Veščine pozitivnega starševstva

V okviru LAS Velenje tečejo številni programi za pomoč staršem, otrokom in mladostnikom – Brezplačen program Neverjetna leta za starše predšolskih otrok –Prihodnje leto več poudarka duševnemu zdravju mladih

Matic Kovše, socialni delavec s Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje pove, da v okviru treningov starševstva Neverjetna leta izvajajo program za starše predšolskih otrok (3–6 oz. 8 let). Jeseni prihodnje leto načrtujejo začetek programa za starše otrok šolarjev (8–12 let). V nekaterih primerih izvajajo tudi individualni način programa, kjer voditelj dela s starši ena na ena oz. sodeluje z družino na njihovem domu.

Na kakšen način lahko starši spodbujajo razvoj otrokovih čustvenih in socialnih kompetenc ter zmanjšujejo vedenjske težave?

»Program je dokazano učinkovit program za preprečevanje in zgodnjo obravnavo vedenjskih težav. Na enostaven, razumljiv in prijazen način staršem predstavi veščine pozitivnega starševstva, kar spodbuja otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj, izboljšuje učne dosežke ter omogoča varnejše in bolj zdravo odraščanje. Glavnina programa je usmerjena v krepitev pozitivnega odnosa z otrokom s preživljanjem skupnega časa in z igro, pri čemer se starše spodbuja k usmerjanju pozornosti na otrokova pozitivna vedenja, uporabi pohval za podkrepitev želenih vedenj, vpeljevanju dnevnih rutin ter spreminjanju načinov podajanja zahtev, s čimer prihaja do utrjevanja pozitivnega vedenja otrok. Poleg tega program starše opremi tudi z učinkovitimi strategijami, ki jih lahko uporabijo ob pojavu neželenega vedenja otrok. Program se izvaja v skupini 10 do 12 staršev, ki jo vodita dva usposobljena voditelja. Program ne poteka v obliki predavanj, ampak gre za aktivno udeležbo in sodelovanje med voditelji in starši, in sicer s spoznavanjem posameznih tem, izmenjave mnenj, opazovanja pripravljenih učnih videoposnetkov družin v vsakdanjih situacijah, praktičnih vaj ter ciljev in domačih aktivnosti. Poleg tedenskih srečanj voditelji nudijo staršem po telefonu podporo tudi med tednom. Na ta način starši izboljšajo odnos z otroki ter pridobijo veščine starševstva, ob uporabi katerih se začne spreminjati otrokovo vedenje.«

Kdo se lahko prijavi?

»Program je v osnovi zasnovan za starše otrok z vedenjskimi težavami, namenjen pa je pravzaprav vsem, tudi tistim, ki si želijo zgolj krepiti starševske veščine. Na program se prijavljajo pari, posamezni starši, ločeni starši … Programi so brezplačni in se v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje izvajajo kot redna storitev, ki jo financira ZZZS. V času srečanj imamo v sodelovanju z Vrtcem Velenje organizirano tudi brezplačno varstvo za otro- drugih občin, kot so Šoštanj, Šmartno ob Paki in Polzela, ter staršev, ki prihajajo iz Zgornje Savinjske doline (Mozirje, Nazarje …) .« vzgojnih veščin kot tudi večjemu občutku kompetentnosti pri vzgoji. Ocenjujejo, da jih otroci bolj upoštevajo kot prej, pogosteje jih pohvalijo, hkrati pa uporabljajo manj ukazov, opozoril, prepričevanj ali prošenj ter tudi zmorejo bolj dosledno postavljati meje. Tudi kadar se otrok neustrezno vede, se bolj mirno in odločno odzovejo na neprimerno vedenje, manjkrat povzdignejo glas ali kričijo ter manjkrat izgubijo nadzor in naredijo stvari, ki jih sicer niso nameravali – npr. preklinjajo ipd.« druge priznane strokovnjake s področja preprečevanja zasvojenosti. Podpiramo tudi izvajanje programov, kot so Društvo Projekt Človek in Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje, ki deluje preko Šenta,« našteva Kauzerjeva, ki opozori na obsežne preventivne projekte Mladinskega centra Velenje, ki širi osveščanje o negativnih učinkih drog med mladimi ter opozarja na druge odvisnosti, kot so prekomerna raba interneta in socialnih omrežij ter škodljiva vedenja. ke udeleženih staršev, katerega stroške krije MO Velenje. Celoten program traja predvidoma 18 tednov in se izvaja enkrat tedensko po dve uri.«

Kakšne pozitivne učinke programa še opažate poleg zadovoljstva udeležencev?

