Šege in navade od adventa do svečnice

Staro slovensko ime za december je gruden, saj je takrat zemlja zmrznjena in leži v grudah. To je tudi čas, ko so dnevi čisto kratki, narava miruje, sonce pa nima moči, zato so se naši predniki tega obdobja bali. Direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten je pripravila slikovito potovanje skozi slovenske običaje v prazničnem času.

Tema je bila zanje skrivnostna in grozna, skrbelo jih je, da bi sonce ugasnilo. Zato so že v poganskih časih poznali vrsto različnih šeg in navad, s katerimi so preganjali zlo, pomagali soncu, da bi se zopet okrepilo, ter naravi, da bi se prebudila. Kasneje je krščanstvo mnoga poganska verovanja prekrilo z novimi vsebinami, prineslo luč, toploto ter dalo predstavam o dušah rajnih nov smisel.

Štiri nedelje

adventa

December se prične z adventom, ki s postom predstavlja pripravo na prihod božiča in traja štiri nedelje. Nekoč se je post pred božičem začel že na Martinovo, po prvih kolinah. Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič, kar ponazarjajo tudi adventni venčki s štirimi svečami. V Mlinškovem berilu je zapisan pregovor, ki so ga poznali prebivalci Šaleške doline: »Če je advent južen, bo naslednje leto rodovitno.«

Decembra goduje kar nekaj svetnikov, ki so bili pomembni tudi za prebivalce Šaleške doline.

Številni decembrski zavetniki

4. decembra goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev, katere kip je v preteklosti svoje mesto našel tudi v velenjskem premogovniku. Pregovor pravi: »Na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas.«

Miklavža se 6. decembra veselijo predvsem otroci. Najstarejšega med vsemi decembrskimi obdarovalci so poznali že v predkrščanskem času, saj skupaj s parklji nadaljuje pradavne zimske obhode našemljencev. Parklji ali hudiči, ki so še starejši od Miklavža, so ponazarjali duhove prednikov.

Miklavž se jim pridruži šele v 12. stoletju in postane simbol vsega dobrega. V Šaleški dolini je veljalo, da na ta dan včasih niso delali ne mlinarji ne žagarji, saj je Miklavž zavetnik mornarjev, čolnarjev, drvarjev in žagarjev.

Sv. Lucija, ki goduje 13. decembra, je zavetnica vida. Velenjski učitelj Fran Mlinšek je zapisal, da kdor hoče spoznati čarovnice, si mora na dan sv. Lucije začeti delati stolček in pri polnočnicah bo videl, katere so čarovnice. Zapisal je tudi, da je v Paki ob cesti studenec, kjer je počivala sv. Lucija in ta voda je zdrava za oči. Na sv. Lucijo (lahko pa tudi na sv. Barbaro) se seje mlado žito, saj so nekoč ljudje verovali, da bo letina obilnejša, če bodo mlado žito posejali pred božičem.

Tik pred najkrajšim dnevom in najdaljšo nočjo v letu, 21. decembra, goduje sv. Tomaž, ki ga poznamo predvsem po dogodku, zaradi katerega se ga je prijel izraz nejeverni Tomaž in označuje pretirano skeptičnega človeka. Ljudje so nekoč verjeli, da imajo na najdaljšo noč v letu veliko moč čarovnice, dan pa je bil primeren tudi za vedeževanja, kaj bo prineslo novo leto.

Navade in šege božiča

Božič velja za enega največjih krščanskih praznikov. Zanj so značilne številne šege in navade. Mlada šega je postavljanje božičnega drevesa, ki je po letu 1900 v meščanskih družinah začelo zamenjevati jaslice. V naših krajih so že stoletja prej prostore krasili z zimzelenim rastlinjem, mladim žitom, orehi, jabolki … Na podeželju se božično drevo pojavi po prvi svetovni vojni.

Jaslice, ki predstavljajo prihod Kristusovega rojstva, so prav tako razmeroma mlad pojav. Prve jaslice so postavili na Portugalskem, prve jaslice na Slovenskem pa so bile na ogled leta 1644 v cerkvi sv. Ja-

P r o i z v o d i p o d j koba v Ljubljani.

Množično postavljanje jaslic po hišah, mestih in na podeželju se je začelo na prehodu iz 18. v 19. stoletje. V kmečkem okolju so se najbolj uveljavile kotne jaslice v bogkovem kotu. Navadno se jih je postavljalo na trikotno odžagano desko, ki so jo postavili v kot, rob deske pa so okrasili s posebnim božičnim prtom ali pečo. Na deski so uredili strmino, jo okrasili z mahom in postavili jaslične figure. Meščanske družine so jaslične figure v večini kupovale, kmečke figure pa so bile delo domačih rok. Pripravljanje in postavljanje jaslic je bilo vedno v domeni otrok in staršev, ki so si s tem popestrili dolge zimske večere.

