektov studia Elastik je bila prenova srednje velikega hotela s tremi zvezdicami, ki stoji v bližini osrednje amsterdamske železniške postaje. Pri prenovi so uporabili motive iz nizozemske pokrajine, tako da so jih spremenili v celostno bivanjsko izkušnjo. Motivi so trije: trava, pesek in voda – glavni elementi nizozemske pokrajine. Na njihovi podlagi so bili v okolje s celostno čutno izkušnjo spremenjeni trije svetlobni jaški in 75 sob. Vsak svetlobni jašek je bil ob tem pospremljen z vertikalno krajino, medtem ko ima vsaka soba tudi s posamičnim motivom usklajeno servisno steno.

26 INTERVJU

Irena Herak

Slovenija je podeželska država s prevladujočo podeželsko arhitekturo, urbani centri so v zametkih, pravi Mika Cimolini.

27 INTERVJU

Kako vrniti te površine, ki so bile z industrializacijo mestu odvzete?

V bližnji prihodnosti bo več kot 80 odstotkov ljudi stanovalo v mestih ali primestjih. Zaradi gospodarskih in okoljskih razmer smo zdaj prisiljeni mesta zgoščevati. Vse teže se bo izogniti bivališčem v bližini železniških tirov ali na območju avtocest.

Kakšne možnosti bivanja pa ponuja vnovična uporaba infrastrukturnih objektov?

Železniški koridorji, avtocestni obroči in mestne vpadnice pomenijo fizične omejitve v urbanem tkivu. To so fizični in socialni zidovi, ki delijo mesto in prebivalce na tiste znotraj in tiste zunaj. Poleg gospodarskih, družbenih in neposrednih okoljskih vplivov na bivanjske razmere v mestu so prav ta območja spregledana priložnost za prihodnji razvoj mesta v okviru zdajšnjih meja.

Katere gradnje so potemtakem danes v ponos naši prestolnici in drugim krajem in katerih se lahko sramujemo?

Zadnjih nekaj let je bilo veliko narejenega, staro mestno jedro so zapustili avtomobili, zgrajena je bila parkirna hiša pod Kongresnim trgom, nabrežja Ljubljanice so urejena, dobili smo stadion, več mostov, avtobus postaja spet priljubljena oblika prevoza po mestu. Poseben miselni premik je bila gradnja stadiona Stožice, kjer gre predvsem za zelo urbano arhitekturo, za katero nihče ni verjel, da bo delovala, zdaj pa je jasno, da deluje in je mogoče napolniti njene zmogljivosti, čeprav kompleks

WELLNESS PARK LAŠKO

Novi center dobrega počutja stoji sredi mirnega parka ob reki Savinji. Krasi ga steklena kupola, ki s svojim pomnoževanjem sončnih žarkov ustvarja pridih čarobnosti. Notranji in zunanji bazeni termalnega centra obsegajo 2.200 kvadratnih metrov vodnih površin, tu pa so še savne. Nov hotel s štirimi zvezdicami ima 190 sodobnih in barvitih sob ter restavracijo, kavarno in spa center, ki ponuja tradicionalne, ajurvedske in tajske masaže, obrede ter nego obraza in telesa. Arhitekt kompleksa je Borut Rebolj iz ateljeja Rebeka, Elastik pa je oblikoval notranjost. Temeljno vodilo je bilo ustvariti živahna in poživljajoča okolja, ki prinašajo dobro počutje in občutek zadovoljstva.

Tomaž Gregorič

državnega načrtovanja. Kadar monopol prevzamejo tržne zakonitosti, postane mesto neformalno in neurejeno, to pa vpliva na kakovost bivanja za uporabnike mesta. Mesto pod nadzorom države – načrtovano mesto, je veliko bolj urejeno in ponavadi ponuja boljše življenjske razmere. Ta primerjava je očitna, če primerjamo Amsterdam in Istanbul ali Rio de Janeiro in Sao Paulo; prvo je nadzirano, urejeno mesto, drugo pa prepuščeno tržnim zakonitostim liberalne ekonomije. V viziji industrijskega mesta iz 20. stoletja velik del mest zavzemajo infrastrukturni objekti, namenjeni prevozu – cestni in železniški koridorji. Ker jih uporabljamo vsak dan, se nam zdijo samoumevni.

28 INTERVJU

ni dokončan in se srečujejo s pomanjkanjem denarja investitorja. Pomen stadiona Stožice je več kot regijski, ne glede na to, ali nam je všeč njegova arhitektura ali ne, saj gre za eno največjih naložb v športne in družbene objekte po osamosvojitvi. Sramujemo pa se lahko dejstva, da morajo mladi do srednjih let živeti pri starših zaradi razmer na stanovanjskem trgu, ki sem jih opisala. Zato smo v studiu zasnovali kompaktna bivališča, ki so dostopna za 25 tisoč evrov na enoto, skupaj s pohištvom. Projekt,

TRGOVINA LARE BOHINC V LONDONU To je že druga prodajalna, ki jo je Elastik oblikoval za slovensko oblikovalko nakita Laro Bohinc. Prvi sad sodelovanja med Elastikom in Bohinčevo je bil razstavni prostor in začasna prodajalna na ulici Hoxton. Druga prodajalna na ulici Sloane pomeni evolucijski korak naprej. Izhodišče pri njeni zasnovi so bile oblikovne rešitve iz prodajalne na ulici Hoxton in nadaljevanje zgodbe Lare Bohinc o Skrivnem vrtu. Obe prodajalni sta zasnovani okoli trirazsežnostnega prostorskega elementa, ki ima funkcijo svetilnega in odlagalnega elementa ter je hkrati povezovalni element med prodajalno in njenim uporabnikom. Narejen je iz kerrocka, kompozitnega materiala, katerega glavni sestavini sta aluminijev hidroksid in polimersko vezivno sredstvo z akrilno osnovo. Na otip je podoben keramiki ali kamnu, a ga je mogoče oblikovati in obdelovati z enakimi orodji kot les.

ki smo ga poimenovali Mody, še nastaja, a že iščemo lastnike zemljišč, ki bi jih zanimal. Zasnovan je tako, da je prilagodljiv glede na zmogljivosti in možnosti postavitev na lokacijo. Zamislili smo si ga kot modularna bivališča, ki jih je mogoče sestavljati ali nalagati v vertikalne – stolpe, ali horizontalne – bloke, kompozicije. Takšna bivališča bi lahko uporabili za najemniška stanovanja za študente, pa tudi za mestne hotele po vzoru hotelske verige CitizenM ali stanovanja za samske mlade.

29 INTERVJU

Po letu 1995 so propadli nekoč veliki slovenski arhitekturni biroji. Nastalo je več manjših, ki jih vodijo arhitekti, ki so se šolali v tujini. To jim omogoča veliko manj obremenjen pogled na arhitekturo. Namesto vračanja v tradicionalno arhitekturo se je izoblikoval manj monumentalen pristop k arhitekturi. Slovenska arhitektura je postala prepoznavna v svetovnem merilu.

Opažam, da je prišlo do prevlade tako imenovane minimalistične in neofunkcionalistične smeri, ki se ne ukvarja toliko z inventivnostjo niti s stališča tipologij ali združevanja programov niti s stališča tehnologije ali uporabe materialov. Družbena norma v Sloveniji je nizkocenovna arhitektura, oblika, ki ne sili v ospredje, in povprečnost v vseh pogledih. Medtem ko v svetu obstaja raznolikost tipologij večstanovanjskih stavb, ugotavljamo, da so tipologije v Sloveniji omejene predvsem na

Bogdan Zupan

Kakšne so sploh smernice slovenske arhitekture?

30 INTERVJU

osnovni in globoki blok ter individualno hišo ali hišo dvojček. Skupne površine v večstanovanjskih stavbah so omejene na funkcionalno zemljišče, izginile so celo sušilnice.

Kakšne so izkušnje z arhitekturo in načrtovanjem recimo na Nizozemskem, kjer ima Elastik sedež?

Nizozemska je že zaradi okoliščin arhitekturno zelo razvita država. Ker nima nobenega naravnega bogastva, celo ozemlje si je morala izbojevati in ga ustvariti dobesedno iz vode, ima umetna krajina – tista, ki jo je ustvaril človek –, prednost pred naravno. Nizozemska je popolno nasprotje Sloveniji, ki ima bogato in raznoliko naravno krajino. Prav zaradi tega nasprotja sva z Igorjem Keblom leta 2004 ustanovila Elastik kot arhitekturni studio, zasnovan kot mreža manjših studiev, ki delujejo med Nizozemsko in Slovenijo. Prostorske koncepte že od začetka projekta snujemo interdisciplinarno in se povezujemo z drugimi strokovnjaki, odvisno od potreb projekta. Naše področje je zelo široko, saj projekti obsegajo od urbanističnih študij do klasičnih arhitekturnih načrtov, veliko interierov, pa tudi večmedijskih projektov.

Kateri narodi so arhitekturno najprodornejši, tudi zgodovinsko gledano?

Arhitektura je odvisna od bogastva in zmožnosti vlaganj. Zato so arhitekturno najprodornejši bogati narodi: ZDA, skandinavske države, Švica, v zadnjem času Kitajska in azijske države. Zgodovinsko gledano se je arhitektura vedno razmahnila v družbi, ki je imela zagotovljeno osnovno preživetje, zaradi naravnega bogastva, trgovine, kolonij ali bančništva. Nekaj časa so narodi tudi tekmovali, kdo bo postavil najvišjo stavbo, zdaj pa tekmujejo v ekološkosti in energetski učinkovitosti.

To je že nekaj let najbolj očitna smernica v arhitekturi …

Trajnostna arhitektura je po mojem mnenju tista, ki je v svojem celotnem življenjskem ciklusu vzdržna okoljsko, družbeno in ekonomsko. To pomeni, da je stavba energetsko varčna ali celo energijo proizvaja, iz materialov, ki so izdelani, da čim manj obremenjuje okolje, da upošteva navade uporabnikov in se jim prilagaja, rabi svojemu namenu in ni predraga, hkrati pa je estetska in se vklaplja v okolje. Trajnostno razmišljanje je postalo za arhitekte samoumevno. Samoumevno je, da je sodobna stanovanjska hiša zasnovana tako, da ima skoraj ničte vzdrževalne mesečne stroške, ne glede na to, kakšnega videza je.

To pomeni, da nimamo računa za ogrevanje in elektriko. Zdaj pridobivamo gradbeno dovoljenje za takšno hišo, ki jo bomo postavili na Krasu. Zaradi podnebnih značilnosti je obremenitev zaradi podhlajevanja tam celo večja od ogrevanja. Hišo smo zasnovali tako, da velike steklene površine senčimo z napušči nad pokrito teraso. V taki hiši sploh ni potrebe po grelnih napravah, hišo lahko ogrejemo že z vpihavanjem toplega zraka. Celoten vložek v gradnjo po izračunih ne sme preseči 200 tisoč evrov.

Ali vsi arhitekti, ki snujejo lupino, razmišljajo tudi o interieru?

Skupni imenovalec večine slovenskih izpeljanih projektov, ki so dobili tudi mednarodna priznanja, bi lahko bil »embalažna arhitektura«. Ta se, podobno kot produktna embalaža, ne ukvarja toliko z organizacijami programov, ne išče novih prostorskih organizacij, temveč se ukvarja s sporočilom, kaj je v njeni notranjosti. Inovativnost embalažne arhitekture se kaže v materialni sistemizaciji zunanje kože stavbe, s katero ustvarja svojo identiteto in prepoznavnost. Takšna stavba je ponavadi artefakt, ki se le redko povezuje v večji sistem objektov oziroma v urbano strukturo. Inventivna fasada ali inovativna uporaba materialov še ne naredi inventivne arhitekture. Fenomen embalažnosti lahko zasledimo že pri Plečniku, ki se je veliko ukvarjal z zunanjo podobo svojih stavb. Tudi NUK je v osnovi preprost pravokotnik z atrijem, obdan s kamnito in opečno fasadno rustiko, v kateri se okna z izbočenimi okenskimi policami izgubijo v dinamiki kamnitih kvadrov različnih tekstur. NUK je embalažno in trženjsko učinkovita arhitektura, saj je za simbolno spektakularno podobo ovoja znana, skoraj dolgočasna vsebina produkta.

Kateri arhitekti so ta hip najbolj inovativni v svetovnem merilu?

BIG – danski arhitekturni studio, ki ga odlikujejo inovativne arhitekturne tipologije in postopek analize problema, pa londonski Plasma Studio – ta se je pred kratkim preselil v Šanghaj –, ki inovativno uporablja geometrijo in obliko.

Kako prihaja studio Elastik do posla?

Najboljša reklama je dobra izvedba, zato delo pridobivamo večinoma kot neposredna naročila. Udeležujemo pa se tudi natečajev. Konec leta 2009 smo zmagali na natečaju Open Fort 400, ki sta ga organizirali družba Ymere in mestna občina Amsterdam. Zmagali smo med stotimi arhitekturnimi biroji z vsega sveta.

31 INTERVJU

Irena Herak

Poseben miselni premik je bila gradnja stadiona Stožice, kjer gre predvsem za zelo urbano arhitekturo, za katero nihče ni verjel, da bo delovala, zdaj pa je jasno, da deluje in je mogoče napolniti njene zmogljivosti, čeprav kompleks ni dokončan, razmišlja Mika Cimolini iz studia Elastik.

32 INTERVJU

Projekt pa je poleg arhitekture od natečajnikov zahteval, naj predlagajo tudi program, torej vsebino stavb nasproti železniške postaje v Amsterdamu. Naš predlog je bil združiti hotel s kongresnim centrom in razstavnimi prostori za promocijo industrijskega oblikovanja. Program smo zasnovali v sodelovanju z nizozemsko revijo Frame.

arhiv

Elas

tik

Kako bi uredili skrb zbujajoče razmere v Sloveniji, ko je videti vse več fasad v nemogočih kričečih barvah, in zakaj tega v tujini ni?

Lastniki objektov se premalo zavedajo, da z obnovo fasade segajo iz zasebnega v javni prostor. Če je sprememba barve zelo izrazita, lahko tudi kršijo zakon o graditvi objektov. Po tem zakonu investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil in drugih izbolj-

šav, z njimi pa se ne sme spreminjati zunanjega videza objekta. Poleg tega se vzdrževalna dela na fasadi ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskimi urbanističnimi akti, ki veljajo v prostoru. Pogosto namreč prostorski akti podrobneje določajo barvo in obdelavo fasade. Objekte je treba obnavljati tako, da so v skladu s prostorskimi akti, saj se le tako lahko ohranja identiteta prostora. Neposrečena izbira barve je predvsem posledica neizobraženosti. Ljudje menijo, da je izbira barve fasade njihova pravica, s tem pa posegajo v skupni prostor mesta, vasi in rušijo identiteto kraja. Ponavadi v takšne odločitve niso vpleteni strokovnjaki, temveč se ta izoblikuje v odnosu med naročnikom in izvajalcem. Proizvajalci, izvajalci in prodajalci storitev bi morali svoje naročnike opozoriti, da s takšnimi posegi kršijo zakonodajo. Zame so moteče ne samo kričeče, temveč tudi »marelične in svetlo rumene smetanaste« barve, ki so kot unificirana koprena spremenile podobo mestnih jeder. Ko razmišljamo o prenovi fasade, je za nasvet treba vprašati arhitekta in se obrniti na občino, ki ve, kakšne so določbe o barvah v veljavnih prostorskih aktih.

MODULARNI SISTEM MODY Elastik je razvil modularno, vse vključujočo bivanjsko enoto, ki združuje vrhunske metode izdelave in sodobne oblikovalske standarde za zmerno ceno. Moduli Mody, ki so nadvse primerni za hotelske sobe (za kratko in dolgo bivanje) ter (začasna) stanovanja, so v celoti opremljeni in pripravljeni za bivanje. Primerni so tudi za uporabo pri prenovah objektov in dozidavah na vrhu stavb. Za 25 tisoč evrov, kolikor stane posamičen modul (v to so všteti vsi stroški gradnje, skupaj s pohištvom, napeljavami in pripomočki, brez stroškov zemljišča), lahko vsak uživa v razkošju prostora, ki je zasnovan na visoki oblikovalski ravni ter ponuja funkcionalnost po načelu vstavi in zaženi, združeno z obstojnimi materiali, ki so poceni za vzdrževanje.

