Ta veseli dan kulture po šmarško

V občini Šmartno ob Paki počastili Ta veseli dan kulture z dvema dogodkoma –Po štirih letih znova možnost druženja prijetno s koristnim v Sobi pobega Janeza Šmarškega – 70 minut za reševanje ugank in spoznavanje običajev okolja

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 2. in 3. decembra – V Občini Šmartno ob Paki so letošnji Ta veseli dan kulture zaznamovali z dvema dogodkoma: Kulturno društvo Gorenje je prejšnji petek povabilo občane v dvorano društva na ogled filma Sladka 40-ta (pod scenarij in režijo se je podpisala njihova nekdanja soigralka Lucija Vidic - Fužir, ki v filmu tudi igra), Kulturno društvo Šmartno ob Paki pa je ta dan zabeležilo minulo soboto s prireditvijo v prostorih knjižnice. Z njo so zaznamovali rojstni dan Franceta Prešerna in Karla Destovnika Kajuha ter obletnico smrti Ivana Cankarja. V kulturnem programu so sodelovali mladi ustvarjalci: Ema, Manca, Živa, Matej, Oskar in Žiga pod mentorstvom Marije Vodovnik in Jožeta Krajnca. Priložnostno prireditev so združili z odprtjem Sobe pobega Janeza Šmarškega.

Escape room z novimi ugankami, zgodbo … Pobudnica ureditve omenjene sobe je Lara Podgoršek. Na predstavitvi je povedala, da se ji je ideja o zanimivi možnosti druženja s koristnim porodila kot učenki 8. razreda domače osnovne šole. »Ko sem prvič obiskala escape room, sem bila nad njo zelo navdušena.

Razstava Ele Peroci Med pravljice

Bralno-spodbujevalna akcija, likovni, literarni natečaj, branje pravljic, razstave – vse za 100. rojstni dan Ele Peroci

Velenje, 29. novembra – V Knjižnici Velenje smo zasnovali bralno-spodbujevalno akcijo ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci, ki se je začela spomladi in se je zdaj z odprtjem razstave Med pravljice zaključila.

Hkrati si lahko na otroškem oddelku ogledamo tudi razstavo Vrtca Velenje Pravljični svet Ele Peroci. Najprijaznejša muca, ki hkrati otroke uči reda, je upodobljena v različnih likovnih tehnikah in kiparskih umetninah. Obe razstavi bosta na ogled do konca decembra 2022.

Dogodek ob odprtju razstave je bil pravljičen, kot je bil pravljičen svet Ele Peroci. Za uvod v prireditev nam je zapel otroški zborček Vrtca Velenje – enota Tinkara pod vodstvom Mojce Iršič in ob spremljavi Katje

Prijevič. Izbrali so pesmici Odpri – zapri in Tri ljudske. Zaplesali so še dva plesa, Pridi, greva plesat in Rad se imam. Nato pa smo prisluhnili glasbeni pravljici Ela in njena violina. Nastopile so akademske glasbenice: Inga Ulokina (violina in avtorica zasnove), Olga

Ulokina (klavir), vnukinja Ele Peroci, Tonka Pogačnik (violina) in vokalna gostja Mateja

Bobek, ki je zapela nekaj pesmi, ki so bile ljube Eli Peroci. V bralno-spodbujevalno akcijo smo želeli vključiti vrtčevske otroke in učence osnovnih šol vseh treh občin, ki jih pokriva naša knjižnica –Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. Razpisali smo likovni in literarni natečaj. Pri likovnem natečaju so lahko sodelovali vrtčevski otroci in učenci prve triade. Ustvarjali so mačje portrete po pravljici Muca Copatarica, v knjižnici smo izvedli 39 ur pravljic. Pri literarnem natečaju pa so lahko sodelovali učenci druge in tretje triade, pisali so zgodbe Moj dežnik je lahko… po pravljici Moj dežnik je lahko balon. Dobili smo kar 591 mačjih portretov in 52 literarnih zgodb. Knjižnica se je spremenila v pravo mačje domovanje, saj smo prejeli toliko čudovitih izdelkov, da smo jih želeli pokazati. Vsem iskrene čestitke in hvala za sodelovanje, zahvala pa gre tudi strokovnim delavkam v vrtcih, šolskim knjižničarkam in mentoricam v osnovnih šolah.

Pravljice in zgodbe Ele Peroci so še danes žive, zimzelene in polne miline. To so pravljice, ki otroke pomirijo, hkrati pa burijo otroško domišljijo. Brali so jih babice, dedki, mame, očetje, brali smo jih mi, berite jih še vi svojim otrokom.

�� Maja Praprotnik in Bernarda Lukanc nalogo, nato pa smo sobo pobega tudi uredili, a jo, žal, zaradi potreb občinske uprave tudi zaprli. Želja pa v meni s tem ni zamrla, ampak je tlela vse do letos, ko je mentorica našla prostor zanjo. Priložnost sem z veseljem izkoristila. Želim si, da bi bila lahko soba pobega odprta za dalj časa, po možnosti za stalno,« nam je pojasnila Lara. se ji niso zdele najboljše. Soba je tudi večja in drugače urejena. Nenazadnje je čas, ki ga imajo obiskovalci na voljo za pobeg, daljši za 10 minut. »Za pobeg oziroma rešitev iz sobe, v katero Janez Šmarški zapre ljudi, ker so »vdrli« v njegove prostore, v katerih ima dragocene stvari, imajo na voljo 70 minut.«

Na vprašanje, kje soba pobega je, je Lara skrivnostno odgovorila: »Nekje v Šmartnem ob Paki, na skriti lokaciji. Navodila, namige obiskovalci prejmejo na osnovi prijave in izpolnitve posebnega obrazca na spletni strani. Do nje jih bo vodil tudi znak, kje morajo zaviti.«

Lara Podgoršek: »So razlike med vsebino sobe pobega pred štirimi leti in današnjo, a vsega ne smem povedati.«

Ugotovila sem, da lahko uredim svojo. Na to temo sem kot devetošolka skupaj s takrat sedmošolko Emo Holešek in pod mentorskim vodstvom učiteljice Marije Vodovnik najprej izdelala raziskovalno

Med sobo, ki so jo uredili pred 4 leti, in sedanjo, je nekaj razlik. Osrednja vsebine sobe pobega je spoznavanje običajev v Občini Šmartno ob Paki. Nove so nekatere uganke, ki jih je nadomestila s tistimi, ki

Lara Podgoršek meni, da je Soba pobega Janeza Šmarškega primerna za mlade po letih in po srcu, za družine, prijatelje, za vse, ki jim je ljubo adrenalinsko reševanje ugank. Vedno je prisotna in če mlajši potrebujejo pomoč, to tudi dobijo. Od zanimive in morda dodatne kakovostne turistične ponudbe kraja si obeta, »da se bodo obiskovalci zabavali in hkrati tudi nekaj naučili.«

Soba pobega Janeza Šmarškega je za obiskovalce odprla le ob vikendih. ��