Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju

Prvo svetovno prvenstvo v zimskem obdobju

Tradicija je do zdaj narekovala svetovna prvenstva v nogometu v poletnem času. Tokratno svetovno prvenstvo v Katarju pa poteka v zimskem času, in sicer od sredine novembra do sredine decembra, z zaključkom 18. decembra ob 16. uri s finalno tekmo prvenstva. Razlog za zimski termin so visoke temperature, ki poleti v Katarju sežejo do 50 stopinj Celzija.

Uporaba polavtomatske tehnologije za prepovedan položaj in golovo črto

Kaj pomeni uporaba polavtomatske tehnologije? To pomeni, da se, ko je igralec v ofsajdu ali v situaciji, ko žoga prečka golovo črto, oglasi ustrezen signal, ki sodnikom olajša delo. Tako jim ni treba preveč razmišljati o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Te tehnologije so bile doslej uspešno preizkušene na številnih tekmah in turnirjih Fife, vključno z arabskim pokalom Fifa 2021 in svetovnim klubskim prvenstvom Fifa 2021.

Največji športni dogodek se otepa škandalov in afer

Vse odkar je Katarju pripadlo gostiteljstvo svetovnega prvenstva v nogometu 2022, se največji športni dogodek otepa škandalov in afer. Obtožbe o korupciji in podkupovanju delegatov, ki so glasovali, kršenje človekovih pravic in številne smrti delavcev, ki so gradili stadione, potencialno nevarne aplikacije za nadziranje navijačev in nenazadnje težka dostopnost alkohola. Seznam, po katerem je svetovno prvenstvo na Bližnjem vzhodu “drugačno” od prejšnjih, se tu ne konča.

V Katarju 8 minut daljše tekme kot v Rusiji

Sodniki so se že na SP 2018 v Rusiji trudili, da bi v sodnikov podaljšek pretopili čim več izgubljenih minut aktivne nogometne igre. Tako so tekme na ruskih zelenicah, kjer je naslov svetovnega prvaka osvojila Francija, v povprečju trajale 97 minut, bistveno več kot na prejšnjih SP. No, v Katarju so šli še korak dalje, saj so želeli, da bi lahko gledalci na stadionu in pred televizijskimi zasloni uživali v večjem številu aktivnih igralnih minut. Zdaj tekme v povprečju trajajo kar 105 minut. Svoje so naredile tudi spremembe pravil. Trenerji lahko tako po novem na tekmi zamenjajo skoraj polovico enajsterice. Vsaka menjava, te prevladujejo v drugih polčasih, pa terja določen davek pri trajanju tekme. Sodniki po navadi dvoboj zaradi vsake menjave podaljšajo za pol minute.

SP v Katarju bolj

zanimivo kot v Rusiji

Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je razkrila podatek, da je SP v Katarju zelo gledano. 48 tekem skupinskega dela si je namreč v živo ogledalo več ljudi kot svetovno prvenstvo v Rusiji pred štirimi leti. Strah, da bi zaradi netradicionalnega termina ali pozivov k protestom spremljanja SP gledalo oz. zanimalo manj ljudi, je odveč. 48 tekem skupinskega dela, ki se je končal v petek, si je v živo na stadionih skupno ogledalo 2,45 milijona gledalcev. Zasedenih je bilo 96 odstotkov kapacitet na osmih stadionih, največ navijačev pa se je zbralo na stadionu Lusail na tekmi med Argentino in Mehiko – kar 88.966.

V novem velenjskem mestnem svetu bo sedelo 17 žensk in 16 moških, v šoštanjskem občinskem svetu pa 9 žensk in 10 moških. Saj še vemo, Slovenija je dobila prvo predsednico. Le še več županj moramo izbrati – od 212 občin jih bo le 29 imelo županjo in med njimi le ena mestna občina.

Stavnice med favorite uvrščajo Brazilce

Na stavnicah so prvi favoriti za zmago na svetovnem prvenstvu Brazilci. Tik za njimi so njihovi večni tekmeci iz Argentine, ki so si priborili že mesto v četrtfinalu. Na tretje mesto so postavljeni aktualni svetovni prvaki Francozi. Četrto mesto zasedajo Angleži in Španci. Sledijo še Nemčija, Nizozemska in Portugalska, deseterico zaokrožujejo Belgijci in Danci. A od teh reprezentanc so izpadli že Nemci, ki so na zadnji tekmi zgubili proti japonski reprezentanci, ter Belgijci in Danci, ki so prav tako izpadli po skupinskem delu. V tednu, ko je izšel ta članek, pa so že znani tudi rezultati četrtfinalnih tekem.