33 INTERVJU

34 BIROJI

ZARADI KRIZE SO PROJEKTI BOLJ KAKOVOSTNI MANJŠI IN SREDNJE VELIKI ARHITEKTURNI BIROJI SE NAVADNO NE OPREDELJUJEJO ZA DOLOČEN TIP ARHITEKTURE.

LANA DAKIĆ

lana.dakic@ﬁnance.si

riza je najbolj prizadela gradbeništvo, v stečaju je pristalo kar nekaj velikih gradbenih podjetij. Ker spodbudnih napovedi za to panogo še ni, smo v nekaj arhitekturnih birojih vprašali, kako se spopadajo s krizo in pri katerih projektih delajo ta hip.

Abiro:

Gradnja poslovno-stanovanjskega centra Dunajska vertikala v Ljubljani, delo Abiroja, je bila končana letos pomladi.

Stavbe oblikuje kontekst, ne ego Aleš Beno

Vsaj pol leta bo še nastajala zasnova Nordijskega centra v Planici, kjer bo Abiro oblikoval ali sooblikoval osem skakalnic.

V srednje velikem arhitekturnem biroju Abiro dela devet diplomiranih arhitektov. Za nami so že številne stanovanjske, poslovne

Dekleva Gregorič arhitekti:

V okviru vnovične oživitve Tobačne Ljubljana je predviden tudi poslovni objekt »K« v zasnovi biroja Dekleva Gregorič arhitekti.

Stanovanjsko sosesko Razgledi Perovo v Kamniku so zasnovali v biroju Dekleva Gregorič arhitekti ter obsega šest dvojčkov in šest individualnih hiš. (spodnja slika)

35 BIROJI

in kulturne gradnje, ta hip pa se ukvarjamo s športno arhitekturo, pojasnjuje Matej Blenkuš. Njihov odnos do prostora je specifičen: »Veliko pozornosti namenjamo kontekstu gradnje, zato dopuščamo, da naše stavbe oblikuje ta, in ne ego.« Spomladi so končali gradnjo poslovnostanovanjskega centra Dunajska vertikala v Ljubljani, zdaj se gradita stanovanjska soseska Dvorec Jelen v Kranju in Bloudkova velikanka v Planici. Večinoma se ukvarjajo s projekti, ki so bili zasnovani pred krizo. Ta nanje sicer precej ne vpliva, je pa pripomogla k temu, da se je »paradigma arhitekturnega naročanja iz kvantitete usmerila h kvaliteti«, kot pravi Blenkuš. To zdaj pomeni zmanjšanje obsega poslovanja, a po njegovem mnenju dolgoročno prinaša pozitivne učinke. In kako kaže? Vsaj pol leta se bodo še ukvarjali z zasnovo Nordijskega centra v Planici, kjer bodo oblikovali ali sooblikovali osem skakalnic, s krajinskimi arhitekti iz studia AKKA pa tudi celostno krajinsko ureditev doline in poligon za teke na smučeh. »V prvi polovici prihodnjega leta pričakujemo večje naročilo poslovnega kompleksa v Šiški,« napoveduje Blenkuš. Imajo pa tudi sklenjene dogovore za nadaljnje investicije, ki bodo aktualne ob prvih znamenjih izboljšanja gospodarskih razmer.

Arhitektura nastaja na gradbišču

Miran Kambič

Delo v biroju je projektne narave, zato nje-

36 BIROJI

gov obseg vedno niha ne glede na krizo, kar se še bolj pozna v manjših birojih, pravi Tina Gregorič iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti, kjer dela šest arhitektov. Za poseben tip arhitekture se niso specializirali, »z veseljem pa ustvarjamo posebna bivalna okolja, ki se kakovostno umeščajo v okolje, kot pred nedavnim končana vila na otoku Maui na Havajih, ali v posebno karakterna urbana okolja, kot stanovanjska hiša XXS v Ljubljani, ki je umeščena v spomeniško zaščiteno jedro Krakovega«. V prejšnjih letih so razvijali in projektirali več zasebnih investicij na področju večstanovanjske gradnje, med drugim sosesko Lenivec v Sežani in naselje Razgledi Perovo. Največje projekte so pridobili z javnimi anonimnimi arhitekturnimi natečaji (univerzitetni kampus Livade v Izoli,

stanovanjska soseska Brdo F4 v Ljubljani, kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju). Za območje Tobačne Ljubljana so zmagali na natečaju in izdelali idejne zasnove celotnega prostora, uspelo se jim je tudi dogovoriti o projektiranju poslovne stavbe »K« na vogalu Tržaške in Bleiweisove ulice. »V prihodnosti smo si začrtali predvsem dokončanje že začetih projektov,« pravi Gregoričeva. S projekti se ukvarjajo tudi v času gradnje, saj so prepričani, da arhitektura nastaja na gradbišču in lahko tako zagotovijo želeni končni rezultat oziroma dobro referenco. Pomembni so tudi arhitekturni natečaji, ki so ena izmed možnosti za neodvisno pridobivanje novih srednje velikih ali večjih projektov. Med prihodnjimi zasebnimi projekti so sodobna vas sedmih individualnih hiš na Krasu, stanovanjska obnova območja Jadran v Sežani, želijo si tudi uresničiti projekte dveh stanovanjskih vil na Portugalskem.

V tujini precej bolj razvito okolje za arhitekte

V arhitekturnem biroju Enota, ustanovljenem leta 1998, med krizo poslujejo skoraj enako kot pred njo. »A ves čas je v zraku nekakšna negotovost,« je prepričan Milan Tomac. Veliko več projektov je po njegovem treba poskušati začeti, saj se jih veliko ustavi že na začetku. Posebej se niso specializirali, saj želijo pri vseh projektih izdelati »kakovostno ambiciozno arhitekturo«. Njihov največji projekt, ki je v polnem teku, je prenova dominikanskega samostana na Ptuju, kjer bo kulturni in kongresno-prireditveni center. Kmalu se bo začela izvedba dveh večstanovanjskih objektov na Bledu, pripravljenih pa je tudi več projektov, med njimi športni park v Velenju in terme v Kranjski Gori. O izvedbi je težko govoriti, pravi Tomac, ki upa, da bodo arhitekturno velikopotezni

Biro Enota:

Biro Enota je zmagal na natečaju za športni park Velenje, ki bo obsegal nogometni stadion ter večnamenske športne in atletske dvorane. Posebna značilnost športne dvorane Podčetrtek, oblikovali so jo v biroju Enota, je »rdeča preproga«, ki obiskovalce pripelje do prireditev v objektu.

arhiv AKSL arhitekti

BIROJI

AKSL:

V okviru klubskega prostora na golﬁšču Smlednik so v biroju AKSL arhitekti zasnovali tudi restavracijo Evergreen.

arhiv AKSL arhitekti

Ljubljanska kavarna Rog ohranja spomin na nekdanjo tovarno Rog. Projekt AKSL arhitektov je bil končan septembra lani (spodaj).

projekti uspešno izpeljani. »Zelo dobro bi bilo, če bi nam v prihodnosti uspelo pridobiti delo v tujini, predvsem v razvitejšem okolju, kot je naše,« še meni Tomac. Strokovnosti, kot pravi, jim ne manjka, a za arhitekta je predvsem zelo težko pridobiti zaupanje investitorja, »Slovenija pa je s tega vidika za zahodne trge še vedno precej eksotičen trg«. Zdi se, da je zmaga na mednarodnem arhitekturnem natečaju skoraj edina pot, dodaja.

Največji del pomeni notranja oprema

Arhitekturni biro AKSL arhitekti, ustanovljen leta 2000, projektira tako rekoč vse, od notranje opreme do novogradenj, največji del pa pomeni notranja oprema. »Tu lahko ločimo med javnimi in zasebnimi objekti, razmerje

med njimi je enako,« pojasnjuje Aleš Košak. Pravi, da so po spletu okoliščin naredili veliko gostinskih lokalov, med njimi restavracijo Cubo, Rožmarin, Valvasor, Evergreen, Element in kavarno Rog. Na krizo gledajo kot na eno izmed vsakdanjih ovir v procesu projektiranja. »Vedno obstajajo neke omejitve, v okviru katerih je treba delovati. Nenehno poročanje o krizi močno psihološko vpliva na naročnike in hromi dinamične procese na trgu,« meni Košak. Zdaj se ukvarjajo z več projekti med Ljubljano, Kranjsko Goro, Portorožem in otokom Pagom, kjer so poleti končali projekt Valis, zdaj pa v okviru tega trgovsko-gostinskega objekta urejajo še lepotni center. Kaj bo prinesla prihodnost, Košak težko napove. Upamo samo, da zanimive projekte in dobre naročnike, še pravi.

38 ZATOČIŠČA UMETNOSTI

GUGGENHEIMOVI MUZEJI

RAZBOHOTENJE ABSTRAKTNOSTI NEWYORŠKI VRVEŽ, BENEŠKA ROMANTIKA, BILBAJSKA VROČEKRVNOST, BERLINSKA KREATIVNOST IN ARABSKI BLIŠČ – KAJ JIM JE SKUPNO? GUGGENHEIMOVI MUZEJI. KSENJA TRATNIK

ksenja.tratnik@ﬁnance.si

mate radi velikanske muzeje, kakršen je Louvre, v katerem lahko ure in ure tavate po sobanah ter pasete oči na številnih umetninah, ali pa so vam ljubši manjši, butični muzeji, ki so ponavadi pravi arhitekturni biseri? Če ste med zadnjimi, je obisk vsaj enega izmed Guggenheimovih muzejev obvezen. Prvemu v New Yorku so se pridružili še muzeji v Berlinu, Benetkah, Bilbau in Abu Dabiju, s skoraj tremi milijoni obiskovalcev vsako leto pa muzeji, združeni v Guggenheimovi fundaciji, sodijo med najbolje obiskane kulturne ustanove na svetu. Za vse skupaj je »kriv« Solomon R. Guggenheim, sin Meyerja Guggenheima, v Švici rojenega potomca nemške židovske družine, ki je v ZDA emigriral leta 1847 in ustvaril eno največjih bogastev z rudniki. Že od mladosti zaljubljen v umetnost je Solomon poleg dejavnostim v družinskem imperiju veliko časa namenjal zbiranju umetnin, po upokojitvi pa se je temu posvetil v celoti. Fascinirala so ga predvsem abstraktna dela moderne umetnosti. Svoja prizadevanja je formaliziral z ustanovitvijo zdaj slovite Guggenheimove fundacije, ki sodi med najvplivnejše svetovne kulturne ustanove.

New York: Wrightova mojstrovina na Peti aveniji

Leta 1937 je Solomon v New Yorku ustanovil po sebi imenovano fundacijo, že dve

39 ZATOČIŠČA UMETNOSTI

leti pozneje pa v sodelovanju s slikarko Hillo Rebay na vzhodni 24. ulici odprl Muzej abstraktnega slikarstva, ki je bil dejansko predhodnik zdajšnjega muzeja na Peti aveniji. V tem so bila na ogled dela iz njegove obsežne zbirke, ki jo je kopičil več desetletij. A njegovi načrti so bili še ambicioznejši, zato je leta 1943 k sodelovanju povabil slavnega ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Ta je dobil proste roke pri ustvarjanju novega muzeja, v katerem je Guggenheim načrtoval razstavo svoje iz leta v leto obsežnejše zbirke. Wright je pri načrtovanju muzeja narisal kar 700 skic, preden je našel pravo idejo. Pri načrtovanju se je zgledoval po ziguratih, vrsti mezopotamskih templjev, pri katerih se je krožna površina z višino ožila, Wright pa je pri muzeju koncept obrnil: stavba se z višino širi. Ker je želel, da zunanjost stavbe spominja na morski val, ni nikjer ostrih robov, zgolj zaobljene linije. Stavba je prava simfonija trikotnikov, ovalov, lokov, krogov in kvadratov, ki jih vse druži glavni koncept: kroženje. Narejena je iz gunita, mešanice peska in cementa, ki so jo razpršili po

notranji strani konstrukcije, izdelane iz lesa in jekla, pozneje pa so to ogrodje odstranili. Nenavadno stavbo na slavni Peti aveniji, tik ob Centralnem parku, so končali šest mesecev po Guggenheimovi smrti, potem ko so jo gradili štiri leta, med letoma 1955 in 1959. Gradnja je stala takratne tri milijone dolarjev, zdaj enega najbolj prepoznavnih simbolov New Yorka pa so odprli 21. oktobra 1959. Že prvi dan so se vanj vsuli radovedni Newyorčani – kar 16 tisoč jih je prišlo pogledat, kaj se skriva za zidovi nenavadne stavbe. Javnost si je o tej ustvarila nadvse različno mnenje: nekateri so navdušeni, češ da je resnično veličastna, drugi so kritični, češ da gre za slab primer »vojne med arhitekturo in slikarstvom«. Ne glede na različna mnenja pa je jasno – muzej sodi med arhitekturno najpomembnejše stvaritve 20. stoletja. Zdaj je v njem stalna zbirka zbranih del impresionistov, postimpresionistov, zgodnje moderne in sodobne umetnosti, ves čas pa so tu tudi številne gostujoče razstave. Število obiskovalcev na leto: od 950 tisoč do 1,15 milijona.

Benetke: biseri umetnosti v palači med kanali

Ksenja Tratnik

New York: Wright je pripravil kar 700 različnih skic, preden je našel pravo formulo za veličastno stavbo na aveniji muzejev.

Širitev verige Guggenheimovih muzejev se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil newyorški muzej združen z muzejem Peggy Guggenheim v Benetkah. Peggy je bila Solomonova nečakinja, ki je dvigala prah s svojim razgibanim življenjem v Evropi, v katerem so glavne vloge igrali številni ljubimci iz umetniških krogov. Pred drugo svetovno vojno se je vrnila v ZDA in tam ustanovila uspešno galerijo, a se je pozneje odločila za vrnitev v Evropo. V palači Venier dei Leoni ob Velikem kanalu je leta 1948 v okviru Beneškega bienala predstavila svojo bogato zbirko del, predvsem evropskih in ameriških umetnikov iz prve polovice

Abu Dabi: Arabci so z velikopoteznimi načrti zagrizli v gradnjo največjega Guggenheimovega muzeja na svetu.

40 ZATOČIŠČA UMETNOSTI

Shutterstock

Berlin: Umetniki vedo: če ti uspe razstavljati v Guggenheimovem muzeju v Berlinu, se ti ni treba bati za uspešno kariero.

Bilbao: Gehryjevo iskanje svetlobe

Pod to veličastno stavbo iz titana, stekla in apnenca, ki je glavni objekt dekonstruktivizma, se je podpisal ameriški arhitekt Frank O. Gehry. Muzej so po štirih letih gradnje odprli leta 1997, že med gradnjo pa je sprožil veliko navdušenje med strokovno in splošno javnostjo. Arhitekturno izjemno razgibana stavba, ki združuje na videz nenavadne kombinacije materialov in oblik, le malokoga pusti ravnodušnega in sodi med najpomembnejša arhitekturna dela konca 20. stoletja. Gehry je dejal, da je glavni namen na prvi pogled naključno postavljenih asimetričnih delov muzeja v lovljenju svetlobe. V muzeju so razstavljena predvsem dela iz obdobja po letu 1950, edina stalna zbirka pa so jeklene skulpture Richarda

Shutterstock

Benetke: Palača Vernieri je prava oaza umetnosti in miru sredi beneškega vrveža, zato ne čudi, da je ena najbolj obiskanih znamenitosti.