Koliko udeležencev letno opravi trening starševstva Neverjetna leta?

»Povprečno se treninga na leto udeleži med 40 in 50 staršev. Največ udeležencev programa prihaja iz Velenja, a je kar nekaj udeležencev tudi iz

»Zadovoljstvo staršev spremljamo skozi celoten program, prav tako pa tudi ob vključitvi in zaključku ter 6 mesecev po zaključku programa spremljamo učinke udeležbe. Rezultati kažejo, da so starši s programom večinoma zelo zadovoljni in naučene vzgojne vsebine ocenjujejo kot visoko uporabne in bi udeležbo priporočili tudi drugim. Po zaključku programa večina staršev poroča o boljši povezanosti z otrokom ter o pomembni spremembi

Ozaveščanje o negativnih učinkih drog med mladimi V sklopu Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami – LAS Velenje, katere predsednik je Janko Urbanc (direktor MC Velenje), se izvajajo številne preventivne dejavnosti. Dragica Kauzer z Urada za družbene dejavnosti MO Velenje razloži, da mednje sodijo: Družinska rekreacija v Vrtcu Velenje, Šola za starše – Otroci so naše največje bogastvo v sklopu MZPM Velenje, predavanja na osnovnih in srednjih šolah, Pogovarjajmo se, prisluhnimo otroku in ne zatiskajmo si oči, Neverjetna leta – Treningi starševstva, Terapevtska skupina Breza za zdravljene alkoholike Breza. »Vsako leto v mesecu septembru že tradicionalno organiziramo Tek očkov v okviru prireditve Velenje se predstavi. Obdobno izvedemo raziskavo Razširjenost uporabe drog med mladimi v Šaleški dolini, gostimo družbeno odgovoren program (neodvisen.si) in

V ta namen so podprli spletno kampanjo, kreativne plakate, novoletna darila za mlade, ki vsebujejo majico ter skodelico z omenjeno ozaveščevalno vsebino, ter sklop predavanj za mlade na različne tematike, kot so odvisnost, spolnost, dobro počutje, ki se bodo izvajala v Središču mladih in otrok, v Mojem klubu, kjer se srečujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, ter v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac.

Načrti za leto 2023? »Prihodnje leto želimo čim več poudarka nameniti področju duševnega zdravja, kjer ugotavljamo velik primanjkljaj, zlasti med mladimi (med drugim tudi posledica obdobja v času protikoronskih ukrepov). Smo v postopku dogovarjanja za pričetek dela Psihološke posvetovalnice Posvet v Velenju v sodelovanju z NIJZ. V ta namen smo na seji Medobčinske LAS Velenje gostili tudi Nušo Konec Juričič iz NIJZ OE Celje, ki je predstavila delovanje Psihološke posvetovalnice POSVET v Celju.« �� jš

Bolezen se pogosto razvije pri ljudeh, ki ne znajo reči ne

Pogosto se dogaja tudi, da ljudje ne razumemo bolnikov z obolenjem ščitnice –Prizadevajo si, da bi člani prišli do pravočasne in pravilne diagnoze ter zdravljenja

Jasmina Škarja

V Sloveniji je okoli 150.000 ščitničnih bolnikov, vsako leto pa jih na novo odkrijejo približno 4.000. Gre za kronično bolezen, ki jo je treba do konca življenja zdraviti s praviloma hormonsko terapijo. Bolnike smo obiskali na srečanju v hotelu Vesna v Topolšici in se pogovarjali s predsednico

Društva za pomoč pri obolenju ščitnice Metuljčica Janjo

Drenšek. Pomembnosti ščitnice se zavemo šele, ko gre kaj narobe. Pogosto se dogaja tudi, da ljudje bolnikov z obolenjem ščitnice ne razumemo.