�� Lara Oprešnik

Krajevne Skupnosti

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Gorica – Beli dvor, Herberstein, Ekenstein in moderno blokovsko naselje

Zadnja na našem spisku krajevnih skupnosti in mestnih četrti se je znašla KS Gorica. Po številu prebivalstva je druga največja in bi lahko bila tudi samostojna občina. Šteje slabih 5.000 prebivalcev, živijo pa na eni strani v 378 zasebnih stanovanjskih hišah, na drugi pa v 1.045 stanovanjih v 18 stanovanjskih blokih. Pa ni le sodobna, v njej stojijo tudi graščina Gorica ali Beli dvor, vila Herberstein in ostanki gradu Ekenstein, ki pripovedujejo zgodbe iz preteklosti Šaleške doline.

»Za mene je Gorica najlepša krajevna skupnost. Obdani smo z zelenjem – zelenicami, gozdom – in poskrbljeno je za vse generacije. Imamo veliko otroških igrišč, igrišče pri OŠ Gorica je eno največjih v Velenju. Poskrbljeno je tudi za starejše in mislim, da je tukaj živeti zelo lepo,« začne v bistvu na koncu pogovor predsednik Sveta KS Dražan Mrkonjić, še preden ga to vprašamo.

In med pogovorom skorajda ne najde slabih stvari, no, morda le eno: nimajo velikosti naselja primerno velike trgovine, čeprav objekt zanjo že leta stoji. »Blokovsko naselje je pri nas “razdeljeno” na bele bloke (na desni) in rumene bloke (na levi), med njimi pa imamo zdaj novo blokovsko naselje, kjer je včasih bila trgovina Merx z restavracijo.

Res da je pri nas že dolgo trgovina TUŠ, a je premajhna, pa tudi, da je na eni strani KS nakupovalni center, tudi v Šalek ni daleč ali na drugo stran do centra Velenja, pa vendarle bi bila kakšna pekarna, kavarna, trgovina sredi naselja zelo dobrodošla. To je bilo obljubljeno že pred osmimi leti. Pred kratkim smo izgubili tudi poslovalnici banke in pošte,« razlaga Mrkonjić.

Vse generacije se povezujejo

To pa seveda ni ovira, da življenje ne bi bilo prijetno. V naselju ležita OŠ Gorica, ki jo obiskuje skoraj 400 učencev, in vrtec Ciciban z osmimi oddelki, kjer je okoli 160 otrok.

Tudi zaradi tega naselje živi in Dražan Mrkonjić poudari, da s šolo in z vrtcem zelo veliko in zelo dobro sodelujejo. Poleg šolarjev so pri prireditvah dejavni taborniki, upokojenci, ki imajo redna športna srečanja v prostorih KS. Tam pripravljajo tudi različne delavnice, sicer pa vodstvo KS skrbi, da se vedno kaj dogaja in vabi sokrajane na številne tradicionalne prireditve. »Ker smo ravno na koncu leta, naj začnem z veselim decembrom – 15. decembra je obisk pri nas najavil dedek Mraz. Sicer pa v marcu pripravimo praznovanje dneva žena, tradicionalno je kreso- vanje pod Belim dvorom, ki presega meje krajevne skupnosti, saj se nam pridružijo številni Velenjčani. Zelo dobro je obiskana spomladanska čistilna akcija. Krajevni praznik imamo 17. junija. Na ta dan je Skupščina Krajevne skupnosti Šalek-Gorica sprejela sklep o preimenovanju KS Šalek-Gorica v KS Gorica. Za praznik pripravimo športne igre, kamor povabimo tudi druge krajevne skupnosti, program je pripravljen za vse generacije, na koncu naredimo še pohod po mejah KS. Oktobra imamo znova čistilno akcijo, ki jo sklenemo s kostanjevim piknikom. Pripravimo tudi srečanje starejših krajanov.«

Veselijo se športnega parka

Največja investicija MO Velenje v KS Gorica je bila letos ureditev Parka državnosti, s katerim so celovito uredili Spominski center 1991. Obnovili so Goriško cesto od križišča s Šaleško cesto do novih blokov, v naselju na Lipi so obnovili toplovod, vodovod, kanalizacijo in cesto, uredili so nove klančine od Koželjskega ulice 7, kar omogoča lažji dostop do vrtca in proti športnemu igrišču, urejena so bila tri nova avtobusna postajališča in postavljen nadstrešek na Bicy postaji, zgradili so novo parkirišče na Goriški 43 ter posodobili strelišče Mrož z elektronskimi tarčami. Otroška igrišča so dobila nekaj novih igral, urejene so bile pešpoti ter dograjena javna razsvetljava na Cesti na Vrtače.

