V Premogovniku Velenje obeležili god sv. Barbare, zavetnice rudarjev

Velenje, 1. decembra – Velenjski rudarji že skoraj stoletje in pol negujejo rudarske običaje, ki se jim še posebej poklonijo ob praznovanju rudarskega praznika – 3. juliju – in goda zavetnice rudarjev sv. Barbare – 4. decembra. Prireditev v počastitev praznika so v Muzeju premogovništva Slovenije pripravili na prvi decembrski dan.

Tako kot že nekaj let so tudi letos posebno pozornost namenili izobraževanju, ki je za uspešen razvoj vsakega podjetja bistvenega pomena. Ob tej priložnosti so podelili priznanja sodelavcem, ki so v zadnjem letu s študijem ob delu pridobili vsaj visoko stopnjo izobrazbe ali več oz. opravili republiške strokovne izpite.

»Usmeritve s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033 ter znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, so v veliki meri povzročile, da imamo danes precejšnje izzive pri iskanju ustreznega kadra, tudi interes za šolanje v rudarskih poklicih je v zadnjih letih, kljub štipendiranju, precej upadel,« je povedal generalni direktor

Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer

»Posebno težavo predstavlja nadomeščanje zaposlenih zaradi upokojevanja, saj smo se v minulih letih soočali s številnimi upokojitvami, ki pa jih nismo uspeli pravočasno nadomestiti. Ne glede na to, ali bo obveljala letnica 2033 ali ne, bomo delovna mesta, povezana z rudarstvom, potrebovali še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. za ves čas zapiralnih del. S tem namenom izvajamo promocijo poklicev, po osnovnih šolah nagovarjamo učence in njihove starše.«

Več ur izobraževanja za zaposlene

Za prihodnost podjetja pa niso pomembna zgolj strokovna znanja, ampak tudi širša znanja s področja vodenja, organiziranje dela, projektnega, timskega dela, inovativnosti ipd., skratka znanja in veščine, ki pomenijo razvoj in napredek, zato želijo čim bolj izobraziti zaposlene tudi na teh področjih.

»Letos smo prav s tem namenom povečali število ur usposabljanja tako na strokovnem področju kot na področju vodenja, ki smo mu posvetili posebno pozornost,« je izpostavil generalni direktor. »Ponosni smo, da se je ta trend po obdobju “korone” tudi v Skupini Premogovnik Velenje začel ponovno obračati, saj smo zvišali število ur izobraževanja in obenem tudi število zaposlenih, ki so vključeni v različna izobraževanja.«

Strokovna znanja želijo ohraniti

V družbah Skupine Premogovnik Velenje imajo širok spekter strokovnega znanja, ki ga želijo v Šaleški dolini ohraniti tudi po obdobju prestrukturiranja. Premogovnik Velenje skupaj s hčerinskimi družbami že zdaj intenzivno dela na idejah in projektih, ki bodo osnova za prihodnost energetske lokacije v Šaleški dolini.

»Zavedamo se, da nas na kadrovskem področju čaka še veliko izzivov: predvsem zaposlovanje novih sodelavcev in skrb za ustrezno kadrovsko strukturo, pri čemer bodo nujno potrebni prenos znanja, sistematična vzgoja in razvoj ključnih kadrov, gradnja kulture učenja, inovativnost in pripravljenost za spremembe. Vsako dodatno pridobljeno znanje in usposobljenost pomeni nekaj več; tako za nam bo olajšano vključevanje v mednarodne raziskovalno-razvojne konzorcije,« je med drugim v nagovoru diplomantom dejal Boštjan Pokorny. Ob tem je izpostavil, da pridobljeno interdisciplinarno znanje diplomantom odpira številne priložnosti na zelo različnih področjih. Pozval jih je, naj pridobljeno znanje kar se da dobro izkoristijo na nadaljnji, bodisi študijski bodisi poklicni poti. Poudaril je še, da preoblikovanje v fakulteto ni edini pomemben dosežek leta 2022. »Pridobili smo tudi koncesijo za izvajanje magistrskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije. Tako je z letošnjim študijskim letom s študijem začela prva generacija rednih študentov na drugi stopnji.«