20. stoletja. Julija 1947 je omenjena palača, ki je delo beneškega arhitekta Lorenza Boschettija, postala njena last in tu je potem živela nadaljnjih 30 let. Med aprilom in oktobrom 1951 je odprla vrata palače in vrta skulptur ter postavila na ogled svojo obsežno zbirko. Leta 1969 se je odločila, da celotno zbirko in svoj dom podari Guggenheimovi fundaciji. Leta 1980, leto dni po njeni smrti, je fundacija odprla po njej imenovani muzej, ki zdaj sodi med najbolj obiskane beneške znamenitosti, saj si ga vsako leto ogleda več kot 400 tisoč ljudi. V njem so poleg njene zasebne zbirke del 20. stoletja, med katerimi kaže opozoriti na nadrealistična dela in slike Jacksona Pollocka, tudi dela iz zbirke Giannija Mattiolija in skulpture v vrtu, vseskozi pa še gostujoče razstave.

ÎXGRYLWL SDUNHWL ] YVHJD VYHWD 41 ZATOČIŠČA UMETNOSTI 7DOQH REORJH NOMXÏQR YSOLYDMR QD NYDOLWHWR ELYDOQLK LQ SRVORYQLK SURVWRURY =DWR YDP ŀHOLPR SULVOXKQLWL VYHWRYDWL LQ SRPDJDWL SUL RGORÏLWYL 3RQXMDPR YDP SHVWUR SDOHWR JRWRYLK SDUNHWRY LQ WDOQLK REORJ PHG NDWHULPL ODKNR L]ELUDWH JOHGH QD VYRM ]QDÏDM LQ WUHQXWQH SRWUHEH 9 UD]VWDYQR SURGDMQHP VDORQX VR QD RJOHG HNVNOX]LYQL WURVORMQL GYRVORMQL LQ PDVLYQL SDUNHWL NL GHOXMHMR WRSOR LQ LJULYR GLYMH LQ SRJXPQR PRGHUQR DOL WUDGLFLRQDOQR UXVWLNDOQR LQ VWDULQVNR NPHÏNR DOL PHģÏDQVNR 3UHSXVWLWH VH ÏXVWYRP LQ L]EHULWH SDUNHW ] RNXVRP

6$/21 &(5.1,&$ 3RGVNUDMQLN W

6$/21 /-8%/-$1$ ,& 5XGQLN W

ZZZ DOSRG VL

42 ZATOČIŠČA UMETNOSTI

Serre v 130 metrov visoki galeriji Arcelor (prej Ribja galerija, od leta 2005 pa se imenuje po jeklarskem mogotcu Arcelorju, ki je finančno pomagal pri njeni gradnji). Konec maja so v muzeju odprli tudi dve obvezni točki za gurmane: restavracijo z visoko kuhinjo Nerua, ki jo vodi chef Josean Martinez Alija, in Bistro Guggenheim Bilbao. Leta 2009 je fundacija predstavila svoje načrte o gradnji podružnice muzeja v Bilbau, a je v Španiji sprožil ostre kritike. Glavni razlog je bil, da naj bi muzej stal sredi naravnega rezervata Urdaibai, ki slovi po bogati flori in favni, kar je na noge dvignilo okoljevarstvenike, močan odpor pa so izrazile tudi oblasti. V fundaciji vztrajajo, da načrtujejo inovativen ekomuzej, a za zdaj se jim z oblastmi še ni uspelo dogovoriti. Število obiskovalcev na leto: milijon.

Berlin: umetnine v zavetju bančnih sten

Bilbao: Gehry je bilbajski muzej mojstrsko umestil ob reko Nervion; z rečne strani se bohotijo vsi detajli veličastne zgradbe, medtem ko druga, bolj umirjena stran, ne »pade ven« iz podobe mesta.

Guggenheimov muzej v Berlinu je na ogled v pritličju stavbe Deutsche Bank. Njegov nastanek sega v leto 1993, ko je takratni ameriški veleposlanik v Nemčiji Richard C. Holbrooke takratnemu direktorju Guggenheimove fundacije Thomasu Krensu predstavil zamisel o odprtju nemške veje Guggenheimovih muzejev. Štiri leta pozneje se je načrt uresničil: na ulici Unter den Linden je v stari meščanski stavbi ameriški arhitekt Richard Gluckman uredil 350 kvadratnih metrov velik razstavni prostor. Trije glavni cilji berlinskega muzeja so

predstavljanje tematskih razstav umetnikov, ki so dali poseben pečat razvoju umetnosti, predstavljanje del iz zbirke Deutsche Bank in del sodobnih umetnikov, ki bodo v prihodnje postala del Guggenheimove zbirke. Število obiskovalcev na leto: 150 tisoč.

Abu Dabi: največji Guggenheimov muzej na svetu

Pregled muzejev Guggenheimove fundacije končujemo s pogledom v prihodnost. Sredi arabskih širjav, natančneje v Abu Dabiju, bo leta 2013 luč ugledal največji Guggenheimov muzej na svetu, saj bo meril več kot 30 tisoč kvadratnih metrov. Julija 2006 so oblasti prestolnice Združenih arabskih emiratov sporočile, da so z Guggenheimovo fundacijo podpisale sporazum o gradnji muzeja v Abu Dabiju, natančneje na otoku Sadijat. Pod načrt veličastne stavbe se je podpisal Frank O. Gehry, arhitekt muzeja v Bilbau. Futuristična instalacija bo imela štiri razvejene dele, v katerih bodo številne galerije, poseben prostor bo namenjen tudi izobraževanju in drugim dejavnostim. Nekaj manj kot 9.500 kvadratnih metrov bo na voljo za stalno razstavo, 3.400 kvadratnih metrov za gostujoče razstave in 513 kvadratnih metrov za izobraževalni center, preostalih 16.618 kvadratnih metrov pa za druge dejavnosti. Muzej se bo, podobno kot njegovi »bratje«, posvetil sodobni umetnosti, največji poudarek pa bo namenjen sodobni umetnosti Bližnjega vzhoda.

Shutterstock

LEPOTA VEDNO SEGA GLOBLJE.

Pod Ä?udovito karoserijo se skrivata inovativna tehnologija in vrhunska izdelava. Jaguar XF â&#x20AC;&#x201C; za vsak dan nov svet.

Apple iPad 16 GB Wi-Fi 3G z neomejenim dostopom do vsebin na www.finance.si in letna naroÄ?nina na revijo Manager www.summitavto.si ali na telefonski ĹĄtevilki 01 25 25 125

Uradni zastopnik in distributer za Slovenijo: Summit avto, d.o.o., FlajĹĄmanova 3, 1000 Ljubljana

Kombinirana poraba goriva 5,4-12,5 l/100km; Emisije Co2: 149-292 g/km

44 NAJ STAVBE

NAJBOLJŠI, NAJLEPŠI, NAJDRAŽJI ksenja.tratnik@ﬁnance.si

Zavarovalnica Triglav: ena od treh palač, ki jih je zasnoval Plečnik, je najbolj prepoznavna po svoji opečnati fasadi.

VSAKE OČI IMAJO SVOJEGA MALARJA, VENDAR SMO KLJUB TEMU IZDELALI SEZNAM PETIH ARHITEKTURNO IZJEMNIH POSLOVNIH STAVB IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ SLOVENSKE ARHITEKTURE. A BREZ ODLOČITVE, KATERA JE PRVA IN ZADNJA.

rhitektura ni merljiva kot športni rezultati in zanjo ne obstajajo recepti, toda vseeno je mogoče ločiti dobro arhitekturo od slabe, pravi Andrej Hrausky, direktor podjetja Arhe in velik poznavalec slovenske arhitekture.

Za razvoj je po njegovem mnenju pomembno, da se gradi po najboljših mogočih načrtih in da te izdelujejo najboljši arhitekti, kar jih premoremo. »To se lahko zgodi – ni pa nujno –, kadar je investitor ozaveščen in se na arhitekturo spozna ali pa je razpisan javni arhitekturni natečaj.«

Barbara Reya

KSENJA TRATNIK

Irena Herak

NAJ STAVBE

Če preletimo seznam nagrajenih arhitekturnih stvaritev zadnjih let, bomo opazili, da prevladujejo javne stavbe, ki so nastale na podlagi natečajev – ko je bila stroka upoštevana, pravi Hrausky, ki pa dodaja, da so natečaji le redko razpisani za poslovne stavbe. Zaradi zdajšnjih gospodarskih razmer je gradnja poslovnih stavb po njegovem mnenju bolj seznam zamujenih priložnosti kot pa arhitekturnih dosežkov. Najboljše poslovne stavbe se od drugih ločijo po kakovostni arhitekturi, umeščenosti v prostor, njihovem pomenu in vlogi skozi čas, »dobrem« staranju, pravi Aleš Košak iz studia AKSL Arhitekti. Ob tem poudarja, da vsaka priča o pomembnih kulturno-političnih obdobjih. Edvard Blažko iz biroja SoNo Arhitekti pa dodaja, da so najboljše poslovne stavbe presežki tako po gradnji kakor po konceptu ali kompoziciji in umeščenosti v okolje.

NAJ PET Stavba Zavarovalnice Triglav (prej Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana); arhitekt: Jože Plečnik; leto gradnje: 1928

Eno izmed najlepših Plečnikovih del je že od gradnje v dvajsetih letih prejšnjega stoletja eden največjih ponosov Ljubljane. Zaščitni znak stavbe je fasada v obliki stebrov iz opeke in kamna. V spodnjem delu, v katerem so zdaj lokali, se je Plečnik zgledoval po Wagnerjevih palačah na Dunaju. Veličastna stavba skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico ter stavbo, v kateri je zdaj sedež Banke Celje, sestavlja trojico mestnih palač, ki jih je zasnoval Plečnik. Pri njenem nastajanju je tesno sodeloval z asistentom Francetom Tomažičem, ki je stavbo načrtoval v fazi vložnega načrta. Pri gradnji palače, ki je trajala dobri dve leti, so uporabili

Kristalna palača: na 48.500 kvadratnih metrih je največja poslovna stavba v Sloveniji.

Irena Herak

NAJ STAVBE

le domače materiale. Zdaj so v višjih nadstropjih poslovni prostori, v pritličju pa trgovine in gostinski lokali.

Poslovna stavba Astra, Ljubljana; arhitekt: Savin Sever; leto gradnje: 1970 Astro je Sever zasnoval kot dve poslovni stolpnici, ki sta povezani z vmesnima trgovinskima stavbama. Stolpnici s svojo višino predstavljata

utrip metropole, kar dodatno poudarja njuna zastekljenost, nižji trgovski del pa z umetnim kamnom pomeni kontrast. Pri gradnji so prvič pri nas namestili dvojno okensko zasteklitev, ki v vmesnem prostoru omogoča prezračevanje, senčenje in zaščito pred hrupom. Temeljna funkcija kompleksa je do danes ostala nespremenjena: v stolpnicah so poslovni prostori, medtem ko so v trgovinskem delu trgovine.

Poslovna stavba Astra: zasnovana kot blagovnica sodi med arhitekturno najbolj prepoznavne stavbe in je eno glavnih Severjevih del.

Irena Herak

Poslovna stavba Linde: svet zase, bi lahko rekli za stavbo, saj živi navznoter, medtem ko jo obdaja industrijska sivina.

Hisao Suzuki

NAJ STAVBE

Slovenska Esmeralda je postala živahno zbirališče gospodarske elite.

Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana; arhitekt: Sadar Vuga Arhitekti; leto gradnje: 1999

Stavba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je znana tudi kot Esmeralda, po istoimenski mehiški telenoveli, ki je bila zelo priljubljena prav v času njene gradnje. Gre za prelomno delo arhitekturnega biroja Sadar Vuga Arhitekti. Razgibana stavba je zasnovana tako, da so prostori, namenjeni širši javnosti – predavalnice, sejne sobe in galerija –, v ospredju, in sicer se dvigajo v več nadstropij, medtem ko so prostori za zaposlene in tehnično osebje v ozadju.

Poslovna stavba Linde, Ljubljana; arhitekta: Vesna in Matej Vozlič; leto gradnje: 2002

Stavba stoji v očem neprivlačni industrijski coni, zato sta arhitekta zasnovala »introvertirano« stavbo: v središču pozornosti je notranji atrij, ki je prostor za sproščanje, okoli njega so nadstropja s pisarnami, v vrhnjem nadstropju pa so tudi igrišča za skvoš. Arhitekta sta veliko pozornosti namenila stopnišču, ki se ločeno ovija okoli vseh nadstropij.

Kristalna palača; arhitekt: Atelje S; leto gradnje: 2010

Kristalna palača je z 89 metri najvišja poslovna stavba v Sloveniji, celotna površina palače pa meri 48.500 kvadratnih metrov. V 20 nadstropjih poslovnih prostorov in pritličju je sodobno nakupovalno središče, poleg tega pa še kongresni center in center dobrega počutja, poskrbljeno je tudi za vrhunske kulinarične užitke. Pred nedavnim odprta Kristalna palača se ponaša z veliko energetsko učinkovitostjo, v stavbo pa je vgrajena celo sončna elektrarna.

48 MONTAŽNE HIŠE

POCENI, PO MERI IN NA KLJUČ PREK EKOSKLADA LAHKO ZA GRADNJO MONTAŽNE HIŠE PRIDOBIMO UGODNO POSOJILO. PRIHRANIMO LAHKO TUDI PRI ENERGIJI, KI JE POTREBNA ZA OGREVANJE OBJEKTA. NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@ﬁnance.si

na večjih prednosti montažnih hiš je, da lahko bolje izkoristimo prostor. Zaradi tanjših sten ob enakih zunanjih merah pri montažni gradnji pridobimo do deset odstotkov več stanovanjske površine v primerjavi s klasično grajeno hišo. V podjetju Lumar, kjer izdelujejo montažne hiše, naštejejo več prednosti take gradnje: hitra montaža, malo odpadnega gradbenega materiala, predvsem pa energetska učinkovitost. Montažni elementi so sestavljeni iz nosilne lesene konstrukcije, obložene z oblogami in polnjene s toplotno izolacijo. Tako že manjša debelina sten omogoča odlično toplotno izolacijo. Iva Grašič, vodja razvoja pri Jelovici, pravi, da lahko s postavitvijo montažne hiše prihranimo na dveh ravneh. Najprej pri izbiri materiala, za katerega proizvodnjo ni potrebne veliko energije. Med takšen mate-

rial sodijo les, lesna volna, celuloza, mavčne in cementno-iverne plošče. Prihranimo pa tudi pri energiji, ki je potrebna za ogrevanje objekta. Poleg tega pri montažni gradnji bolje izkoristimo prostor. Zaradi tanjših sten ob enakih zunanjih merah pridobimo do deset odstotkov več stanovanjske površine v primerjavi s klasično grajeno hišo, kjer so zidovi debelejši.

Montažne hiše so cenejše in ne škodijo zdravju

Cene montažnih hiš so v primerjavi s cenami klasičnih ugodne. Gradnja je kakovostna, materiali pa naravni, ekološko sprejemljivi in zdravju neškodljivi. Hišo lahko naročimo po meri, s pogodbo na ključ ali po sistemu končaj sam. Zaradi majhne toplotne akumulacije je v taki hiši primernejše stensko ogrevanje. Dobre izkušnje iz Posočja potrjujejo dobro potresno varnost montažnih hiš, negorljiv izolacijski material, na primer kamena volna, pa zagotavlja

49 MONTAŽNE HIŠE

tudi dobro požarno varnost. Življenjska doba montažnih hiš je sorazmerno dolga, dobavitelji pa ponujajo garancijo na izdelavo in montažo. Pri gradnji na ključ se sklene pogodba samo z enim podjetjem, zaradi energetsko varčne izvedbe pa lahko prek ekosklada pridobimo ugodno posojilo.

