Stigma je še vedno najhujša kolateralna škoda bolezni

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu – Za zaustavitev svetovne pandemije je še vedno najpomembnejše testiranje, ki vpliva na boljše izide zdravljenja ter omejuje prenos okužbe

V Sloveniji je opazen napredek na področju boja proti aidsu. Uvrščamo se med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Kljub dejstvu, da letos beležimo več okužb kot pretekla leta, se HIV ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Na srečo Slovenija ostaja zaradi učinkovitih ukrepov kombinirane preventive država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV, še vedno pa je prisotna diskriminacija okuženih. Vodja Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje Dea Hudarin Kovačič pojasni, da bolj kot virus HIV povzročajo težave ljudje iz okolice okuženega. »Še vedno se namreč zavestno ali podzavestno bojijo nalezljive smrti. Stigma je še vedno najhujša kolateralna škoda bolezni. Zato okuženi bolezen skrivajo pred domačimi, prijatelji in pred zdravstvenimi delavci. Okuženi pravijo, da jim težav ne povzročajo zdravila in obiskovanje zdravnikov, 90 odstotkov vseh težav povzročajo stigma in strah pred osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi. Stigma, strah in diskriminacija pa otežujejo preventivo, saj osebe na testiranje pridejo pozno in imajo pretiran strah pred pozitivnim izvidom, kar otežuje zdravljenje, negativno pa vpliva tudi na duševno zdravje,« razlaga Hudarin Kovačičeva. temperatura, potenje, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, slabost, rdečkasti izpuščaji in ranice na koži. Po približno štirih tednih večina težav mine, utrujenost pa lahko traja mesece. Pri nezdravljenih osebah sledi dolgotrajno mirno obdobje brez vidnih težav, vendar imunski sistem okuženega nezadržno propada in po nekaj letih se vse pogosteje začnejo pojavljati okužbe, ki so povezane s slabšo obrambno sposobnostjo okuženih oseb. Po osmih do desetih letih pa se pojavijo zelo nevarne bolezni, ki opredeljujejo aids. Tak je potek pri 70 odstotkih okuženih oseb, ki se ne zdravijo,« odgovarja Hudarin Kovačičeva in pojasni, da je testiranje v Sloveniji dobro dostopno in so na voljo številne možnosti. »Ena je zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki je najenostavnejše, druga pa anonimno brezplačno testiranje na HIV, ki je na voljo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljublja-

Kakšni so simptomi virusa HIV?

Po ocenah NIJZ naj bi konec leta 2022 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV.

Velika večina oseb s prepoznavno okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim tudi kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora. Dostopne so jim preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno in postizpostavitveno profilakso in testiranjem. Za nosečnice so letos uvedli tudi presejalni test na HIV.

Letošnje leto je prineslo nekaj pomembnih novosti

Slovenija zaradi učinkovitih ukrepov kombinirane preventive ostaja država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV, še vedno pa je prisotna diskriminacija okuženih.

Kakšni so simptomi virusa HIV? »Najpogostejši prvi simptomi se pokažejo približno štiri tedne po tveganem obnašanju kot akutni sindrom HIV. Simptomi so različni, najpogosteje so to povišana na. Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, poteka redno tedensko testiranje s svetovanjem na sedežu društva Legebitra in občasno mobilno testiranje na terenu. Testiranje na HIV in ostale spolno prenosljive okužbe je za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, priporočljivo vsaj dvakrat letno.«

Evropska Unija je podprla Expand, njihov nov, razširjeni program presejalnega testiranja, namenjen spolnim delavcem, migrantom in osebam, ki injicirajo droge. Že obstoječ program testiranja pa bo letos presegel vsa pričakovanja, saj bodo na letni ravni testirali največje število oseb zgodovini njegovega delovanja, so navedli. Število novih diagnoz okužbe s HIV v Sloveniji letos sicer nekoliko presega lanskoletno število, a Slovenija ostaja država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV.

Zaščitno predizpostavitveno zdravljenje pred okužbo z virusom HIV je postalo dostopno v okviru pravic, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, druga novost pa je sprememba krvodajalskih meril, ki je odpravila prepoved, zaradi katere so bili moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, doživljenjsko izključeni kot krvodajalci. Ali že obstaja zdravilo? »Večina oseb s prepoznano okužbo prejema protivirusna zdravila. Cepiva še vedno nimamo, imamo pa na voljo zdravila, tako da lahko okuženi z virusom HIV živijo kakovostno življenje. Bolezen je torej možno obvladati. Temelj uspešnega zdravljenja pa je tudi bolnikovo sodelovanje, zato je pomembno, da bolniku pojasnimo pomembnost zdravljenja,« še dodaja vodja Centra za krepitev zdravja ZD Velenje, ki opozori tudi na miselnost testiranja. »Če menite, da ste se izpostavili okužbi s HIV, ste moški in ste kadarkoli imeli spolne odnose z moškimi ali z osebo, ki nudi spolne storitve proti plačilu, če ste kadarkoli injicirali droge, ste imeli spolno prenosljivo okužbo in če imate znake in bolezenske težave, ki kažejo na okužbo s HIV, je smiselno opraviti testiranje.«