Fakulteta za varstvo okolja ima vse od ustanovitve sedež v Velenju. Za njeno rast in razvoj je zelo pomembno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Nove diplomantke in diplomante je z obiskom počastila tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević in jim zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti. »Prizadevamo si, da bi nove priložnosti našli v Velenju, okolju, kjer ste začeli uresničevati svoje sanje. Veliko uspehov v prihodnje in naj vas povsod spremlja sreča.«

Slovesno zaobljubo diplomantov Fakultete za varstvo okolja je prebrala diplomantka Nuša Erjavec, uspešna in aktivna študentka ter tudi športnica plavalka. Med drugim je leta 2019 zastopala fakulteto v državni reprezentanci na 30. poletni Univerzijadi v Italiji, največjem svetovnem športnem tekmovanju študentov.

Za glasbeno spremljavo svečanega dogodka so poskrbeli člani trobilnega ansambla Glasbene šole Fran Korun Koželjski pod mentorstvom prof. Mitje Škorjanca ter violinistka Tjaša Gorjanc in pianistka Barbara Verhovnik �� Lea Komerički Kotnik delavca kot delodajalca – bolj učinkovit način dela, večje možnosti mobilnosti znotraj področij dela in večjo zaposljivost na trgu dela,« je izpostavil dr. Janez Rošer.

Od iskanja delavcev do lastnih inženirjev S praznovanjem sv. Barbare, zavetnice rudarjev, dajejo poseben pomen znanju in izobraževalnim dosežkom. Premogovnik Velenje je v 147 letih prehodil dolgo pot, njegovi začetki so bili težki in negotovi, saj niti ni bilo na razpolago primerne delovne sile. Velenjski premogovnik je bil namreč prvi industrijski obrat v Velenju, zato je imel Daniel pl. Lapp ob odpiranju premogovnika težave tudi z iskanjem ustreznih delavcev. Še posebej je to veljalo za strokovno in tehnično osebje, ki ga v dolini brez rudarske tradicije ni mogel najti, zato so tovrstni delavci prihajali z vseh koncev avstro-ogrske monarhije. Delo je potekalo v celoti ročno, zato so napredovali izredno počasi ob velikih odkopnih izgubah. Proizvodnjo so ovirale tudi specifične geološke značilnosti najdišča. V sklop prizadevanj za modernizacijo premogovnika je sodila tudi ustanovitev Strokovne šole za rudarje in profesioniste leta 1929, ki je imela dva ločena razreda za rudarje in strokovne delavce. Delo šole je v letih pred drugo svetovno vojno zamrlo, so pa že konec leta 1945 organizirali pouk v novi triletni rudarski šoli. Šola, ki so jo obiskovale štiri generacije ali okoli 110 učencev, je leta 1948 ob Rudarskem domu dobila svoje lastne prostore in internat. Leta 1951 je šola prenehala s poukom, ko so se vse industrijske rudarske šole združile v Trbovljah in so se tja prešolali tudi učenci velenjske šole.

Po ukinitvi te šole so si pri velenjskem premogovniku ves čas prizadevali za ponovno oživitev rudarskega poklicnega izobraževanja in julija 1957 je Rudnik lignita Velenje za strokovno izobraževanje svojih delavcev ustanovil vajeniške delavnice, že naslednje leto pa je pričela z delom Industrijska rudarska šola. »Ta pretekla prizadevanja in zavedanje, kako pomembna sta znanje in izobraževanje kadrov in profilov, ki jih potrebujemo za naš rudarski poklic, so doprinesli, da se lahko danes po strokovnosti in znanju kosamo z najrazvitejšimi rudniki v evropskem in celo svetovnem merilu,« je še dodal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

Foto: Slobodan Mrkonjić

��

Obisk Mlečne kraljice v vrtcu Sonček

Velenje, 18. novembra – Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka je vrtec Sonček v Šentilju obiskala Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije Aleksandra Matan. Po uvodni predstavitvi s sladkim presenečenjem z Oki Doki jogurti je najmlajše podučila o poti prireje mleka – od krave do jogurta. Prijetno dopoldansko druženje je poleg zajtrka z okusnimi in zdravimi živili slovenskega porekla minilo v duhu spoznavanja pomena lokalno pridelane hrane na poljih okoliških kmetij.