Veliko prednosti, manj pomanjkljivosti

Predsodkov, da imajo montažne hiše slabšo zvočno izolacijo, zdaj ni več. Z ustrezno sestavo konstrukcij, vgradnjo izbranih materialov in primernih stenskih oblog namreč montažna gradnja izpolnjuje vse standarde, določene z zakoni in pravilniki. Strokovnjaki ugotavljajo, da je pogost tudi stereotip o manjvrednosti takšne gradnje. Tako naj bi bile montažne hiše slabše kakovosti in zaradi tega manj trajne v primerjavi s klasičnimi. Sodobni proizvajalci zdaj zanje zagotavljajo povprečno 50-letno življenjsko dobo. Z vgradnjo kakovostnih materialov in rednim vzdrževanjem lahko montažna hiša zdrži tudi dve

generaciji. Res pa je, da njena vrednost z leti hitreje upada kot vrednost klasične hiše. Pomanjkljivosti sta tudi prožnost in nosilnost montažnih hiš, saj dodatne nadgradnje niso tako preprosto izvedljive kot pri klasičnih. Značilnost montažnih hiš je tudi manjša toplotna akumulacija. To pomeni, da se hiša v primerjavi s klasično hitro ogreje in hitreje ohladi. Ob slabšem uravnavanju ogrevanja je tako pri montažni hiši mogoče malo večje nihanje notranje temperature zraka. Pomanjkljivost je tudi, da med gradnjo in po njej spremembe in razširitve niso več mogoče. Parne zapore na notranji strani zunanjih sten ne smemo poškodovati. Občutljivost lesa in toplotne izolacije za vlago in vodo je pri montažni hiši v primerjavi s klasično večja. Postavitev montažne hiše, dokler ta ni pokrita s kritino, je tudi bolj odvisna od vremenskih razmer, zaradi hitre gradnje pa je treba to financirati v zelo kratkem času, razen če izberemo tako imenovano fazno gradnjo.

MARLES SE JE SPECIALIZIRAL ZA TURISTIČNE MONTAŽNE OBJEKTE

Marles je zgradil precej montažnih objektov za turistične namene, v zadnjem času denimo turistično naselje v Topolšici. Apartmajski park v tem naravnem zdravilišču je bil narejen na ključ. Sestavlja ga 11 samostojnih apartmajskih hiš in osem nizkoenergijskih stavb s po dvema apartmajema. Bruto površina vseh objektov je približno štiri tisoč kvadratnih metrov, postavljeni pa so na parceli, veliki 21.400 kvadratnih metrov. Marles je zgradil tudi večapartmajski objekt na Pohorju, apartmaja Baška in Bovec, hotel Alﬁr v Prižbi na Korčuli, hotel Snježna kraljica na Sljeme-

nu pri Zagrebu in druge. Tudi v prihodnje se bo zavzemal za gradnjo turističnih montažnih objektov, saj je taka gradnja pravi odgovor za zagotavljanje zdravega in prijetnega bivanja. Marles je edini slovenski proizvajalec montažnih lesenih objektov, ki ima evropsko tehnično soglasje. To mu omogoča, da lahko svoje objekte označi z zakonsko predpisanim znakom CE, s čimer zagotavlja preverjeno kakovost, pa tudi to, da so izpolnjene temeljne zahteve po varnosti: mehanska odpornost in stabilnost ter požarna varnost.

50 APARTMAJSKE HIŠE

V GLAVNI VLOGI JE – MACESEN NARAVNI MATERIALI SO ZAPOVED PRI NAJNOVEJŠIH SMERNICAH SODOBNE GRADNJE APARTMAJSKIH HIŠ. MARJANA VIRANT

marjana.virant@ﬁnance.si

Pri gradnji apartmajskih hiš bi morali upoštevati dobro in zanimivo lokacijo, kakovostno gradnjo, vrhunsko oblikovane površine za bivanje ter preprosto vzdrževanje in uporabo.

partmajska hiša je ekološka, nizkoenergijska, samooskrbna, krajevno prilagojena in spoštljiva do lokacije. Narejena je iz naravnih materialov ter je do človeka in okolja prijazna gradnja, značilnosti sodobne apartmajske hiše predstavi arhitekt Rok Klanjšček, avtor večkrat nagrajenega projekta turističnega naselja Nebesa na Livku nad Kobaridom. Štiri apartmajske hiše velikosti po 51 kvadratnih metrov, ki izhajajo iz značilnega lokalnega arhetipa, so narejene iz lokalnih naravnih materialov ter zasnovane pametno in energijsko varčno. Izkoriščajo ugodne krajevno-podnebne razmere, hkrati pa so zavarovane pred njihovimi negativnimi vplivi. Oblikovanje primarno izraža krajevne in časovne parametre, šele v nadgradnji pa tudi osebno noto arhitekta.

»Pri gradnji hiš so uporabljeni kamen, les, kovina in steklo. Kamen je nabran pri izkopu gradbene jame ter pozneje obdelan in uporabljen na fasadi. Macesen je posekan v neposredni bližini in obdelan pri sosedu tesarju,« razlaga Klanjšček. Enaki materiali so predvideni tudi za projekt Janče, ki v arhitekturnem biroju Real Engineering, ki ga vodi Klanjšček, še nastaja.

Hiša sonca

Investitorja Hiše sonca v Kranjski Gori Maja Bogataj Jančič in Matjaž Jančič, ki je avtor projekta, pravita, da bi pri gradnji apartmajskih hiš morali upoštevati vsaj tri smernice: • dobro in zanimivo lokacijo, idealno v naravnem in čistem okolju, z bogatimi naravnimi danostmi, kulturnimi znamenitostmi in pestro turistično infrastrukturo;

51 APARTMAJSKE HIŠE

Sodoben zunanji videz Sončne vile Bovec opredeljujejo ravna streha, lesena okna in macesnova fasada v naravni barvi.

• kakovostno gradnjo in vrhunsko oblikovane površine za bivanje, kar pomeni, da so uporabljeni kakovostni in naravni materiali, da so prostori dovolj svetli, prostorni in ustrezno razporejeni ter dobro oblikovani ali že opremljeni, z željo po čim prijetnejšem bivanju; • preprosto vzdrževanje in uporabo, ki naj bi zagotavljala, da uporabnik ves svoj prosti čas lahko posveti sebi. Za čiščenje skupnih površin, urejanje zelenice, košnjo trave, odstranjevanje snega in druga vzdrževalna dela skrbi upravnik. Pomembni so tudi dostop do hiše in njeni servisni prostori: kolesarnica, skupne in individualne shrambe, sušilnica. Idealno je, če so v hiši tudi prostori za re-

kreacijo in sprostitev, kot je savna ali trim prostor. Pri gradnji Hiše sonca, v kateri je 12 apartmajev in savna, so upoštevane vse naštete zahteve. Apartmajska hiša je grajena klasično, prilagojeno naravnemu okolju. Konstrukcijski elementi so zidaki in beton, ki so obdelani s kakovostnimi ometi na stropu in tleh. Ostrešje je klasično leseno s kritino iz cementnih strešnikov. Zunanji ovoj stavbe je toplotno zaščitena in klasično ometana fasada. Medetažne konstrukcije in konstrukcijski elementi med

Apartmajske hiše v turističnem naselju Nebesa, ki izhajajo iz značilnega lokalnega arhetipa, so narejene iz lokalnih naravnih materialov in energijsko varčno zasnovane.

52 APARTMAJSKE HIŠE

Macesnov šotor, poimenovan Gozdna vila, omogoča v kampu Zaka na Bledu drugačno bivanje z visoko dodano vrednostjo.

apartmaji so debelejši in obloženi z materiali, ki preprečujejo prenos hrupa na konstrukcijo. Vse skupne površine v hiši so tlakovane s keramiko. V apartmajih je uporabljen obstojen hrastov parket. Okna so lesena z dvoslojno zasteklitvijo, fasada pa je kombinacija klasičnega ometa in lesene obloge, kar skupaj z balkonskimi ograjami, ki so prav tako lesene, poudarja tradicionalno oblikovanje, značilno za zgornjesavsko dolino. Enaki materiali kot za turistično naselje Nebesa – kamen, les, kovina in steklo – so predvideni tudi za projekt Janče, ki je še v fazi razvoja.

»Trajnostno in ekološko naravnanost Hiše sonca zagotavljajo ustrezna debelina zunanjih sten in toplotne izolacije, kakovostno izolacijsko stavbno pohištvo ter kakovosten izbor inštalacijske opreme in naprav. Pomembni so tudi ekonomično ogrevanje z možnostjo daljinskega uravnavanja temperature z mobilnim telefonom, ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom in ustrezen odvod fekalij iz objekta v sodobno lastno čistilno napravo. Zaradi vseh teh dejavnikov ima Hiša sonca nizke obratovalne stroške in je ekološko učinkovita,« poudarjata Jančičeva.

Sončna vila

Sončna vila Bovec, ki so jo zasnovali v podjetju za arhitekturo AB Nadižar, se s prepletom tradicije in lokalne tipologije dobro umešča v ožjo in širšo okolico Bovca. Večstanovanjska stavba v skupni velikosti 641 kvadratnih metrov ima tri med seboj povezane enote, v katerih je šest manjših pritličnih stanovanj in tri večja panoramska, mansardna stanovanja z velikimi terasami. Sodoben zunanji videz stavbe opredeljujejo ravna streha, lesena okna in macesnova

Made in Norway

APARTMAJSKE HIÅ E

$ % # $ $ "

%%% !" !! !! !

! ! !"

" "

& '

" "

# & ! "

54 APARTMAJSKE HIŠE

Turistični objekt Gozdna vila v kampu Zaka na Bledu, ki so ga po načrtu arhitekturnega biroja Soba prav tako izdelali v Jelovici, je namenjen preživljanju prostega časa po načelu preprosto in naravno, a udobno. Objekt je preproste trikotne zasnove. Oblikovno in konstrukcijsko je to reciklirana kožarica, kot se je imenovalo tradicionalno začasno prebivališče gorenjskih gozdarjev. Osnovna konstrukcija je narejena iz smrekovih špirovcev, obitih z macesnovim opažem. Streha je zaščitena z imitacijo skodel iz macesnovega lesa. Gozdna vila pomeni nekakšno vez s kampiranjem, a s prednostjo uporabe v hladnejših dneh, saj ima možnost ogrevanja. Notranjost objekta je preprosta in v kombinaciji z lesom daje občutek domačnosti.

Aleš Beno

Na zunaj Hiša sonca sledi tradicionalni arhitekturi, v notranjosti pa ponuja udobje sodobno oblikovanega interiera.

Gozdna vila na Bledu

Aleš Beno

Fasada Hiše sonca v Kranjski Gori s kombinacijo klasičnega ometa in lesene obloge poudarja tradicionalno oblikovanje, značilno za zgornjesavsko dolino.

fasada v naravni barvi. Sončna vila Bovec je zasnovana kot energijsko varčna in do okolja prijazna stavba, ki porabi malo energije za ogrevanje prav zaradi uporabe visokokakovostnih, naravnih materialov s certifikati. Večji del stavbe je iz lesa, ki omogoča ugodno bivalno ozračje, saj se naravno prilagaja temperaturnim spremembam. Notranjost hiše je premišljeno zasnovana in zračna z izhodi na terase. Za izdelavo elementov Sončne vile Bovec so v Jelovici uporabili izbrani les s certifikatom in druge naravne materiale. Lesena konstrukcija, ki se je izkazala za najprimernejšo na potresnem območju, daje stabilnost objektu v dveh etažah. Ta hiša je energijsko varčna in tudi potresno varna.

55 APARTMAJSKE HIÅ E

! " "

! "

$ $ ! $ !

### "

" "

56 MESTO V MALEM

OD BOMBAŽA DO KULTURE ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@ﬁnance.si

SPINNEREI JE KOT TOVARNA BOMBAŽA NASTAL PRED 120 LETI, ZDAJ JE EDEN NAJVEČJIH KULTURNIH CENTROV NA SVETU.

eipzig v Nemčiji ima približno pol milijona prebivalcev in enega največjih kulturnih centrov na svetu – Spinnerei. Ta nekdanja tovarna bombaža, kjer so med drugo svetovno vojno med drugim izdelovali vojaška oblačila, ima 120-letno zgodovino. Spinnerei je dokaz, kako se lahko nekoč velikanska tovarna spremeni v živ kulturni organizem. Leta 1907 je bila nekdanja tovarna bombaža ena največjih v celinski Evropi. Spinnerei je bil tovarniško mesto v malem. Delavci so tu živeli, njihovi otroci so imeli v tem velikanskem tovarniškem kompleksu vrtce, zasadili so vrtove.

zapuščene proizvodne prostore počasi začeli naseljevati umetniki, ki so v Spinnereiu našli zatočišče in priložnost za umetniško ustvarjanje. Zdaj ima Spinnerei že več kot sto studiev (kjer rezidenčni umetniki več mesecev delajo in živijo), trgovin (z ročno narejenimi kolesi po naročilu, s klavirji in vsemi potrebščinami za umetnike) in 14 večjih galerij. Svetovno znani nemški slikar Neo Rauch je bil med prvimi umetniki, ki so pred skoraj dvema desetletjema začeli delati v nekdanji tovarni bombaža. V tej ima zdaj tudi svojo galerijo in stanovanje. Eno izmed manjših dvoran so pred leti spremenili v veliko stanovanje z več sobami, kjer lahko zdaj obiskovalci in turisti prespijo za 50 evrov na noč.

Velike spremembe od leta 1992

Od slikarjev do domače obrti

Zadnji stroji so v tovarni bombaža nehali brneti leta 1994, že dve leti prej pa so nekatere

V Spinnereiu pa ne živijo in ustvarjajo le slikarji in vizualni umetniki, tu imajo svoje

Spinnerei nekoč …

Hala 12

57 MESTO V MALEM

Zadnji stroji so v tovarni bombaža nehali brneti leta 1994, že dve leti prej pa so nekatere zapuščene proizvodne prostore počasi naseljevali umetniki, ki so v Spinnereiu našli zatočišče in priložnost za umetniško ustvarjanje. Zdaj ima Spinnerei več kot sto umetniških studiev, trgovin in 14 večjih galerij.

studie še plesalci, manjši podjetniki (domača obrt), arhitekti, glasbeniki, modni oblikovalci. A slikarska scena je kljub vsemu najmočnejša. Največ prostorov je spremenjenih v galerije. Leta 2005 je v eni največjih dvoran, kjer so bili stroji za predelavo bombaža, nastala ena največjih galerij v Spinnereiu – Eigen + Art. Nekateri zaradi velike koncentracije kulture in umetnosti v tem velikanskem prostoru Spinnereiu pravijo Globus umetnosti, v samem Spinnereiu pa pravijo, da ne vedo, da bi še kje na svetu obstajala tako velika in tudi za komercialne namene oživljena nekdanja tovarna.

Velika Hala 14

Največji prostor v Spinnereiu je Hala 14 (Halle 14), ki se razprostira na kar 20 tisoč kvadratnih metrih. To je neodvisen in neprofiten umetniški center. Samo ena

od umetniških galerij v tej hali meri 2.400 kvadratnih metrov. Od leta 2003 galerija gosti od ene do tri razstave na leto. Hala 14 ima tudi svojo knjižnico z več kot 36 tisoč knjigami, večinoma medijskih in umetniških vsebin, zlasti pa s področja sodobne umetnosti. Izdaja tudi svoj časopis Fourteen (Štirinajst), v katerem je napisano in narisano vse, kar se dotika vsebine in projektov tega umetniškega kompleksa. Umetniki z vsega sveta se lahko od letos prijavljajo tudi za štipendijo Hale 14, v katero sta všteta bivanje v Spinnereiu in umetniško-študijski program Rex, ki ga financira kulturni sklad Allianz (Allianz Cultural Foundation). Umetniki pridejo v Halo 14 za tri do največ šest mesecev, štipendiste pa izbere mednarodna žirija svetovno priznanih strokovnjakov sodobne umetnosti.

