Oš frana roša
David Vincelj ROŠEV OBRAZ
Zapis: Blanka Skočir, prof.
Želim si, da mi stvari ni koli ne bi postale samoumevne.
2018
Na šolskih hodnikih srečujemo vedno nasmejanega umirjenega fanta, ki mu ne bi pripisali športa, s katerim se uspešno ukvarja. Letos zaključuje osnovno šolo, zato nas je zanimalo, kaj o svojem športu, o sebi in svojem življenju pravi državni prvak v boksu 2018.
Trenirati sem začel septembra 2017. Ko sem gledal film Southpaw, sem vedel, da to zagotovo želim. Začetki so bili težki, saj so imeli starši veliko pomislekov, ko pa so spoznali, da sem odločen, so me počasi in vse bolj podpirali v mojih prizadevanjih. Da bom že dobrega pol leta kasneje državni prvak, nikakor nisem pričakoval. Res je, da vztrajno treniram in da me ob tem spremljajo močna volja in želja ter veselje do športa, a me je visoka uvrstitev vseeno zelo presenetila in motivirala za nadaljnje delo. Sredi aprila letos sem v Podčetrtku v kategoriji do 52 kilogramov osvojil lovoriko državnega prvaka. Treningi se začnejo z ogrevanjem in vajami za moč, ki se nadaljujejo z dvoboji. Ob tem nas spremlja trener, ki nas opazuje, nam svetuje in se vključuje v dvoboje. Po devetdesetih minutah, ki se končajo s sparingom in vajami za raztezanje, se trening konča. Trener Matevž Levstek v klubu Sankaku me spremlja in vzpodbuja pri vadbi. Boks me je okrepil z mnogimi kvalitetami. Telesno sem postal močnejši in bolj spreten ter gibčen, postal pa sem tudi bolj odločen in samozavesten, saj sem se lahko potrjeval v dvobojih z nasprotniki. Mnogi imajo pomisleke, ko se govori o tem športu zaradi udarcev in poškodb. Čelada in ščitniki športnika varujejo, res pa je, da večjih poškodb še nisem doživel.
Želje so ostale; da bi v športu nadaljeval kot profesionalec in v tem uspel. Čeprav starši želijo, da bi bila ta želja kratkoročna, pa vem, da me bodo podpirali, dokler se bom s tem športom ukvarjal. Zaključujem osnovno šolo. Šola je potrebna, saj nam daje znanje in veščine za življenje. V njej stkemo mnoga prijateljstva, preživimo veliko svojega časa in ji posvetimo veliko svojega življenja. Kaj je več v življenju, kot so ljubezen, družina in prijatelji? Želim si, da mi ljudje in vse dobrine, ki jih imam, ne bi postale samoumevne; da bi jih vedno znal ceniti in ne bi nikoli pozabil, da se je zanje potrebno truditi.
Zapis: Blanka Skočir, prof.
OSTATI SPROŠČEN, ZABAVEN, PREPROST,
ROŠEV OBRAZ 2018
ENOSTAVEN IN USPETI Aljaž se s kajakaštvom ukvarja že od malih nog. Kaj ga je vzpodbudilo in kaj ga motivira, da je veslanju kljub napornim treningom še vedno zvest?
ljanici, na Savi v Tacnu in na Soči v Solkanu.
S tekmovanj se je vrnil kot državni prvak v spustu po Ljubljanici na 12-km progi. Dosegel je moštveno prvo meV četrtem razredu je bila ob dnevu sto v Solkanu. učencev ponujena tudi delavnica s ka- Njegovo športno dejavnost podpira jaki. Aljaž jo je obiskal se navdušil za družina, Aljažu pa pomeni kajakaštvo ta šport. Od takrat je minilo že pet let, aktivno preživljanje prostega časa, pri kajakaštvo pa je ostalo del njegovega čemer se mu zdi zlasti pomembno druživljenja. ženje s prijatelji. Treningi so naporni, saj potekajo od 6 do 7-kat na teden po 120 minut, kar s prihodom in odhodom traja 2 uri in pol dnevno.
