Kako izvajamo refleksijo

Izkušnje same po sebi še ne omogočajo razvoja. Vir učenja postanejo šele takrat, ko jih posameznik hoče in zmore analizirati ter ugotovitve uporabiti pri svojem nadaljnjem delu.

Refleksija je sposobnost na strukturiran način analizirati konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke za delovanje v prihodnje. Poteka kot dialog, kot iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja.

Refleksija omogoča ubeseditev nejasnih, samo delno ozaveščenih, intuitivno doživetih občutij. Ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o izkušnjah.

Refleksijo vedno izvajamo glede na zastavljen cilj ali dva, ki smo jih izbrali za svoj team building. Na tak način ozavestimo področja, ki smo jih izbrali.

Primer vprašanj, če ste izbrali za cilj razvijati odnose:

Kaj si želel? Kaj so želeli drugi? Kaj si napravil? Kaj so napravili drugi? Kako si razmišljal? Kako so drugi razmišljali? Kaj si doživljal? Kaj so drugi doživljali? Najprej na vprašanja odgovori vsak sam, nato pa se skupina o njih pogovori plenarno.

Seveda imajo udeleženci vsi enako možnost pojasniti svoje odgovore. Vsi udeleženci morajo imeti možnost podati svoje razmišljanje. Nujno je ohranjanje spoštljive komunikacije, ki izraža vtise in ne obsoja nikogar.

Funkcionalne in timske vloge

Vsak član tima ima v timu dvojno vlogo: funkcionalno in timsko. Funkcionalna vloga se nanaša na strokovno znanje in izkušnje posameznika. Timsko vlogo pa je Belbin opredelil kot vedenjske vzorce, ki jih posameznik razvije v skupini in načine, s katerimi vstopa v interakcijo z ostalimi člani tima (Aritzeta, Swailes in Senior, 2007). Timska vloga opisuje, kako se posameznik prilega v tim, ne pa kakšno funkcijo ima v timu. Belbin je opredelil devet timskih vlog, ki so predstavljene v tabeli. V tabeli so poleg značilnosti posameznih timskih vlog prikazane tudi teoretične podobnosti med vlogami (npr. kognitivni stil, način reševanja konfliktov…). Te značilnosti so pomembne za razumevanje dinamike tima in načrtovanje aktivnosti teambuildinga (Aritzeta, Swailes in Senior, 2007). Belbinove timske vloge lahko razdelimo v tri skupine: • usmerjenost v akcijo (dovrševalec, spodbujevalec, izvajalec), • usmerjenost v ljudi (koordinator, timski delavec, raziskovalec virov), ter • usmerjenost v ideje (inovator, kritik, strokovnjak).

Tabela: Timske vloge, njihove značilnosti, prednosti in možne slabosti (Bajec, 2013; Belbin, 2011; Senaratne in Gunawardane, 2015).

Timska vloga Tipične značilnosti Pozitivne lastnosti Možne slabosti

Kdaj jih potrebujemo ?

Izvajalec Konzervativen, predvidljiv, vesten Dobre organizacijske sposobnosti, praktičen, trdo dela, samodiscipliniran, vesten, opravi tudi rutinska dela, sistematičen

Koordinator Miren, samozavesten , obvladan

Sposoben sprejeti ostale člane tima glede na njihove prednosti in brez predsodkov, močan čut za objektivnost, optimalno izkorišča vire, pozna prednosti in pomanjkljivosti članov ter skupine, je miren in stanoviten Nefleksibilen, se ne odziva na nepreverjene ideje, lahko tog, vztraja pri načelih, ne vidi novih priložnosti

Povprečno inteligenten in povprečno ustvarjalen, ni izrazito kreativen

Kadar je potreben deloven in sistematičen način reševanja problemov.

Kadar se je s problemom potrebno soočiti mirno.

Spodbujevalec Napet, dinamičen, družaben Sposoben delovanja pod pritiskom, visoko motiviran in vztrajen, spodbuja ostale člane, jim postavlja izzive

Nagnjen k provokaciji, razdražljivosti in nepotrpežljivo sti, lahko nestrpen in napet, nepotrpežljiv, trmast in moteč za ostale člane Kadar imamo potrebo po spremembi.

Inovator Individualistič en, resen, neortodoksen

Genialen, bujna domišljija, inteligentnost in znanje, kreativen, domiseln, neortodoksen, rad se loteva zapletenih in težavnih problemov, lahko spregleda protokole in predpisane postopke Ne zanimajo ga sposobnosti realizacije, sanjaški

Kadar je potrebno ustvariti predloge ter rešiti kompleksen problem.

Kritik Trezno razmišljanje, nečustven, preudaren

Realen, analitičen, odloča se racionalno, s premislekom, razmišlja strateško in dolgoročno Primanjkuje mu inspiracije ali sposobnosti za motiviranje drugih, lahko je nečustven, pretirano kritičen, brez občutka za okolico, dlakocepski

Kadar je uspeh ali neuspeh odvisen od relativno majhnega števila kriznih odločitev.

Timski delavec

Socialno usmerjen, blag in občutljiv

Ima sposobnost odzivanja na ljudi in situacijo, dviguje timski duh, pomembno mu je vzdušje v skupini, motijo ga nesporazumi, bori se za pravice drugih, je razumevajoč in zna prisluhniti

V kritičnih situacijah neodločen, hitro zapade pod vpliv močnejšega Pod vodilnim režimom, kjer so konflikti pogosti ali navidezno zatreti.

Dovrševalec Natančen, metodičen, vesten, prizadeven

Sposobnost izpeljati stvari do konca, perfekcionist, pazi, da se ne dogajajo napake, da se skupina drži rokov, ne mara površnosti, netočnosti Nagnjenost k zaskrbljenosti zaradi majhnih stvari, lahko nestrpen in perfekcionistič en Kadar delovne naloge zahtevajo natančnost in visoko koncentracijo.

Strokovnjak Strokoven, nezainteresira n za druge, resen, samodisciplinir an, učinkovit

Umirjen, notranje motiviran, ima poglobljena, specialistična znanja, poglablja znanje

Njegov prispevek je ozek, lahko se preveč zadržuje pri tehničnih podrobnostih in tehnologijah, praviloma ga ne zanima delo z drugimi Kjer je produkt ali storitev organizacije osnovana na določenih redkih veščinah ali znanju.

Kot smo že omenili, je za uspešno delovanje tima potrebno ravnovesje med vlogami. Osredotočenost na posamezno komponento ali ignoriranje katere izmed komponent lahko neugodno vpliva na delovanje tima. Že ime vsake timske vloge po Belbinu nam namigne njegovo naravo in različnost do drugih timskih vlog. Lahko si predstavljate, da sta na primer inovator in koordinator dva različna tipa. Inovator je inteligenten in ima bujno domišljijo, z lahkoto reši kompleksen problem. A prav malo mu je mar za protokole poslovanja in morebitne ovire. Koordinator na drugi strani je objektiven in brez predsodkov, miren in sposoben konstruktivnega reševanja izzivov, manjka pa mu kreativnosti.

Morda si predstavljate, da torej posameznik zastopa le eno timsko vlogo v timu. A temu ni tako. Belbin zagovarja, da lahko posameznik učinkovito zastopa več timskih vlog in jih tudi uspešno opravlja. V delovnem timu torej obstaja devet timskih vlog.

Belbinova osnovna ideja je, da mora biti v tim za optimalno delovanje vključenih vseh devet timskih

vlog. Ni pa nujno, da ima vsak tim devet ljudi. Pomembno je, da je v timu zastopana vsaka od timskih vlog, posameznik pa lahko pokriva več vlog hkrati.