Eigen + Art: največja galerija v kulturnem centru Spinnerei ... in Spinnerei danes

58 ARHITEKTUR ARHITEKTURA V MODI

NOVODOBNE KONSTRUKCIJE SANJA GRCIĆ

ﬁnance@ﬁnance.si

»MODA JE ARHITEKTURA, VSE JE V PROPORCIH.« (COCO CHANEL)

Oblikovanje ﬁzičnega prostora – arhitektura najuglednejših trgovin blagovne znamke – je zdaj trženjska strategija blagovne znamke. Vodilne svetovne modne znamke izkoriščajo arhitekturo in njene največje zvezde za doseganje korporativne identitete.

Prestižna Diorjeva prodajalna v Tokiu

oda in arhitektura ponujata zavetje in zaščito človeškemu telesu, ustvarjata prostor in volumen. Obe izražata idejo osebne, socialne in kulturne identitete svojih uporabnikov. Njun odnos je bil v zgodovini vedno simbiotičen. V 20. stoletju sta se srečevali prek arhitektov, ki so prestopili v modo (Gianfranco Ferre, Rem D. Koolhaas), in modnih oblikovalcev, ki so uporabljali arhitekturo kot koncept ali navdih (Comme des Garcons, Issey Miyake, Hussein Chalayan, Viktor & Rolf). V začetku 21. stoletja pa je podoba povsem drugačna. Sestavine obeh kreativnih disciplin, kot so razumevanje prostora, struktura, kompozicija, proporci in oblika komunikacije z uporabnikom, se usmerjajo k ustvarjanju prostorov za spodbujanje želje, hedonizma, tehnološkega in kulturnega razvoja, predvsem pa k povečani porabi izdelkov modne industrije.

Arhitektura modnih trgovin

Oblikovanje fizičnega prostora – arhitektura najuglednejših trgovin blagovne znamke

(flagship stores) – je zdaj trženjska strategija blagovne znamke. Vodilne svetovne modne znamke izkoriščajo arhitekturo in njene največje zvezde kot orodje za doseganje korporativne identitete. Modne trgovine so hkrati izjemna priložnost za arhitekturne biroje, da uresničijo najbolj nore zamisli, prek njih predstavijo svoje delo in osvajajo nova ozemlja. Najbolj očiten dokaz vpliva modne industrije na razvoj sodobne arhitekture je sprehod po ulici Omotesando v Tokiu, vzdolž katere so druga ob drugi nanizane trgovine, ki so jih projektirali najuglednejši svetovni arhitekti – Louis Vuitton (Jun Aoki, 2002), Prada (Herzog & de Meuron, 2003), Tod’s (Toyo Ito, 2004), Dior (Sanaa, 2004), Marc Jacobs (Jaklitsch & Gardner, 2010) –, in nakupovalni center Omotesando Hills (Tadao Ando, 2005). Arhitektura modnih trgovin je že zdavnaj presegla romantično zadovoljevanje estetskih ali funkcionalnih standardov prodaje oblačil in modnih dodatkov. Zdaj iščejo nove tehnološke rešitve, prostore doživetja, kombinacijo mode in umetnosti, ki privabljajo in zadržijo kupca v prostorih modnih znamk.

Konceptualni in estetski modni prostori

Naj predstavimo nekaj konceptualno, tehnološko, funkcionalno, ekološko in estetsko najimenitnejših prostorov uspešnega sobivanja arhitekture in mode, ki jih morate obvezno obiskati, če se boste znašli v njihovi bližini. Prada Epicenter New York (Rem Koolhaas, 2001) je gotovo pionirka med trgovinskimi prostori, ki je presegla svojo prvotno funkcijo trženja oblačil. Postala je statusni simbol ter na novo opredelila sodelovanje med arhitekturo in modo. Epicenter je ekskluzivni butik, javni prostor, galerija, prireditveni prostor in laboratorij. Je prizorišče filmskih projekcij, performansov, predavanj in razstav, ki se z eksperimentalno, sodobno tehnologijo vpnejo v prodajni prostor. Velikanski plazemski zasloni so nameščeni pod stropom med obešalniki z

59 ARHITEKTUR ARHITEKTURA V MODI

Trgovina Puma v New Yorku

oblačili, knjige so razstavljene na istih policah kot čevlji in torbice. S pritiskom na gumb interaktivnega prikazovalnika na garderobnih vratih lahko prek videoprojekcije z različnih zornih kotov preverite, kako je videti oblačilo, ki ga hočete pomeriti. Ni odveč pripomniti, da Prado Epicenter najdemo v elitni newyorški boemsko-umetniški četrti Soho, v prostorih, ki so nekoč pripadali muzeju Guggenheim, in da po New Yorku že dolgo kroži krilatica Prada is my Guggenheim, karkoli to že pomeni.

Christian Dior Tokio (Sanaa, 2003)

Jasna, trapezoidna škatla Kazuya Sejime in Ryuja Nishizawe je Diorjeva izložbena vitrina v središču Tokia. Zaradi maksimizacije prostora sta arhitekta oblikovala stavbo z nadstropji različnih višin in prostorov spremenljivih namembnosti (za nakupovanje in prireditve). Največ pozornosti sta namenila fasadi, narejeni iz čistega stekla, ki prekriva prosojne akrilne plošče. Zato deluje kot nežen kažipot vsebine notranjosti, hkrati pa ustvarja trdno podobo stavbe, ki sije s skoraj nezemeljsko belo barvo in v noči postane eterično sijoče mestno znamenje. Prosojnost fasade se ne nadaljuje v notranjosti objekta, kar ustvarja svojevrsten namenski konflikt. Kakor pravita arhitekta: »Gospod Arnault je zelo bogat mož, ki želi prodati največ Diorjevih izdelkov. Naju to ne zanima. Zato sva ločila zunanjost in notranjost. Zunanjost je prelepa, za stenami se skriva njihov namen.«

Puma City Container Store (LOT-EK, 2008)

Je prava eksperimentalna stavba, ki predstavlja tako imenovano kontejnersko arhitekturo, eno najmlajših vej arhitekture. Je alternativni model hitre, trajnostne, do okolja prijazne in cenovno ugodne gradnje. Posebnost te trgovine je njena mobilnost. Lahko jo razstavijo in na novi lokaciji spet sestavijo. Trinadstropna stavba je zgrajena iz 24 transportnih zabojnikov, v katerih so trgovina, pisarne, novinarsko središče, bar, veliki prireditveni prostor in odprta terasa na vrhu. Industrijska estetika zabojnikov je v celoti ohranjena na zunanji fasadi, povsem obnovljena notranjost in veliki logo Pume na »fasadi« pa izničujeta sledi prejšnjega življenja uporabljenih zabojnikov.

Prada Transformer Seul (Rem Koolhaas, 2009)

Je najbolj velikopotezen kulturni projekt kakšne modne blagovne znamke. Tetraedrsko dinamično konstrukcijo so postavili na mestu palače Gyeonghui iz 16. stoletja. Prostor gosti vizualne umetnosti, film in seveda modo. Stene, tla, strop in vse drugo, kar jih drži skupaj, so premični in sestavljajo štiri geometrične oblike: krog, križ, šestkotnik in pravokotnik. Vsaka oblika je tloris novonastalega prostora, v katerem so na ogled razstava Waist Down, predstavitev kril iz kolekcije Miuccie Prada, filmski festival, katerega kurator je Alejandro González Iñárritu, umetniška instalacija švedske umetnice Nathalie Djurberg ter modne revije blagovne znamke Prada. Prada Transformer pooseblja koncept prihodnosti nakupovanja in uživanja v modi in umetnosti. Pradina trgovina v New Yorku

60 FENG ŠUJ

KORISTNO ZNANJE ALI VRAŽEVERJE? FENG ŠUJ JE STARODAVNA KITAJSKA UMETNOST OBLIKOVANJA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA ZA BOLJŠO KAKOVOST BIVANJA. janja.simonic@ﬁnance.si

Ker Plečnikove stvaritve dosledno izražajo načela geomantije, saj so zgrajene v sozvočju z okolico in tudi same po sebi delujejo skladno in prijetno za obiskovalca, nekateri ugibajo, ali ni veliki mojster morda podzavestno ali celo poznavalsko upošteval filozofije feng šuja.

Vrata na posestvo ob razčlenjeni kamniti vili, ki stoji sredi 150 let starega oljčnega gaja na Krku, si je arhitektka Špela Šeme zamislila kot preplet vej, ki izraža sožitje narave in kamnite stavbe, tako da celo vhodna vrata odsevajo duh kraja.

odoben človek zaradi vse večjih pritiskov ni v sozvočju s sabo, kar se kaže tudi pri snovanju stavb. Skladnost je lepota, ki jo začutimo podzavestno, a tega v mestnih stavbah skoraj ni več mogoče doživeti. Morda prav zato feng šuj doživlja preporod, saj so ljudje siti nespodbudnih okolij, iščejo rešitve in se zatekajo k staremu znanju, razmišlja arhitektka Špela Šeme. Feng šuj je starodavna kitajska umetnost oblikovanja prostora, ki uči, kako ustvarjati harmonijo z okoljem s poznavanjem in usmerjanjem pretoka energije v prostoru, kar prinaša blaginjo in obilico energije tudi kraju, posamezniku, skupini, podjetju. Na zahodu feng šuj

radi enačijo z geomantijo, uporabno geofiziko, ki obravnava energije Zemlje kot živo bitje. Večina slovenskih arhitektov se s feng šujem ne ukvarja, a so tudi izjeme. Ena redkih, ki se je med doktorskim študijem v San Franciscu izpopolnjevala v tej kitajski umetnosti, je arhitektka Špela Šeme, solastnica podjetja Fi-potencial. »Med magistrskim študijem v Avstraliji sem bila presenečena nad tem, koliko barv uporabljajo tamkajšnji študenti. Pri nas so bile grafike črno-bele, če ne, si (lahko) hitro slišal, da je to papagajstvo,« Šemetova opisuje razlike.

Plečnik in feng šuj?

Ker Plečnikove stvaritve dosledno izražajo načela geomantije, saj so zgrajene v sozvočju z

arhiv Špela Šeme

JANJA SIMONIČ

okolico in tudi same po sebi delujejo skladno in prijetno za obiskovalca, nekateri ugibajo, ali ni veliki mojster podzavestno ali celo poznavalsko upošteval filozofije feng šuja. Če že, je to nedvomno počel selektivno, meni sogovornica. Sicer pa stroka pri nas feng šuj še vedno obravnava kot nekakšno vraževerje. »Pomanjkanje znanja o neki stvari namreč hitro sproži obrambni odziv – omalovaževanje,« meni sogovornica. Prizna, da je kot izšolana klasična arhitektka zahodnega sveta tudi sama potrebovala kar nekaj časa, da je sprejela to znanje. »Zakaj so balijske hiše tako prijetne za življenje in zlepa ni sodobnih bolezni zaradi gradbenih materialov, škodljivih za človeka? Zakaj rastline v nekaterih blokovskih stanovanjih tako bujno uspevajo, drugim pa se vse posuši? Zakaj bi v nekaterih stanovanjih človek kar obsedel, drugje pa komaj čakaš na odhod, čeprav si morda v isti družbi? Zakaj te nekateri kraji napolnijo z voljo do življenja, nekateri pa te spravijo v obup? Odgovori niso enoznačni, razlage so logične in brez mistike.«

Banka zaradi feng šuja celo na sodišče

V Avstraliji in Kaliforniji, pa tudi na Švedskem, v Nemčiji in Italiji imajo strokovnjaki s področja geomantije in feng šuja obilo dela. Feng šuju so ponekod namenjene že cele knjigarne, izhajajo številne specializirane revije, vrstijo se posebna izobraževanja za širšo javnost, opaža sogovornica. Načela feng šuja zelo resno jemljejo zlasti v Hongkongu in na Tajvanu. Bank of China je denimo po nasvetu strokovnjaka za feng šuj proti konkurenčni stavbi usmerila oster vogal svoje zgradbe, kar pomeni pošiljanje moteče energije tekmecem. Ti so jih tožili in tožbo dobili, tako da so morali v banki sporni vogal popraviti. Študenti arhitekture v Hongkongu imajo v predmetniku feng šuj, strokovnjaki feng šuja pa so navedeni v imeniku ter obvezni člani ekipe vsakega resnega projekta in pri gradnji večine zasebnih bivališč.

Uporaba

Šemetova feng šuj uporablja na željo naročnikov in pri lastnih projektih, največkrat pri snovanju hiš ali stanovanj v zasebni lasti. »Iz izkušenj lahko potrdim, da se cene nepremičninam precej dvignejo, če so te ustrezno zgrajene ali obnovljene po načelih feng šuja. Izbira prave barve fasade nekega objekta ali pohištva in oblike v prostoru zveni banalno, če jo obravnavaš ločeno od celote, kar se pogosto dogaja, zato ima feng šuj še vedno pridih nekakšnega hokuspokusa. Vendar ljudje začutijo, da se v nekem prostoru ali kraju dobro počutijo.

arhiv Špela Šeme

FENG ŠUJ

To je še zlasti pomembno pri poslu, kar lastniki uspešnih podjetij tudi v Sloveniji vedo in si ne pomišljajo stopiti po dodaten nasvet. Pri vsem tem pa je potrebna celostna obravnava, z analizo pokrajine in ugodnim umeščanjem objekta v okolico,« razlaga arhitektka.

URAVNOTEŽENA ENERGIJA Feng šuj je več kot 3.500 let stara umetnost oblikovanja življenjskega prostora. Izvira iz kitajskega razumevanja vesolja, kjer vse stvari na svetu pripadajo petim osnovnim elementom (ogenj, kovina, zemlja, les, voda). Ti imajo energijo (či), ki je lahko pozitivna ali negativna (jin ali jang). Kdor živi v okolju, ki je v popolnem ravnovesju petih elementov in energij, naj bi imel prijetno življenje. Neravnovesja je mogoče po določenih načelih odpraviti s posebnimi orodji – z uporabo primernih barv in predmetov ter postavitvijo pohištva v skladu z osnovnimi elementi – in tako izboljšati življenjsko in delovno okolje. Pri tem štejejo orientacija, kompozicija in okolica. Obstaja več šol feng šuja, ki vsaka po svoje učijo, kako ustvariti ali spodbuditi dobrodejne energije in izločiti moteče. Ena od šol prostor razdeli na pet enakih pravokotnikov, ki predstavljajo področja življenja (zdravje, denar, kariero, ljubezen, znanje). Če posamezno področje v prostoru uredimo po teh načelih, bomo na tem področju v življenju uspešnejši. Predvsem mora biti tok čija enakomeren, ne prehiter in ne prepočasen. Če se po prostorih giblje prehitro, je to neprijetna energija, ki povzroča veliko težav, prepočasen tok ali zastajanje pa povzroča pomanjkanje energije. Tak primer je statična energija v kotih stanovanja, ki jo je treba spet spraviti v gibanje. V okolju tok energije določajo oblike in relief, reke, gore, celo mostovi, ceste, stavbe in pohištvo v domu. Če se človek pri hoji po stanovanju zaletava ali se mora izogibati predmetom, se jim mora tudi energija. Pri iskanju idealne lokacije za stavbo nam pomagajo tudi štiri živali (želva, tiger, zmaj in feniks), ki opisujejo geografske značilnosti v pokrajini.

V tujini celo za snovanje naselja najamejo strokovnjaka za geomantijo, cene nepremičnin, ki so zgrajene ali obnovljene z upoštevanjem tega znanja, pa so višje, pravi arhitektka Špela Šeme.