S kajakom bo nadaljeval tudi v srednji šoli, želi pa si, da bi se uvrstil v kvalifikacije za EP in SP za slovensko reprezentanco. Poseben izziv mu predstavVse se začne s preoblačenjem v neo- lja kajak na divjih vodah. pren obleko, nato pa športniki potisne- Za uspešno vožnjo sta pomembni telejo v vodo vsak svoj kajak in veslo; se sna moč in vzdržljivost, pravi, v veliki ogrejejo, na mirni vodi naredijo nekaj meri pa tudi tehnična pravilnost. Le- ta šprintov; včasih tudi vaje za moč in lahko v veliki meri nadomesti moč. eksplozivnost; nato sledi vožnja po progi in proti toku navzgor. V zimskem Aljažev vzornik je Peter Kauzer, ki je preprost, prijeten, sproščen in zabačasu so vaje za moč v fitnesu. ven, pa seveda najboljši slovenski kaTrener opazuje vožnjo, pri čemer so jakaš. pomembni drža čolna, zavesljaji in čas, v katerem preveslaš progo … Aljažev trener je g. Pavel Kuralt v skupini mlajših članov. Med starejše člane se napreduje s starostjo in dobrimi rezultati. Starejši in mlajši člani imajo ločene treninge; kadar so na tekmah skupaj, pa jim starejši člani radi predajo svoja znanja. Aljaž ima izkušnje s tekmovanji, saj se jih je udeležil na Špici v Celju, na LjubD A V I D V I NC E L J
Oš frana roša
NAJ ROŠEVKA 2018 Na šolskih hodnikih srečujemo dekle, katero ime se pogosto pojavlja z odličnimi rezultati na večini šolskih tekmovanj. Tiha, neopazna, a vendarle vsestranska in zelo uspešna osmošolka Tia Rozoničnik s svojim obnašanjem prav nič ne izstopa od ostalih roševcev. Ko smo se na skupnosti učencev odločali, koga izmed roševcev bi bilo vredno najprej predstaviti na šolski spletni strani, odločitev ni bila težka. Tio sva povabili k pogovoru in z veseljem je pristala. Tia, kaj bi lahko sama povedala o sebi? Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Rojena sem v znamenju škorpijona. Ime mi je izbrala mami po igralki Tii Carrere. Prvič, ko je slišala to ime, se je odločila, da bo tako ime njeni hčerki. Imam še mlajšo sestro Lino. Klavir igram že sedem let, čeprav hodim v glasbeno šolo že od petega leta. Učila sem se tudi balet. Kdo ti je v družini vzornik, ki te vzpodbuja za tekmovanja? Vzornik v družini mi je dedi. Res mi pomaga pri vseh stvareh. In kako poteka tvoj običajen dan? Imam kar zapolnjene dneve. Dopoldne sem v šoli. Ko pridem iz šole, najprej pojem kosilo in se grem učit ali vadit klavir. Popoldan grem v glasbeno šolo ali sem v mestu, zvečer pa končam vse zadeve za šolo. Največ časa namenim klavirju in učenju.
Kako ti uspe poleg vseh teh dejavnosti najti čas še za šolo? Meni je šola še vedno na prvem mestu. Klavir imam takoj po šoli in ko pridem zvečer iz mesta, se lahko posvetim šolskim obveznostim. Koliko se učim, je odvisno od predmeta. Nimam občutka, da se učim preveč, saj sproti ponavljam. Pri pouku pa skušam tudi čim bolj pozorno poslušati. Od predmetov sta mi najljubša matematika in geografija.
Kako se počutiš v svojem razredu? Dobro. Sošolci me lepo sprejemajo. Z večino se dobro razumem, z nekaterimi manj. Tudi kakšno popoldne preživimo skupaj. Velikokrat si med seboj pomagamo in se podpiramo. Kdo so tvoji prijatelji? Prijateljev imam veliko – v šoli, v glasbeni šoli, iz ulice, s plesa ob drogu, sorodnike … Z vsemi se dobro razumem, zaupamo si in smo radi skupaj.