Mlada šega je tudi božično obdarovanje in z njim povezan Božiček. Ta nekoč ni nastopal kot maskirana oseba, temveč kot nevidni duh, ki prinese darila. Šega se je med obema vojnama najprej uveljavila v mestnem okolju, kasneje pa se je prenesla tudi na ostale pokrajine. V tujini so poznali maskirane Božičke v rdečih oblačilih, ki pa so se v zadnjih desetletjih uveljavili tudi pri nas.

Sv. Štefan in tepežni dan Sv. Štefan, ki goduje 26. decembra, je zavetnik živine in še zlasti konj. Na ta dan se je ohranilo jahanje konjev in blagoslavljanje pred cerkvijo. V Šaleški dolini se je ta običaj ohranil v Šentilju.

Na dan nedolžnih otrok oziroma tepežko, 28. decembra, so otroci lahko s šibami tepežkali odrasle in v zameno dobili slaščice, po drugi svetovni vojni pa tudi denar. Tepežkanje je predstavljalo blagoslov, tepežkali pa so lahko samo dopoldne. »Tepežni dan oblačen, ne boš ob letu kruha lačen.«

Zadnji dan v letu Silvestrovo ali starega leta dan je zadnji dan v letu. Ime mu je dal papež Silvester, ki je upodobljen s ključem, s katerim odklene novo leto. Slovenci so zadnjemu dnevu v letu rekli staro leto, večeru pa drugi sveti večer. Silvestrov večer, kot ga poznamo danes, je nastal mnogo kasneje.

Na večer pred novim letom se je nekoč ponekod otresalo sadno drevje, saj so tako prebudili duhove, ki naj bi poskrbeli za dobro sadno letino. Po vaških hišah so zadnji dan leta hodili novoletni koledniki, ki so s pesmijo voščili dobro letino. Na staro leto so v Šaleški dolini pogosto vedeževali s čevljem ali s poleni.

Praznovanje novega leta povezujemo s postavljanjem novoletne smrečice in s prihodom dedka Mraza. Ta je najmlajši od treh decembrskih obdarovalcev. V slovenski prostor je bil umetno uveden po drugi svetovni vojni.

Glavna naloga dedka Mraza, za katerega so bila izdelana tudi pisna navodila, kako mora izgledati, je bila obdarovanje otrok in nastopanje v javnosti na prireditvah in v sprevodih na ulici.

Prišlo je novo leto Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob Sončevem zahodu 30. januarja, judovsko novo leto pa ob Sončevem zahodu 22. septembra. V Sloveniji je novo leto državni praznik, ki ga praznujemo, kot tudi nekatere druge države, še 2. januarja.

Januar ali prosinec je prvi mesec v prenovljenem rim- skem, danes gregorijanskem, koledarju. Ime je dobil po rimskem bogu Janusu, ki je bog začetka in konca. Imel je dva obraza in je z enim gledal naprej, z drugim pa nazaj.

Sveti

Trije Kralji

6. januarja so se ohranila koledovanja z obhodi svetih

Treh kraljev. Na ta dan pritrjujejo ljudje na hišna vrata križce ali pa jih rišejo s kredo in napišejo začetnice svetih

Treh kraljev in letnico. Ker so ljudje verovali, da koledniki prinašajo srečo, so jih gospodinje obdarile s klobasami, jajci in vinom. Fran Mlinšek je zapisal, da »če kdo na kraljevo devet hlebov poje, je potem silno močan.« Ta dan so dali vsaki živali jesti od stolnika (*praznični kruh).

Po treh kraljih se je nekoč pričel čas preje. Ženske so se ob večerih dobivale po hišah, prinesle s sabo vsaka svoj kolovrat in predivo ter predle.

To je bil poleg dela tudi čas za zabavo in je hkrati skrbel za ohranjanje izročila – pesmi,

ZIMSKI DOGODKI Festivala Velenje

19. - 30. 12. 2022, vsak dan od 16. do 22. ure pravljice, uganke ... Najstarejši način preje je s preslico, kasneje pa jo zamenja kolovrat. Z industrijsko revolucijo se preja konča.

Praznično druženje s prijatelji na prostem ob odprtih kuriščih, dišečih toplih napitkih in okusnih prigrizkih. Popoldanski program z animacijo pravljičnih likov ob 17. uri je namenjen mlajši publiki, med 16. in 18. uro vsak dan otroški disco, večerni koncerti ob 18. uri za vse obiskovalce.

Konec praznovanj

Februar je ime dobil po latinskem prazniku sprave in očiščenja in je bil tudi zadnji mesec v rimskem koledarju. Staro slovensko ime za februar, svečan, povezujemo s svečo, ki je lahko iz voska ali ledena. Sveče pa so povezane z 2. februarjem, s svečnico. Praznik sveč in praznik luči praznujemo štirideseti dan po božiču. Na ta dan so že v poganskih časih poznali obrede in obhode, ki so svetlobi po zmagi ob zimskem kresu hiteli na pomoč. Svečnica nam v vremenskem pregovoru že napoveduje naslednje praznovanje, ki so ga ljudje pričakovali in se ga veselili: »Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.« �� Tanja Verboten, Fotografije: Damijan Kljajič, Muzej Velenje

Organizatorji: Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Rdeča dvorana Velenje

19. 12.