62 INTERIERI NA KRATKO

Nazaj k naravi, nostalgični šarm, minimalizem in glamur

Na vodilnem sejmu notranje dekoracije Early Bird v Hamburgu so predstavili letošnje štiri glavne modne smernice pri opremljanju stanovanja. Prva se zgleduje po naravi: materiali so grobi in neobdelani, še zlasti so moderni takšni, ki dajejo vtis obrabljenosti in staranja. Dodatki so iz naravnih materialov, oblike preproste in nesimetrične. Barve so naravne, od zemeljsko rjave do bež in travnato zelene. Druga modna različica se spogleduje z eksotičnim kičem. Materiali so bogati in pisani, veliko je cvetličnih potiskov ali takih, ki posnemajo značilne afriške, indijske ali maroške vzorce. Prepovedane niso niti nagačene živali, lahko so tudi iz umetnih materialov. Minimalizem je moden že nekaj časa. Letos bo veliko sijoče srebrne barve tako pri pohištvu kakor tudi v dekorativnih dodatkih. Bolj drzni si bodo lahko omislili kombinacijo hladnega minimalizma z naravnimi, toplimi elementi. In če boste letos opremljali stanovanje v slogu petdesetih let prejšnjega stoletja, boste zelo moderni. Veliki vzorci in geometrijski dodatki so tudi tu značilni tako za pohištvo kakor za dekorativne elemente. V modi so na primer geometrijske tapete, pohištvo z graﬁčnim potiskom in retro dodatki, škotski karo, kombiniran s cvetličnim vzorcem, pa tudi geometrijski vzorci, ki ustvarjajo učinek optične prevare.

63 INTERIERI NA KRATKO

Sveti prostor v stanovanju – kuhinja

Letošnje glavne modne zapovedi, ki jih moramo upoštevati pri notranjem opremljanju prostorov, so: podrimo stene, omislimo si velika okna in kupujmo izdelke z oznako pravične trgovine. Letos je sveti prostor kuhinja. Kuharski šef, ki pripravlja večerjo za goste, nikakor ne sme biti več ločen od teh. Priljubljen je velik kuhinjski pult, ki je osrčje stanovanja. Kuhinja naj združuje kuhanje, druženje in obedovanje, pohištvo pa naj bo osnovnih, preprostih oblik, s poudarkom na funkcionalnosti. Minimalistično opremljen prostor prenese le malo dodatkov – ti so lahko unikatno pohištvo, tudi dekoracija preprostih oblik iz hladnih materialov, nujne pa so dizajnerske luči, ki naj ne bodo prevelike in naj ustrezajo ekološkim zapovedim. Veliko ljudi si je v zadnjem času omislilo sistem sončnega ogrevanja in tudi na tem področju obstajajo modne smernice. Letos so moderni prozorni sistemi nesimetričnih oblik. Modna zapoved so tudi velika okna – v stanovanju naj bo čim več naravne svetlobe. Če bomo kupili poceni dodatke za stanovanje, ki prihajajo z vsega sveta in so iz pravične trgovine, pa bomo ubili dve muhi na en mah.

Kuhinja za druženje

arhiv Luster

Shutterstock

V novi ponudbi ljubljanskega salona pohištva in idej Luster so med drugim opaznejše kuhinje, denimo kuhinje Dada, ki so plod sodelovanja skupine uveljavljenih oblikovalcev in arhitektov z vsega sveta. Snovalci so imeli v mislih večnamensko kuhinjo, ki ni ustvarjena samo za kuharske vragolije, ampak je namenjena tudi druženju. Med pohištvom v ponudbi salona Luster so poudarjeni še izdelki iz usnja za dnevni prostor priznane nemške znamke Walter Knoll. Njihove sedežne »kompozicije« so nevtralnih barv in čistih oblik, dopolnjene z unikatnimi detajli.

64 INTERIERI NA KRATKO

Slovensko blagovno znamko svetil Vertigo Bird je pred tremi leti ustanovil direktor Arcadie Silvo Kačar, ki ima bogate izkušnje s prodajo in projektiranjem svetlobnih objektov. Svetila Vertigo Bird so njegove sanje, strast in navdih za razvoj kakovostnih in brezčasnih izdelkov. Za to blagovno znamko ustvarjajo različni slovenski in tuji oblikovalci in arhitekti, ki jih vodi želja po izdelovanju navdihujočih, pa tudi funkcionalnih in kakovostnih svetlobnih objektov. Zdaj so izdelki na voljo v številnih specializiranih prodajalnah po Evropi. Najnovejšo kolekcijo inovativnih, brezčasnih in s strastjo prežetih svetil predstavljajo pod imenom Cabinet Bestiarium. Ustvarili so jih priznani domači in tuji arhitekti in industrijski oblikovalci, med njimi Bevk-Perović, Smoke Detektors in A + A Cooren, ki so z znamko Vertigo Bird že sodelovali, ter Mathias Hahn in Uli Budde.

arhiv Arcadia

Na evropski trg prodirajo z unikatnimi svetili)

65 INTERIERI NA KRATKO

Na domačem kavču kot v Hollywoodu

Za tiste, ki si kino radi ustvarijo kar doma, je Sony razvil sistem, ki predvaja virtualni 3D-zvok, pri tem pa ni pomembno, kam postavimo zvočnike. Sonyjevi inženirji so razvili tudi tehnologijo Cinema Studio Mode, ki pristno reproducira zvočne značilnosti treh najslavnejših snemalnih studiev Sony Pictures, kjer so na primer posneli filma Ameriški predsednik in Jumanji ter glasbo za film V vrtincu. K še bolj kakovostnemu gledanju filmov z domačega kavča pripomorejo Sonyjevi tanki in visokozmogljivi zvočniki za prostorski zvok visoke ločljivosti. Avtorje te inovacije je navdihnila japonska podolgovata slaščica pocky. Najprej so tradicionalno okroglo obliko zvočnika spremenili v ozko in podolgovato. Zvočniki so široki samo 16 milimetrov in visoki 118 milimetrov. V vsak zvočnik so vstavili tri drobne pogonske enote z navpično tuljavo, ki zmorejo celoten dinamični razpon visokih, srednjih in nizkih tonov. Sistem za domači kino vključuje pet izjemno tankih zvočnikov, zdaj imenovanih Pocky, globokotonec, predvajalnik Blu-Ray Disc polne visoke ločljivosti in digitalni ojačevalnik S-Master.

66 INTERIERI NA KRATKO

Stoli iz odsluženih prometnih znakov (oblikovalec Boris Bally)

Ko se srečajo umetnost, oblikovanje in okoljska ozaveščenost

Notranji oblikovalci vse pogosteje sledijo modnim smernicam, ki upoštevajo funkcionalnost, videz in ekološko naravnanost izdelka. Med njimi je tudi italijanska oblikovalka Emanuela Crotti, katere najnovejša izdelka iz serije recikliranega pohištva sta omara, narejena iz igrač in spominkov, ter kuhinjska kredenca iz odsluženih kozarcev, pribora in drugih kuhinjskih pripomočkov. Oblikovalka že od nekdaj eksperimentira z materiali in izdelki, ki jih predela v nov, funkcionalen predmet. Njene stvaritve so pravi poklon odsluženim izdelkom, ki jih pri svojem delu znova umesti v neko zgodbo in jim s tem doda umetniško vrednost. Še en oblikovalec se je v svoji novi kolekciji lotil oblikovanja recikliranega pohištva, le da je za osnovo uporabil odslužene prometne znake. Boris Bally je tipičen predstavnik tako imenovane cestne umetnosti, ki uporablja odvržene predmete za oblikovanje unikatnih izdelkov. Njegovi stoli, sestavljeni iz starih prometnih znakov in odpadnega gradbenega materiala, se spogledujejo s pop artom in so v ZDA postali prava uspešnica. Reciklirana omara in njena oblikovalka Emanuela Crotti

Pripravila: Nataša Bolarič natasa.bolaric@finance.si

67 INTERIERI NA KRATKO

Nagrajeni oblikovalci Gorenja

Oblikovalci Gorenje Design Studia so v nemškem Essnu prejeli prestižno oblikovalsko nagrado red dot in častno priznanje red dot. Žirijo so prepričali z inovativnim modulom pečic iChef z dobro premišljenimi rešitvami detajlov. Nagrajeni elektronski upravljalni modul z velikim barvnim zaslonom omogoča najnaprednejše elektronsko upravljanje pečic na dotik doslej in pomeni pomemben premik v razvoju upravljanja gospodinjskih aparatov. Gre za kompleksno inovacijo, ki je prenesena v preprosto uporabo in privlačno obliko. Matevž Popič in Lidija Pritržnik iz Gorenje Design Studia, ki sta oblikovala iChef, poudarjata, da je bila temeljna usmeritev pri oblikovanju modula preprosta in intuitivna uporaba pečice. »Upravljalni modul iChef omogoča hitrejše odločanje in izbiranje jedi. Pregled nad vsebino je jasen, receptom so dodana besedila z razlago določene funkcije, ki nadomestijo klasična navodila o uporabi izdelka. Poudarek je na preprostem spreminjanju starih in ustvarjanju novih, lastnih receptov. Velik nabor barvnih kombinacij pa omogoča videz zaslona po želji uporabnika,« je opisal prednosti izdelka Matevž Popič.

68 V STANOVANJU

SODOBNI MINIMALIZEM ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@ﬁnance.si fotograﬁje:

IRENA HERAK

račno, svetlo in izčiščeno, a toplo in udobno stanovanje. Sodobno in minimalistično, zaradi lesa in premišljene osvetlitve tudi domačno. Sproščeno in elegantno, a ne postavljaško. Tako svoje 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Trnovem v Ljubljani (blok je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja) opisujeta novinarka in prevajalec. »Eno izmed vo-

dil je bilo tudi, da mora biti stanovanje opremljeno tako, da ga je čim laže čistiti in vzdrževati,« pravita. Vse prostore razen kopalnice povezuje orehov parket, sestavljen v tako imenovani angleški vez. Prav pestra barvna sestava orehovega lesa daje poseben pečat stanovanju. V vseh prostorih je bela barva kot osnova, v vsaki sobi pa še ena močnejša barva.

69 V STANOVANJU

70 V STANOVANJU

V kuhinji in dnevni sobi, ki sta povezani z velikim »oknom«, prevladuje oranžen barvni odtenek, dopolnjujejo pa ga dodatki v rdeči in vijoličasti barvi. V kuhinji je osrednji objekt masivna jedilna miza iz tikovega lesa, kontrast so stoli iz kompozitnega materiala z organsko obliko, značilno za izdelke irskega oblikovalca Rossa Lovegrova, ki jih je oblikoval za Morosa. Nad jedilno mizo zbuja pozornost luč Cluster Lamp nizozemskega podjetja Moooi, ki ga odlikujejo duhoviti kosi.

71 V STANOVANJU

V dnevni sobi je udoben kavč antracitno sive barve. Samo v tem prostoru sta se lastnika odrekla barvni steni; želela sta, da največ pozornosti pritegnejo slike, razdeljene v abstraktni in ﬁguralni del. Sodoben pridih dajeta še klubska mizica Usame španske oblikovalke Patricie Urquiole (za Kartell) in tabure Bux nizozemskih oblikovalk Tweelink (za Dutch Summer). V dnevni prostor sta umestila še zelo opazno knjižno omaro.

72 V STANOVANJU

Za delovni kotiÄ?ek sta izbrala zastekljen balkon, ki je tudi del kuhinje. Vanj sta umestila po meri narejeno delovno mizo s predali. Tudi ta je, kot drugi kosi, ki jih je izdelal mizar, nastala po njunih zamislih.

73 V STANOVANJU

Klimatska naprava za lepĹĄi zrak v prostoru.

MODRA MODR A Ĺ TEVILK Ĺ TEVILKA A

080 19 59

www.klimatiziramo.si

Industrijska cesta 9, Nova Gorica | tel.: 05/338 49 99 | www.vitanest.si

Spalnica je v znamenju prijazne zelene, tako kot pogled iz nje na drevesa v parku. Izbira belega pohiĹĄtva in sodobnih zelenih odtenkov je bila za lastnika logiÄ?na, saj sta Ĺželela umirjen prostor. Ob slikah, knjigah in revijah so glavna dekoracija rjuhe v Ĺživahnih barvah.

74 V STANOVANJU

Predsoba, ki je poleg kopalnice edina brez dnevne svetlobe, ima med drugim sončno rumeno steno. Zahvaljujoč domiselnim socialističnim načrtovalcem objekta so čevlji in še nekaj drobnarij pospravljeni v komaj vidni vgradni omari. Kopalnica je majhna in funkcionalna ter edini del stanovanja, ki ni doživel popolne prenove, temveč le osvežitev. V kopalnici prevladuje sredozemska modro-rjava barvna kombinacija.

75 V STANOVANJU

)6 1 9 5 ? 3 7 6 6

www.akron.si

3 1 60 60 3 1 6 1 / 0 97 ; 7 1 ! 63 76? 5 ,(, 65 6 6 6

6 5 | KRANJ - Å KOFJA LOKA

KULTURA BIVANJA

76 MANJ JE VEČ

LJUBO DOMA, ČEPRAV MAJHNO KSENJA TRATNIK

ksenja.tratnik@ﬁnance.si

S pametno razporeditvijo pohištva poskrbimo, da prehodi med različnimi prostori niso vpadljivi.

OPREMLJANJE MAJHNEGA STANOVANJA JE IZZIV, PRI KATEREM VAM LAHKO STROKOVNJAKOVA POMOČ PREPREČI NASTANEK MARSIKATEREGA SIVEGA LASU.

li morda kdaj, recimo ob gledanju televizijske oddaje o prenovi stanovanja, zavzdihnete, joj, ko bi kdo meni preuredil tole malo, nagneteno bivališče, da bi bilo videti prostorno in funkcionalno? V resničnosti seveda ne gre tako lahko, saj ne obstaja čarobna paličica, s katero bi se vaš mali dom v hipu spremenil v sanjsko velik prostor. Če upoštevamo, da si veliko mladih uredi dom v hiši svojih staršev ali pa zelo težko kupi manjše stanovanje, je vsak namig, kako si lično urediti tako bivališče, še toliko bolj dobrodošel. Prav pri majhnih stanovanjih so nasveti strokovnjakov nadvse koristni in tudi najbolj vidni, pravi arhitekt Edvard Blažko iz biroja SoNo Arhitekti. »Treba je namreč dobro razmisliti, kako bodo še tako majhni prostori videti čim večji, kako bomo zagotovili dovolj prostora za shranjevanje stvari, hkrati pa poskrbeli, da ne bo preveč zasičen.« Podobnega mnenja je Aleš Košak iz biroja AKSL Arhitekti. Čeprav bo vedno obstajal del uporabnikov, ki se po pomoč ne bo obrnil na strokovnjake, naše izkušnje kažejo, da se za svetovanje še vedno odloča veliko ljudi, ne glede na velikost njihovega stanovanja, dodaja Košak. Torej, s premišljenim načrtom in vztrajnostjo lahko sami ali z arhitektovo pomočjo uresničite svoje sanje o udobnem bivališču, treba je le upoštevati temeljna navodila.

Stanovanje naj diha

Odstranite pregradne stene, ki malo stanovanje dodatno zaprejo. Kot pravi Blažko, je na majhni kvadraturi razporeditev prostorov še zlasti pomembna, zato morajo biti vsi kar najbolje premišljeni in izkoriščeni. »Glavni

77 MANJ JE VEČ

nakup, kupite udobne blazine, ki jih lahko ob obisku razporedite po tleh.

MANJ JE VEČ

Pohištvo po meri za čim boljši izkoristek

Irena Herak

Če vam proračun omogoča, se odločite za izdelavo pohištva po meri, saj boste tako gotovo najbolje izkoristili prostor. Tipski elementi pohištva imajo namreč omejitve in ne dosežejo enake uporabnosti, pravi Košak. Včasih so rešitve lahko tudi zelo preproste in poceni, zahtevajo pa odprt pogled uporabnika in naklonjenost nekonvencionalnemu, dodaja sogovornik.

V majhnem stanovanju je glavno, da vanj ne umestimo preveč pohištva, saj prostor laže »diha«.