Največ je bolnic, ki imajo hipotirozo

V društvu organizirajo vrsto aktivnosti. Od predavanj strokovnjakov s področja zdravljenja ščitnice na lokacijah, kjer deluje društvo, po Sloveniji, pa vse do ekskurzij, kjer ob prijetnem druženju člani odkrivajo nova znanja, ki jim pomagajo živeti aktivno in celovito, kljub izzivom, ki jih v življenje prinaša obolela ščitnica.

Kako potekajo druženja, kaj počnejo? »Utrjujemo prijateljske vezi med člani in organiziramo predavanja o aktualnih temah. Prizadevamo si, da bi člani prišli do pravočasne in pravilne diagnoze ter zdravljenja. Povezujemo se tudi z drugimi društvi in poskušamo živeti čimbolj zdravo.

Bolezni ščitnice delimo na štiri sklope – hipertiroza, hipotiroza, golšavost in rak ščitnice.

Letos smo se odločili, da v Topolšici prisluhnemo strokovnjaku. O zdravljenju raka ščitnice je predaval prof. dr. Nikola Bešić,« odgovori Drenškova in poudari, da je v njihovem društvu največ bolnic, ki imajo hipotirozo, tistih z obolenji raka ščitnice pa je manj. Med drugim so izvedeli tudi, da gre večinoma za obolenja avtoimunskega značaja. Za to obliko oboleva vsaka peta ženska. Z leti narašča tudi število obolelih za rakom na ščitnici, ki pa je na srečo dobro ozdravljiv.

Večina ljudi bi depresijo, tesnobo, hujšanje ali pridobivanje telesne teže, pomanjkanje energije, motnje koncentracije, otekanje udov, mrazenje in razbijanje srca pripisala divjemu tempu življenja, vendar lahko gre za čisto nekaj drugega.

Znaki bolezni ščitnice so nespecifični

Predsednica Janja Drenšek spregovori tudi o simptomih in prepoznavanju znakov obolenja, ki jih lahko hitro zamenjamo s čim drugim. »Bolezen ščitnice se ne vidi, le golšavost. Pred letom 1999 je bila golšavost pogostejša, znaki bolezni ščitnice so nespecifični. Nespečnost, slaba koncentracija, glavoboli, izpadanje las, nihanje razpoloženja. Pomembno je, da poiščemo pomoč, pridemo v društvo, skupino sebi enakih, kjer lahko izpostavimo problem. Pogosto se namreč dogaja, da se ljudje ob težavah, ki jih imajo, zapirajo vase in postanejo depresivni,« razlaga sogovornica, ki doda, da se bolezen ščitnice zelo pogosto razvije pri ljudeh, ki ne znajo reči ne. »Tudi stres zelo pogosto vpliva na razvoj bolezni. Poslušati je treba svoje telo. V primeru, da spremeniš način življenja, se pravilno zdraviš, ukvarjaš s sabo in začneš z aktivnostjo, težave počasi izzvenijo.«

Bolezen ščitnice je bolezen žensk (razmerje je 80 proti 20). Moški s to vrsto bolezni so redki. Specifična protitelesa proti strukturam v ščitnici najdemo pri več kot 20 odstotkih žensk v rodni dobi. Dodatni sprožilni dejavniki za pojav bolezni so različne okužbe, stres in kajenje. Bolezen se razvija počasi. Navadno od začetka bolezni do pojava simptomov in znakov hipotiroze mine nekaj mesecev ali celo let.

Radi bi obudili skupino v celjski regiji

Metuljčica ima status humanitarnega društva, v katerem se združujejo posamezniki, ki so na lastni koži občutili vzroke, znake in posledice ščitničnih obolenj. Načrtujejo precej aktivnosti in želijo povezati še več ščitničnih bolnikov, potrebnih pomoči, tudi v celjski in šaleški regiji. Trenutno je včlanjenih 530 bolnikov. Skupine delujejo v Ljubljani, Črnomlju, Postojni, Kopru, Idriji in Novem mestu. Želje? »Radi bi obudili skupino v celjski regiji. Posamezniki, ki iščejo pomoč in dodatne informacije, se lahko v vsakem trenutku obrnejo na nas. Bolezen sama pa, podobno kot vse kronične bolezni, pomeni bistveno poslabšano kakovost življenja. Zato je dobrodošla kakšna vključitev v skupino in povezovanje bolnikov,« je prepričana predsednica društva Janja Drenšek.