Kaj počneš, kadar nisi v šoli, kateri so tvoji konjički? Kadar nimam obveznosti, se rada družim s prijatelji. Rada tudi berem. Moje najljubše knjige so Nočni zalezovalec, Umor v živo …. Skratka knjige z zelo napeto vsebino. Privlačijo me pa tudi takšni filmi. Rada gledam tudi animirane filme, nimam pa rada komedij. Zelo me sprosti tudi plavanje in ko gremo z družino na vikend. Ali je res, da plešeš tudi ples ob drogu? Ja, pred tremi leti sem videla ta ples po televiziji. Ves me je prevzel. Že takrat sem prosila mamo, če bi lahko tudi jaz plesala. Po dveh letih zdaj končno lahko obiskujem to dejavnost. S čim bi se ukvarjala, če ne bi igrala klavirja in plesala? Verjetno bi nadaljevala z baletom. Tvoja vzornica je Beyonce. Zakaj si jo izbrala? Všeč mi je, ker zmore delati veliko stvari naenkrat – dobro poje, pleše ... Poleg tega pa vedno najde čas tudi za družino. Imaš morda kakšno domačo žival? Ne, nimam. Živali pravzaprav ne maram. Če pa bi morala izbirati, bi se odločila za psa, saj se mi zdi zvesto in prijazno bitje. Kako preživljaš vikende, počitnice? Večinoma sem doma, saj le vikendi pomenijo čas, ko lahko vse opravim, saj sem med tednom dovolj zaposlena. Velikokrat pa gremo tudi na kakšen obisk ali k sorodnikom v Ljubljano. Kje se vidiš v prihodnosti? Moj glavni cilj je, da nadaljujem z glasbo ali medicina. Ko odrasem, si pa želim imeti družino. Rada bi sicer ostala v Sloveniji, a ker so možnosti za službo pri nas slabše, ni izključeno, da bi zaradi službe odšla tudi kam drugam.
Naj še dodamo, da smo Tio še pred kratkim videli v oddaji Male sive celice, kjer je z Elo Velepec in Nikom A. Modrijančičem dostojno zastopala OŠ Frana Roša. V letošnjem šolskem letu se je udeležila večine tekmovanj v znanju. Čeprav je srebrnih priznaj zelo vesela, je pa seveda najbolj ponosna na zlata odličja. Letos ji je to uspelo na računalniškem tekmovanju BOBER. Dosegla je še srebrno priznanje na tekmovanju iz logike in razvedrilne matematike. Trenutno se pripravlja na tekmovanje za Vegovo in Preglovo priznanje na državnem nivoju. Tudi na področju glasbe niza uspehe. Zlato odličje na državnem tekmovanju TEMSIG (komorne skupine s pihali). Zelo vesela pa je opravljenega preizkusa, ki je pogoj za vpis na srednjo glasbeno šolo. Tio smo prepoznali kot roševko, ki zasluženo krasi našo spletno stran. Ponosni smo nanjo in na njene uspehe. Intervju izvedli Saga Testen in Kaja Žitnik Tovornik, 8. b Fotografija: Lana Bek in Lamija Berisalić, 7. a MENTORICA: Danica Grabar, prof.
NAJ ROŠEVKA 2018
Ime mi je Andrej, prijatelji me kličejo Drejc. Pravijo, da sem se malo obotavljal priti na ta planet, ne spomnim se ravno podrobnosti. Lepo mi je v krogu mojih najdražjih. Mami in ati sta me spodbujala pri vstopu v šolo, dedi me je navdušil za letalske polete in vesolje. Matematika mi je vedno šla dobro od rok, zato so me starši prepričali, da poskusim še kaj več kot to, kar delam v šoli. Tako sem začel obiskovati Brainobrain. Zdaj sem na šesti stopnji in še dobrih 10 mesecev me loči do tega, da končam najvišjo stopnjo. Odlično računam na abakus in na mentalno kartico. To pomeni, da premikam kroglice kar v glavi, da dobim ustrezen rezultat. Do sedaj sem se udeležil enega mednarodnega in enega državnega tekmovanja in na obeh usvojil pokal.
Zelo rad se ukvarjam s športom. Treniram judo, namizni tenis in košarko v KK Celje. Sem tudi navdušen bralec knjig. Zvečer ne morem zaspati, če ne preberem vsaj nekaj strani kakšne napete ali smešne dogodivščine. Zapisal: Andrej Kruh Mentorica: Nataša Ključarič, prof.