Če vam proračun omogoča, se odločite za izdelavo pohištva po meri, saj boste tako gotovo najbolje izkoristili prostor.

prostor lahko v malem stanovanju združi kuhinjo, dnevni prostor, delovni kotiček in igralnico, saj prav tam ponavadi preživimo največ časa,« svetuje Blažko. Spalnici in kopalnici lahko zaradi tega namenimo manj prostora. Košak pa poudarja, da je treba prostor ohraniti odprt in zračen. »Večino elementov opreme – omare – je priporočljivo oblikovati kot del sten, v isti barvi ali obdelavi. Poudarimo le glavne elemente – fotelj, mizo, stol –, s tem dobimo nevtralno ‘lupino’ in v tej smiselno in zavestno poudarjen objekt.«

S svetlimi, nežnimi barvami je svet lepši

Če imate radi živahne barve, a živite v malem stanovanju, je bolje, da svojo ljubezen do barv pri opremljanju potisnite na stran. Stanovanje s svetlimi stenami in po možnosti podobno barvo pohištva bo delovalo večje in bolj pretočno. Košak pravi, da svetle barve prostor naredijo zračen in prostornejši (še zlasti odtenki bele barve); druge barve mu sicer dajo značaj, a ga hkrati optično zmanjšajo, zato se jim je bolje odreči. Po Blažkovih besedah sta pomembni tudi dobro izkoriščena dnevna in premišljeno umeščena umetna svetloba: poslovite se od zaves in pustite dnevni svetlobi, da navidezno poveča prostor, dodatno pa ji lahko pomagate z domiselno postavljenimi lučmi po stenah in stropu.

Manj je več, tudi pri pohištvu

Če želimo majhen prostor navidezno povečati, je najpomembnejše in prvo pravilo to, da vanj ne umestimo preveč pohištva, je jasen Blažko. Kot smo že omenili, bo prostor na videz večji, če bo barva pohištva podobna barvam sten, saj se tako poveča pretočnost prostora. Priporočljivo je tudi, da so v vstopnem prostoru ali hodniku velike vgradne omare z drsnimi vrati, ki se zlijejo s prostorom, sploh če so podobne barve kot stene. Če ste gostoljubni, a na vašem kavču ni dovolj prostora za goste, dodatni stoli pa so zaradi prostorske stiske nespameten

Mizica, ki v hipu postane miza

Nizka klubska mizica, ki se z dvema giboma spremeni v jedilno mizo, stenska miza, ki jo potegneš navzdol in se skrije pod zložljivo posteljo, stojalo, ki se ob obisku prijateljev spremeni v štiri stole, in še in še – večfunkcijsko pohištvo je za mala stanovanja odlična rešitev, a žal velikokrat tudi draga. Če bi vam izdelava pohištva po meri povzročila glavobol in luknjo v žepu, lahko drugo rešitev poiščete tudi v kateri izmed specializiranih trgovin.

Izkoristite police in stene

Police niso le prostor za kopičenje prahu! Po mnenju arhitektov so še zlasti te premalo izkoriščene. Police lahko postavite nad posteljo ali omaro, na njih pa shranite odeje in še marsikaj drugega. Drug pogosto neizkoriščen prostor so stene v kuhinji: z ličnimi stojali ali magneti lahko na stene obesite ponve, prijemalke in zajemalke, gotovo pa boste našli tudi prostor za začimbe. In tako boste imeli pri vaših kuharskih podvigih vse pri roki.

Ne kopičite papirjev

Časopisi, revije, reklamna sporočila, računi in še kaj so del našega vsakdanjika, vendar to še ne pomeni, da se morajo kupi naštetega valjati naokrog. V malem stanovanju je nabiranje krame še toliko bolj odveč. Temu se lahko izognete z malim trikom: papirje vedno razdelite po pomembnosti v tri škatle, ki jih lahko postavite na police. In tisto, v kateri so smeti ali nepomembni papirji, obvezno spraznite vsaj dvakrat na teden. Tako se boste izognili poplavi papirjev, hkrati pa imeli vedno pregled nad škatlo s pomembnimi dokumenti.

Napake, ki se jim lahko izognete

Kot opozarja Košak, je najpogostejša napaka pri opremljanju stanovanja izbor opreme, ki po velikosti ne ustreza velikosti stanovanja. »Tipičen primer so všečni kavči srednjega cenovnega razreda, ki so preplavili trg in so nekakšen statusni simbol, po merah pa nikakor niso primerni za slovenske blokovske standarde.« Rezultat je velik kavč sredi sobe, kar pa nikakor ne ustreza želji po čim boljši izkoriščenosti prostora.

79 MANJ JE VEČ

80 KOPALNICO IMA

ČRNO ZA BOEMSKO OZRAČJE NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@ﬁnance.si

LETOS BODIMO PRI OPREMLJANJU KOPALNICE ŠE ZLASTI POZORNI NA MATERIALE, FUNKCIONALNOST IN IZBIRO PLOŠČIC.

inimalizem, rustikalnost, črne ploščice, kamnite kadi, naravni, do okolja prijazni materiali so letošnje modne zapovedi, če želimo imeti trendovsko kopalnico. Pomembni detajli so LED-svetilke in ploščice z motivi iz narave.

Del kopalnice, ki so se mu notranji oblikovalci letos še posebej natančno posvetili, je kad. Naravna različica te je lahko lesena, takšna, ki spominja na čebre, v katerih so se včasih umivali na prostem. Največ pozornosti bo pritegnila kad, ki je narejena iz kamna, keramike ali stekla, z nepravilnimi zunanjimi robovi in osvetljena z lučmi, ki dajo kopalnemu prostoru dodatno razsežnost. Ta hip najbolj luksuzna in moderna pa je kopalna kad, ki je vgrajena v tla in jo po uporabi prekrijemo s posebnim pokrovom. Različico takšne kadi ponuja tudi slovenski proizvajalec kopalniške opreme Kolpasan, ki se je med drugim specializiral za masažne kadi ter izpopolnil masažne sisteme v kopalnih kadeh, masažnih kabinah, parnih savnah in na masažnih stenah. Manj znano je, da lahko tudi pri kopanju prihranimo energijo. Na voljo so namreč kadi s posebnimi senzorji za uravnavanje temperature vode in moč pritiska, hkrati pa prihranijo do 60 odstotkov vode. Oblikovalci namenjajo veliko pozornosti kopalniški osvetlitvi. Najmodernejše so LEDsvetilke, ki so energetsko učinkovite in ne škodijo zdravju. Zanimiva popestritev kopalnice so tudi dekorativni panoji z LED-osvetlitvijo.

Črno z vijoličastimi dodatki

Črne ploščice z diskretnimi vzorci v vijoličasti barvi bodo kopalnico naredile ravno prav boemsko in skrivnostno. Obvezno morajo biti svetleče, kar ustvari učinek prijetnega kiča. Tudi sicer so med bolj priljubljenimi glazirane keramične ploščice. Mozaične ploščice so prav tako iz gline in odporne proti vlagi. Izjemno trpežne in vse bolj priljubljene so tudi steklene ploščice. Ploščice iz naravnega kamna, denimo marmorja, skrilavca ali granita, so zelo odporne proti vodi, a dražje. V sodobno urejenih kopalnicah sta zelo pogosta še kovina in steklo. Taka kopalnica daje občutek večje čistoče in prostornosti, zaradi česar je nadvse primerna za majhne prosto-

81 KOPALNICO IMA

Boemska črnina, ekološkost in kadi iz kamna ali lesa so letošnje modne smernice pri opremljanju kopalnice.

re. Če prostor za prhanje pregradimo zgolj s prozornim steklom, bo kopalnica videti večja in prostornejša, saj pogled seže skozi steklo do stene. Za bolj moderen videz pa poskrbimo z belim ali črno obarvanim steklom.

rdeča smreka ter črni hrast. Z belimi dodatki takšna kopalnica deluje vedno sveža in prijetna. Dekoracija je minimalistična, iz surovih, naravnih materialov.

Klasični minimalizem v naravnih barvah

Če smo ekološko ozaveščeni, se to lahko vidi tudi v kopalnici. Prvo pravilo »zelene« kopalnice je, da ima živo dekoracijo. Takšna ureditev prenese precej zelenja, zato v kopalnico postavimo velike glinene lonce z bujnim rastlinjem ali pa si omislimo zastekljeno vitrino z lončnicami, ki deluje kot slika. Za ekokopalnico so primerni čim manj obdelani materiali, dodatki pa so lahko vzorčasti z motivi iz narave.

V Gorenju sledijo minimalistični ureditvi kopalnic v osnovnih kovinskih barvah z dodatki živahnejših barv, kot sta rožnata in vinsko rdeča. Kopalniška garnitura iz te linije je sodobno oblikovana, futurističnega videza in prijazna do uporabnika. Nasprotje je kopalnica v duhu klasične romantike. Barve so naravne, prevladujoči materiali pa rjava in

V ekokopalnico sodijo rože

82 NA STENAH

UNIKATNI DEKOR DAJE DUŠO PROSTORU MARJANA VIRANT

marjana.virant@ﬁnance.si

BELA BARVA NA STENAH DELUJE HLADNO, KONTRASTI PA LAHKO USTVARIJO POSEBNO IN ČAROBNO OZRAČJE.

sti, detajlom, posebnim unikatnim dekorjem ali materialom, ki interierom vdahne dušo,« pravi direktor podjetja Arhitekt dekor Toni Hamler.

»Oblikovalci pri urejanju sten v stanovanjih velikokrat uporabljajo retro slog, ki ga je mogoče vedno znova drugače interpretirati. Neobarok z močnimi kontrasti in velikimi sodobnimi baročnimi vzorci krasi moderne domove, vile, rezidence, lokale in hotele. Podeželski slog je značilen za domove ljudi, ki imajo radi naravo, umirjenost in beg od stresnega življenja, medtem ko pri minimalističnem bauhausu velja pravilo oblikovanja manj je več. Bela barva je sicer lepa, a deluje hladno, zato se naročniki večkrat odločijo, da steno poudarijo s kontra-

Barve stenskih oblog so odvisne od arhitekturnega sloga interiera in posameznega človeka ali zgolj namena uporabe prostora. »Ljudje si pri sodobnem interieru praviloma izberejo močne kontrastne odtenke. Neki vzorec in scena dekorja poudarjata steno. Barvni kontrasti oblikujejo prostor in ga optično povišajo, nižajo ali širijo. Barve poudarijo čustva, toploto, hlad, energijo, umirjenost,« pojasnjuje Hamler. Za podeželski in toskanski slog so značilne umirjene barve, takšne, kot so v naravi: kremni odtenek kot pesek, oker kot kamen, terakota kot zemlja, rjava kot les, zelena kot trava. V pravi kompoziciji teh barv se z omenjenimi materiali dosežejo izjemno prijetni in harmonično umirjeni prostori.

časih nemogoče želje in zamisli pri urejanju sten v stanovanjih in hišah so zdaj postale povsem uresničljive. Z raznimi oblikovalskimi rešitvami in materiali je mogoče ustreči tudi najbolj izbirčnemu naročniku.

Moderni dekor s kontrastnim interierom predprostora.

Barve oblikujejo prostor

Tapete so čedalje bolj priljubljene

»Tapete so zadnjih osem let zelo priljubljen dekor in z novimi smernicami postajajo še bolj priljubljene,« poudarja Hamler. Včasih so bile na voljo tapete z dolgočasnimi vzorci in slabimi vonji, ki jih je bilo povrh vsega še težko odstraniti. Z razvojem individualnih podjetij za izdelavo tapet so vse te nevšečnosti zdaj odpravljene. Na trgu so tapetne obloge vseh slogov, materialov in učinkov, iluzijskih 3D-iger in svetlobnih kontrastov. Materiali so trpežnejši, kakovostnejši, odporni proti vodi in se dobro

83 NA STENAH

Umetniška 3Dslika s svetlobnim učinkom, prilagojena modernemu interieru. čistijo. Najpomembneje pa je, da jih je mogoče kakovostno polagati. Priznani oblikovalci razvijajo kolekcijo za kolekcijo ob iznajdbi še bolj robustnih in kakovostnih unikatnih materialov, ki pričarajo pravo presenečenje ambienta. »Pri zdajšnji izbiri in spektru tapet z vsega sveta je težko reči, za katere tapete se ljudje najpogosteje odločajo. Okusi in izbor so tako široki in različni, da je še za nas dekoraterje vsakokratna izbira tapet novo doživetje,« pravi Hamler.

Novosti pri urejanju sten

Zaradi vse zahtevnejših strank se novosti pri urejanju sten iz tedna v teden spreminjajo in razvijajo. Naročniki želijo unikatno oblikovanje prostorov, sten in stropov, z novimi dizajni in idejami. »Zato v oblikovanje interiera vključimo umetnostne izdelke s kombinacijo svetlobnih učinkov in tako postane prostor posebno sožitje arhitekture in umetnostnega dizajna,« razlaga sogovornik. »Pohištvo, stene in strop obogatimo ter oblikujemo z dekorativno umetnostjo, kot so mozaiki in uporaba intarzij iz narave. Stene lahko modeliramo s starinskimi učinki, kot so luščenje in razpoke, ali pa površine obdelamo s kamni, lesom, cvetom, steklom in decentnimi poslikavami,« dodaja Toni Hamler.

Polagamo lahko moderne tapete različnih oblik z različnimi motivi, odvisno od tega, kakšen učinek želimo doseči.

S tapetami v monokromnih barvah z močnim kontrastom in bogato scenerijo dosežemo harmonijo in dobro počutje v prostoru.

84 MUZEJI

LUPINA PRED VSEBINO HERMINA KOVAČIČ ﬁnance@ﬁnance.si

MUZEJI SO OBJEKTI POŽELENJA IN NOVA MESTNA SREDIŠČA.

Ž Kunsthaus v Gradcu: biomorfni tujek v mestu

e res, da je v sodobnih muzejih in galerijah veliko pozornosti namenjene čim bolj dinamični in privlačni postavitvi dragocenih predmetov. A bolj kot inovativni prijemi, ki obsegajo videe, zaslone na dotik ali 3D-animacije, je pogosto v ospredju arhitektura objekta. In potem se prav ta razširi nad celoten kraj in pogosto nadvlada njegovo urbano identiteto. Da lupina lahko prevlada nad vsebino, prepriča vsakokraten obisk muzeja sodobne umetnosti Kunsthaus v Gradcu. Zaradi biomorfne oblike se ga je oprijelo ime Friendly Alien oziroma Prijazni vesoljček. Ni čudno, saj je s svojimi mehkimi in zaobljenimi oblikami ter spreminjajočo se medijsko fasado BIX resnično videti kot tujek v mestu, ki malce spominja na Maribor. Le da ta, kot kaže, take stavbe ne bo nikoli imel.

Slavni zaradi sodobne arhitekture Notranjost »vesoljske« kapsule v majhnem avstrijskem mestu

Muzej sodobne umetnosti Maxxi v Rimu

Kunsthaus so po načrtih angleških arhitektov Petra Cooka in Colina Fournierja zgradili leta 2003, ko je bil Gradec evropska prestolnica kulture. Vpleteni v ta projekt so premogli toliko pameti, da so v staro mestno jedro elegantno umestili zelo sodobno stavbo, ki kljub svoji nenavadni obliki zdaj deluje skoraj naravno, čeprav v urbani podobi mesta močno sili v ospredje. Še zlasti zvečer, ko razsvetlijo fasado. A nenavadna hiša umetnosti je takoj začela privlačiti ljubitelje arhitekture in umetnosti, ki se vanjo tudi zelo radi vračajo. Pa ne le zaradi razstav, ki se, po pravici povedano, kar izgubijo v velikanskem mehurčkastem volumnu objekta, ki se ponaša z 11.100 kvadratnih metrov razstavnih površin. Kar privabi, je njegov nenavadni videz, ki je zaspano avstrijsko mestece postavil na zemljevid pomembnih arhitekturnih dosežkov.