Pa načrti? Dražan Mrkonjić: »Kot sem že povedal, si želimo trgovine in lokalov, da bi središče Gorice bolj zaživelo. Najbolj pa se veselimo načrtovane ureditve športnega parka pod graščino Gorica. Mi mu rečemo kar medgeneracijski park Lipa, ker bo združeval aktivnosti za vse generacije. Načrtovane so sprehajalne poti, klopi, počivališča, špor- tno igrišče, fitnes na prostem, pump track proga, mize za šah in namizni tenis … To bo za nas in za celo Velenje velika pridobitev.«

V načrtih MO Velenje je tudi gradnja pločnika med KS Gorica in KS Bevče, kar bo za krajane obeh krajevnih skupnosti velika pridobitev in povečanje varnosti. Prav tako so v načrtu postavitev elektro polnilnic za e-avtomobile, ureditev nadomestnih parcel za vrtičke, obnova kanalizacije na Splitski cesti, postavitev novih merilnikov hitrosti, ob pešpoti pod vilo Herberstein pa je načrtovana ureditev pasjega parka.

Mrkonjić meni, da je KS zelo urejena in pri tem posebej poudari v zadnjih dveh letih vgradnjo dvigal v vseh petnadstropnih blokih, ki dvigal ob izgradnji niso imela, ter dovolj parkirišč in skoraj 600 pokritih parkirnih mest v garažni hiši na Goriški 46. »200 mest je za prebivalce blokov na tem naslovu, 400 pa za druge krajane. To je velika prednost KS Gorica.«

Bo Šilihov Beli dvor še kdaj živel?

KS Gorica je dobila ime po graščini Gorica, ime stavbe pa izhaja iz vinogradov, ki jih je bilo v okolici precej. V 19. stoletju so vinogradi zaradi ameriške trtne uši propadli. Namesto njih so zasadili sadovnjake. Graščina ima po mladinskem romanu znanega slovenskega pedagoga in pisatelja Gustava Šiliha tudi ime Beli dvor.

Graščina Gorica se prvič omenja leta 1542 kot pristava nekoč impozantnega gradu

Ekenštajn, katerega razvaline so še danes vidne na vrhu

Popravek grebena, ki je vzporeden s Cesto na Vrtače. Na vhodnem kamnitem portalu je vklesana letnica 1678. V 17. stoletju je bil sedež gospoščine iz tega gradu na graščini Gorica.

»Na Lipi stoji Beli dvor ali graščina Gorica in kolikor sem seznanjen je v lasti MO Velenje in v upravljanju Muzeja Velenje. Mi smo okolico počistili, ko je bila v njej prireditev Hiša groze, so počistili tudi notranjost. Upamo, da se bodo kmalu našla sredstva, da stavba ne bi več propadala in bi postala znova uporabna,« se nadeja Mrkonjić.

�� Diana Janežič

Po objavi članka s predstavitvijo KS Šmartno (NČ 48, 1. decembra 2022) je predsednica Sveta KS Šmartno Sonja Zavolovšek v dogovoru z župnikom Jankom Rezarjem pod mednaslovom Kdaj bo pokopališče park? sporočila popravek svoje izjave glede urejanja okolice starega pokopališča v Šmartnem.

Nova izjava se glasi: »Kolikor vem v letu 2007 ni prišlo do dogovora z župnijo sv. Martina in je to mirovalo do leta 2016, potem je prišlo do dogovora o postopnem urejanju. Leta 2019 je prišlo do vzporedne realizacije - župnija je izpeljala projekt gradnje parkirišča, mi pa smo končali prvo fazo projekta za razširjen avtomobilski dostop do cerkve ter prenovljen del Gubčeve ceste s pripadajočimi križišči.«