Zmanjšajmo razširjenost uporabe konoplje med mladimi

Starši naj bodo čimbolj aktivno vključeni v otrokovo življenje – Po uporabi konoplje med mladostniki se uvrščamo nad povprečje Evrope, uporaba je vse bolj razširjena tudi med odraslimi prebivalci Slovenije

Po podatkih obdobne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Občini Šmartno ob Paki 17,5 odstotka oseb, starih od 15 do 64 let, ki so v življenju že kdaj uporabile marihuano ali hašiš. V Občini Šoštanj je delež nekoliko nižji (16,4 odstotka) v Mestni občini Velenje pa je delež uporabnikov marihuane ali hašiša kadarkoli v življenju najnižji izmed občin Šaleške doline (14,9 odstotka). Razširjenost uporabe konoplje kadarkoli v življenju je v vseh treh občinah primerljiva s povprečjem Slovenije. Podatki so pridobljeni iz obdobne raziskave za leto 2018.

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga

Zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju pojasni, da je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga, ki se uporablja večinoma v obliki zdrobljenih posušenih cvetov oziroma listov (marihuana) kot konopljina smola (hašiš) ali kot hašiševo olje. »Vsebuje več kot 100 različnih kanabinoidov, med njimi CBD, ki je brez psihoaktivnih učinkov, in THC, ki zaradi psihoaktivnega učinka povzroča zasvojenost in druga tveganja za zdravje. Vsebnost THC v pripravkih iz konoplje narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za zdravje uporabnikov. Po uporabi konoplje med mladostniki se žal uvrščamo nad povprečje Evrope. V letu 2020 je 45,2 odstotka slovenskih dijakov, starih 18 let, poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili konopljo. Neugodno stanje lahko v precejšnji meri pripišemo lahki dostopnosti konoplje v Sloveniji ter podcenjevanju nevarnosti, ki jih prinaša redna uporaba. Uporaba konoplje je vse bolj razširjena tudi med odraslimi prebivalci Slovenije,« pove specializantka javnega zdravja.

Škodljive in dolgoročne negativne posledice uporabe konoplje

Z uporabo konoplje so povezane številne škodljive takojšnje in dolgoročne negativne posledice. Že pri prvi uporabi lahko uporabnik doživlja tesnobnost in paniko, če po uporabi konoplje sede za volan, pa ima dvakrat povečano tveganje za prometno nesrečo. Resnejše dolgoročne škodljive posledice redne uporabe konoplje so zasvojenost, kronični bronhitis, slabša učna uspešnost, večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in težave v duševnem zdravju, kot so depresija, samomorilne misli ter psihotične motnje.

Pri zgodnjem pričetku uporabe konoplje je tveganje za razvoj dolgotrajnih škodljivih posledic večje. Z uporabo konoplje sta povezana tudi tvegano spolno vedenje in nezaželen spolni odnos. Kako pomembna je preventiva? »Pri prizadevanjih za zmanjševanje razširjenosti uporabe konoplje je treba izvajati učinkovite preventivne aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi skupinami prebivalstva.

Eden izmed dokazano učinkovitih programov družinske preventive na področju psihoaktivnih snovi je trening starševstva Neverjetna leta.

Vzgoja lahko deluje varovalno v smeri preprečevanja uporabe konoplje in drugih psihoaktivnih snovi. Za takšen slog vzgoje so značilni toplina v odnosih, medsebojna povezanost, zanimanje za otrokovo počutje, pa tudi jasna in trdna pravila, ki jih starši jasno komunicirajo in imajo primeren nadzor nad tem, s kom se otrok druži in kje se nahaja. V okviru družine se otroci naučijo pomembnih stvari, kot so skrb za zdrav življenjski slog, primeren način sporazumevanja z drugimi ter kako se spopadati z razočaranji. Eden od pomembnejših varovalnih dejavnikov pred uporabo konoplje pa je tudi pozitiven odnos med učencem in učiteljem. Pozitivna šolska klima je dodatna opora, ki jo mladostnik potrebuje poleg tiste, ki mu jo daje družina,« zaključi specializantka javnega zdravja Anja Strmšek z bmočne enote NIJZ v Celju. ��