Iskanje nove interpretacije umetnosti

Seveda ne gre brez Italije. Muzej sodobne ume-

tnosti Maxxi pomeni veliko promocijo današnje ustvarjalnosti za Italijo, ki je dolga stoletja vodila v umetnosti in arhitekturi. Sodobna izraznost temelji na izročilu minulih dob, čeprav so njene oblike drugačne. »Namen Maxxija je razvijati to izročilo, ga projicirati v prihodnost, hkrati pa predstavljati inovacije in eksperimente v umetnosti in kulturi,« je sporočilo vodstvo novega muzeja umetnosti 21. stoletja. Da mislijo resno, so nakazali predvsem z arhitekturo, ki je daleč od podobe tiste, ki je ostala za starimi Rimljani. Pod njo se je podpisala Zaha Hadid, prepoznavna po svojevrstnem izrazu. Natečajno žirijo je prepričala z valovitim objektom, ki ga je precizno vpletla v urbanizem rimske četrti Flaminio, na območje nekdanje vojašnice. A bolj kot razstavljeni predmeti očara popotovanje po razkošnih 30 tisoč kvadratnih metrih, razpostavljenih na več ravneh, do katerih pridete po lebdečih stopnicah.

Novi prostori srečevanja

Sodobni razstaviščni prostori dobivajo nove funkcije. Poleg skoraj obveznih knjigarn in prodajaln s spominki so tu še mamljive trgovinice z uporabnimi osebnimi predmeti in tistimi za dom, kavarnam z osnovno ponudbo pa so se pridružile odlične restavracije z vrhunskimi šefi kuhinj. »Je več kot le muzej. Je novo mestno središče, nov prostor srečevanja, kjer vedno lahko kaj počnete ali vidite,« pravijo v MAS v belgijskem Antwerpnu. Maja odprt vitek stolpič na mestu nekdanje ladjedelnice je delo nizozemskega biroja Neutelings Riedijk – izbranega tudi za izvedbo ljubljanskega Kolizeja –, s svojimi 62 metri višine pa ponuja čudovit razgled na mesto, pristanišče in reko. Razgled je brezplačen, na vrh vas popelje dvigalo. Muzej iz stekla in rdečega kamna iz Indije deluje kot časovni stroj: medtem ko vas njegova notranjost z razstavami popelje po preteklosti mesta, vam njegova zunanjost in razgledna točka v devetem nadstropju omogočata spremljanje sodobnega utripa.

in Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani pripravlja

85 MUZEJI

za mlade do 30. leta.

in poslovni nacrt na temo

Razpis in podrobnosti o nateÄ?aju najdete na spletnem naslovu www.finance.si/natecaj.

Nosilec natecaja: Revija Manager

Strokovni partner: A. T. Kearney

Partner: Ekonomska fakulteta UL

Glavni pokrovitelj projekta: Mercator

86 OGLASNE NOVIČKE

(& !& ,!" %( & " ( " ! ( )! " ! ) "+!"%& " " & ) $ ($ '!% "& ( $ %& ,! ! ! * "+ ! ) )! " "& $ !"%& ! ) " "& % " & " ) $'+' %" " ! &$ '& " $ #",'& %# 1$%() (+ / $% (&'%.1 $%() $ (+% % % %#"!& !" ))"( " " ! ', ! ' " !( $ *# ' $%() #$ ( & " ! " & #$ % ! , ! ! %#"!& ! ! % * ! &( %"%.!% (&'%.1 $%() % #$ ( % ! ( * %&$ ! ) ( ) #$& #$"%&"$' , %)%+ % 1*) ! (+% % + $ $ # ." $ ) &" #$ #$ ( ! #$ , & % ( !" &'$" ! !

$'+ !% #" & ' 0 , - #& )' + ( , "& & #"!' " % ) , %' ! # $%+ $ & 1 ) "& ( " ) $ ( ' ! " " ' ! * " (" "( ! ! ' " $*! #$ , ' %" " ! '#"$ ! & ! !"( $ ) % ( "("%& & $ ! #$ !"%& #$ $ )( ! ' !"( & !" " ! "#$ %" ! ! !" '% $ " ! "( %&$" "(! & " " #"!' " ) " ' " , #$ )%&"%)$ *1 $! + '1 + $ , $ ' % # !( # "$ + '$%() *&%' $ + " !% (&%.)%+ $ % %!%" "( ! " %( + !"("%& %" ,' !%) ($ ! # $ $ & 1 %" ) $ ! #"%$ ! "( ! )'! ! )$ ( '$ *, ! #"(% )$ "& %! '$ *, ! #$ $! ) ( $ ! " ( %" " ! ! ) " ! $ % ! # % (! * % "!&$" $ ! #$ )$ , ( !

& !% !"& &% ! #$ ( ) & %" " ( ( ( &$ $( ,$! ! % ( " & ! ', ! "( & '#"$ " % ) ! ! " $ ( ! #$"%&"$"( %!"%& "( ! !"& ) " *& $ "( & $ ! ", " #$ $ " % * %& ! $ ( %! %&"( #$ ! %" % & !% & $ ! &$" ) #$ , *, ( ! )$ ( " " % % " ", ! (&$ ) $ & $ ( $'% $ ! ! ! #$ &! ("! ( #$ ( ' " " %&"# ! ) )'! ! & # $ &'$ ! & $ " ! # " %&"# ! )'! ! & # $ &'$ ! %" &%( $% &' # '$ , % ' + $ !%) $ + ' ' ) , # $ . () $%+ $ (! &'%()%' & " &% " ! #$ (" #"% $ " ) , %& * )$ ( #$"%&"$' % !"%& "#$ " $! %& !"( ! ', ! "( &" ! ! ( $,!" " $ ( !

87 OGLASNE NOVIČKE

) #&% "+ %! , #!+ % &, $ $ )*+ )& & ,#! , 1 ,) %&,&)* - # *& (+ $ *+ "+ %! " , # *+ '( % / !& " ( '( ! %&,&)* % $& " ( $ 2% (&%* % " ( $ 2% '+#* ( "* 2%& )& *& % !*(' 1% !/ &- (&$ " ( % +% 2#! , "+ %!

$ ! 2 % $&( % 2#&, " ,'# , * &#! "&* '(, ,* ) $/" '(& -, ! # "&' #% /" ) )* $&, ) * & (& - , ) ! ,) " 2 -%&, '&)"( )& %! &, - #" " " ! $ $ ! ! &* )% * '" - "* , ( %! -' ( %! /"&#!" , - !% ()" # % ! * #% ) &% *+/ " % # * # $ %* - & *&" ,& - +$ , #% "&, )& * )*& " ( , /& "&' #% & #&2 & '&,'( 2!

% ( ,%& , "&' #% 2#&, " % * % " )*&' * , % '&)( % )* " %&#& ! ! '( %&)* ,( +%)" * % 2% -, % ($&% ! & # " " )& '& , ,) "& "&' #% & ( ) 1"&$ % - #"&, ' / % , * "&% '( )* ,#! !& / " % # *& - '( & " # & ! *! *( + '&%+! % " ! " ( &)# ! )'#& % & )* ! #& . %&, " % # * ) % $( 2 # "& % $ # $ * ( % * %2%& )"( !/ % 1 # %& &#1 %& % ) * $ '( # & ,) $ % 2 %&$ , ( %!

- #" & %

" )#&, %)" $+ *( + 1 ,()*& # * '( % / '&%+ & ,) ,()* $ * ( #&, - -, & ,% %/* # ! - & ( , %! # ! %! ) % * (%& ,& & '# % % +)*( !& 2 % &($ ! & '&%+ &)* & # % )'# *% )*( % """

( # * )& # *& ) $& ! % - $ )# - ! ' )& ) "&%2%& +( )% 2 # + (+ % $/" '(& -, ! # "+ %! "&* )& & # 0## ( % &#* " )& & ,#! , ,

, #!+ % &, $ $ )*+ )& '( " - # '( ! , # " - &( %&,&)* % '( ) % 2 %! &( ! 2 $ '( ! ) & # ) * , % / ) #&% "! ( , ) - , ) #! $ '( 2 "+! $& """ !

")"#+- ,%&)* , ( % ' ( *&, % * $ #! # % )& #&, %!+ - % !+ # % !/ $ )' # - ( % $ "+ %!)" $ ) #&% * $, 2 % * %&#&/" &,(/ %&)* " ,"#!+2+! % " * ( ), *&,% %&, ! % '( $ /#! % & # " % %&, $ ( -+$ , %!+ )"# %&)* ) "+ %!)" $ '& /*,&$ ! ( -+#* * ,( +%)" & # "&, %! " - & # 2% $ $ * ( # % '( $ /#! % $ # % ! $ # %*%& '&+ ( -% 2 ! - ( % "+ %!)" '& /*, "&% '* " * $ #! % #&, *&)* '&, -&, %! % ")"#+- ,% %&,&)*

& # ! ! % %

+ # /2 % ' ' 2 # #% " '&$ , #% )*(&! % #& "&$' "*% ' ( * "&* )& " ,% ,*&$ * # )& & % ' (% # "&$ % ( % ' 2 - $ "(&, #&, % )& , 2 ) $& ) $&)*&!% ' ( * * $, 2 )"# % '( '# * % , + #% 1 ,#! %!)" )#& """

88 OGLASNE NOVIÄ&#x152;KE

% &% %" # "%+$ # $ +* &' #% %#%+ &%)' * #% &'%()%' , (&'%() ) + %" ! ' %' $ "$ %) " () ! + " !% ( % % % $ $ # $ ." (&'%() ) + ! % ' ) $ ) !% $* $% &%)' * 0 ) ( ) #*, ' ) " ) ) " + , % " & ( &' &*() ) (&'%.0* %0 #* &%&%" $(! #* (& $ * - +( $ %) " * )' ((" (( &% ) * !%'$ ( (% ' ,+ " )* +'()% ( /$ '$ )*' ! # % $ ! & ) $) ' $ *$! !%) " $ '$ * % $ %) " +( ! # ( .0* &%( " !% $ + * "$% $ () + ) ' )$ $ ("%$ + + (%! $ $ ,! ,+ !*& , + " ! # $ # " # !%)$ # " # $)%# , (&'%.0 $ ) ' +# ($% # , % ! $ ) $0$% , &%"$ "*!$ % # + # ( / # $ +%" % $ .) )% #%/$%() !%# $ ' $ )' ((" (( + "%+ $ $ +%" % !(!"*, +$% &' *) ' *

Naj vas lep pogrinjek ne spravi v zadrego. priporoÄ?amo kulinariÄ?ni bonton

' " $ . # "%# " ) ( &% %()% "%) + #% &' $%+ %# ! #%' (% )* , # $ + %! $ $ +' ) #% '% , '% () + $ &% .)+ " !% &' ' $ #% + " !% $ ' $ # $ $ , % ' + $ &' %0 , #(! $ # % &' &% ) * % %+%' ) !% , $ ,!% $ ' (!% ! !%' !" ( 0$% ' $ % $ ' )(!% + '0$ $ & ( +$ % !) # % % " 0$% ' . ) + %!$% ! %#% %0 &' ' $ ! $ ' +( % % ()%)!%+ ) () ( !" ( 0$% ' $ % %, '%# &' &' $%+ & &' &%'%0 % &'% " !(!"*, + $ , %) +" ) % " 0$% )%&"%)$% ,+%0$% $ &'%) +"%#$% , .0 )% $ () , " $ , + (%!%! !%+%()$ # ) ' "%+ ( ) () ! ( + # % &' ' 0*$ + $ * ()'%.!%+ &%' +%# % (#%)'$%() $ "%/ + ! !%+%()$ %!$ + . %&%, ' % ( + # % % +"%/ $ (' ()+ % $ $ $ ' / )+ $ ' $)%+ &%+'$ " / + $ ! " )

080 15 80 narocnine@finance.si

v ê ê ê O ê¢¤¾ : ê : O ê ê ê êt ê ê êz ên ê ê¡êl|yÊê ê ê ê ê ê¢¤ê ê : ê ê: ê m ÊÊ±ê ê ê êk êj ê ê¡¢ªêl|yê ÊÊÊ±ê ê ê ê z ên ê ê¡êl|yê ê W ê ê¹r ê ê¢ ¡ º

¡¢ªêêêê ê ê êk êj · ê ê : O ê ê : êª¨ªê¡¥ê¨ª±ê O ê ê Í ê ê ê ê ê{ ê ê Êh ê ê ê ½ O ê : O ê ê ê ê t ê ê W ê { ê z ±ê ê ±ê ê ¢¤ê ê ê ê p ê uhquhqê ¡©ê w ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ênztêO ê¨½¢ªª¥ê ênztêO ê¨½¢ªª¥êw ê êO ê¡¤½¢ªª¥ê ê|t{zêO ê¡¤½¢ªª¥êw ê ê ê ênztêO ê¡¦½¢ªª©êÂ¢¤ê Ãê ênztêO ê ¡¦½¢ªª©êw êÂ¢¤ê Ãê ê|t{zêO ê¡§½¢ª¡ªê ê|t{zêO ê¡¨½¢ª¡¡±ê ê ê ê ê} ê ê ê : O ê ±ê ê ê êzvzê ±ê ê{ ±êw ê ±êp êp ±êl ê ê ê ê ê ê êO ê ê êh êp êuhquhqê¡©êw ê ê ê ê êz O ê ±ê ê ±ê ê ê : ê ê ê : ê : ê¢¤ê ê O ê¡©êl|yê ê ê êw O ê ê ê :ê ê ê ê ê ê ê{ ê ê ê êO êª¤¡ê§ªªê§ªª ÊÊêz ê ê ê êm ±ê ê ê ±êÂ êm Ãê ê¹w ºê : ê : ±ê ê O ê£¤±©©êl|y±ê : ê ê¨±¥Üêkk}êÂ ê O ê§±¥Üê ê ê ê ê ê ê ê Ã±ê ê ê ê¢¤ê ê ê¹v ¾ ºê : ê : êÂ ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê : ê : Ã±ê ê O ê¢¤êl|y±ê : ê ê¢ªÜêkk}êÂ ê O ê¢ªÜê ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ ê : ê ê ê êm Ã±ê ê ê ê¢¤ê ê} :ê ê ê ê ê ê ê ê ê ½ ÊÊÊêk êj êzsv±ê ê ê ±êÂk êj êzsvÃê ê ê: ê ê ±ê ê ê ê êk êj ±ê ê ê : ê: ê êm ê ê ê: ê ê ¡¢ªêl|y±ê ê êk êj êzsvê W ê ê ê : ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê êm ±ê êk êj êzsvê ê ê ê O ê ê : ¾ ê êk êj ê ê êp ê ê ê ê O ê ê êk êj êzsv±ê ê ê ±êk ê ê¡¢©±ê¡ªªªês êÂ ê: Ãê ê ê ê ê ê Í ê ê ê ê ê ê W ê ê ê ê¡¢ªêl|yê} :ê ê ê ê ê ê ê ê ê ½ z ê ê : ê} ê ê ê ê ê ê êkk}êh ê ê ê¡¤ê©ê¢ª¡¡ê ê£¡ê¡¢ê¢ª¡¡ê ê ê ê êw ê ê ê ê ê ê ê ê ½ ê v O ê ê ê ê ê êm ±ê ê ê ±ês

/#$)% % &*) +. &$ . ( '%$ ) % -)$# ) 7 '$# *'%5 " /#$)%-&$ + , .$ -* )% ) +'/- *, )% % 2) ( )% &-&'/2$0)$# )*0*-.$ &$ %$# $2 $, . +* -0*%$# ) %2 #. 0) %5$# ) 7 '$# ,$0*57$. -$ &*) +. +'/-*0 &$ * * '$ 0 5 (/ 6$0'% )%/ * , +/'2 ,$7 &/%. 0 7 #. 0 %.

4 4

' - .,$/( 4 )*0$ $). ,$ ,$ / $- &/#$)% 6 ) ' ( ). , -+ - '*) +*#$5.0 ' ,$% *'! )2 $5 &/#$)% ,$) *0$,& /#)3 ./ $* ,$ '*) +*#$5.0 $(- '*) +*#$5.0 ' ( $ ).$ '*) +*#$5.0 $2 ,-.0* /+ ) ./ $* $&*) ./ $* *( -.$& &/#$)% ./ $* *0 & $) ./ $*

111 "*, )% +'/- *( -$

gorenje+ tiskan oglas splosni A4-september 2011.indd 1

20.9.2011 12:13:35