17.00 Škrata in zimska vila na hoduljah (Čupakabra)

18.00 The Moonlighting Orchestra

V primeru slabega vremena bo dogodek v veliki dvorani Doma kulture Velenje.

20. 12.

16.00 Juhuhu, mi smo tu!, praznični glasbeni pozdrav velenjskih šol in mini bazar (do 18.00)

17.00 Praznični kulturni program velenjskih osnovnih šol

V primeru slabega vremena bo bazar v preddverju Doma kulture Velenje, koncert pa v veliki dvorani doma.

21. 12.

17.00 Otroška zabava s 2party

18.00 The Hišn' band

22. 12.

17.00 Božični pridnometer (Teater Cizamo)

17.00 Praznični palček, ustvarjalna delavnica za otroke v Galeriji Velenje

Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn. Delavnica je primerna za otroke, starejše od sedem let. Prijave: info@galerijavelenje.si, število mest je omejeno.

19.00 Slavko Ivančič, koncert

27. 12.

17.00 Nagajiva palčka z veliko knjigo želja (Društvo Dobra ideja)

18.00 Pop Delux

28. 12.

17.00 Maček Muri, družinska praznična predstava SLG Celje (v domu kulture) Predstava traja 75 minut. 5+ za Maksi Pikin abonma in izven (8 EUR)

18.00 Skupina LPS (Last Pizza Slice)

29. 12.

17.00 Dobra vila in palček Zaspalček (Društvo Dobra ideja)

18.00 Smooth Band

30. 12.

17.00 Čaroben spomin na praznični december (Društvo Dobra ideja)

18.00 Bilbi, koncertni program največjih uspešnic

V primeru slabega vremena bo dogodek v veliki dvorani Doma kulture Velenje.

31. 12.

18.00 Titov trg Otroško silvestrovanje s Plesno šolo SPIN in slovo od Dedka Mraza

22.00 Titov trg Silvestrovanje na Titovem trgu z Rok'n' Bandom

Napovedujemo:

7. 1.

Letna produkcija Plesne šole Spin Dom kulture Velenje

8. 1.

The Addams family gledališka predstava KD Gledališče Gornji Grad, nedeljski gledališki abonma in izven, Dom kulture Velenje

9. in 10. 1.

Otroci s postaje Zoom glasbena komedija ŠC Velenje in Festival Velenje, Dom kulture Velenje

11. 1.

Dobrodelna prireditev Društva upokojencev Velenje Dom kulture Velenje

13. 1.

Popolni tujci komedija SNG Drama Maribor, za Zeleni abonma in izven, Dom kulture Velenje

14. 1.

Povodni mož predstava KUD Žebelj in Gledališče Lalanit, za Mini Pikin abonma (razprodano), Dom kulture Velenje/Luce, koncert za abonma Klub in izven, Dom kulture Velenje

17. 1.

Emigranta drama SNG Drama Ljubljana, za Beli abonma in abonma Mladost ter izven, Dom kulture Velenje

21. 1.

Skrivno društvo KRVZ predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, za Maksi Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

23. 1.

Vročica komedija Špas teatra Mengeš, Dom kulture Velenje

24. 1.

Thomas Elbinger – pozavna, Erika Hidasi – klavir koncert za abonma Klasika in izven, Glasbena šola Velenje

26. 1.

Blaž Švagan in Sound in Time

Trio koncert za Max klub Jazz abonma in izven, Max klub Velenje

28. 1.

Pujski so zakon! lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje, Dom kulture Velenje

30. 1.–3. 2.

Mala šola cirkusa delavnice za otroke, Dom kulture Velenje

7. 2.

Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Dom kulture Velenje

10. 2.

Čudež komedija Narodnega doma Maribor, za Zeleni abonma in izven, Dom kulture Velenje

14. 2.

Paloma komična drama Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, AGRFT in KUD Krik, za Beli abonma in izven, Dom kulture Velenje

16. 2.

3:RMA duo koncert ta Max klub Jazz festival in izven, Max klub Velenje

18. 2.

Štiri črne mravljice lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, za Mini Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

21. 2.

Godalni kvartet Berlin-Tokyo koncert za abonma Klasika in izven, Glasbena šola Velenje

25. 2.

Strahovito predstava Lutkovnega gledališča Maribor, za Maksi Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

Decembrska romantika v Kinu

Velenje

Od 26. do 30. 12., vsak dan ob 17.00 (4 EUR) in 19.30 (5 EUR), velika dvorana. 26. 12.

Kapa božični družinski film/Pot v raj, romantična komedija 27. 12.

Obuti maček: Zadnja želja sinhronizirana animirana komična pustolovščina/Korzet, biografska drama 28. 12.

Vesela pošastna družina 2 sinhronizirana animirana pustolovščina/Lamborghini, biografska drama 29. 12.

Najboljši rojstni dan sinhroniziran film za otroke (4+)/I

Wanna Dance with Somebody: Film o Whitney Houston, biografska glasbena drama 30. 12.:

Lil, lil, krokodil sinhronizirana komična družinska pustolovščina/Poroka za umret, romantična komedija