WINE , FOOD & MORE
NOTONLYWINE, NOW, je rezultat dolgotrajnega dela gospodov Angela Jermanna in Makrama Tarabaya. Oba sta ljubitelja lepih in dobrih stvari, ki sta po letih izku!enj, potovanj in poznavanj ustvarila to podjetje. Angelo Jermann je
znano ime v mednarodnem vinogradni!tvu.
Dru!ina Jermann se !e tri generacije ukvarja s pridelavo vin, kar je glede na okolje in tradicijo vplivalo na !tudij gospoda Jermana, ki je pridobil izobrazbo enologa in sommelierja, prav tako pa tudi diplomo Administration Master vinskega podjetni!tva. Jermann je svetovno znana znamka, povezana s pridelavo visoko kakovostnih belih vin. Makram Tarabay prihaja iz podro!ja kave. !e ve! kot !tirideset let se dru!insko podjetje ukvarja s to !udovito sestavino, kjer si je nabral pomembne kvalitativne in podjetni!ke izku!nje. Za!el se je ukvarjati s !udovitim izdelkom gurmanske kave, z najbolj cenjenimi kavami na svetu. !e vrsto let se ukvarja s povi!anjem kakovosti, veliko je potoval in raziskoval sestavine, kuharske mojstre in usmeritve na tej neskon!ni poti. Sami izbiramo izdelke, ki jih NOW distribuira, opravljamo natan!ne preizkuse in nadzore ter sprejemamo nasvete dobrih prijateljev, mednarodnih kuharskih mojstrov. Od nekdaj smo spo!tovali in cenili kakovost ter nenehno iskali nove izdelke z jasnim namenom, da bi navdu!ili.
Angelo Jermann in Makram Tarabay
Izdelki NOW je izbral najbolj!a vina, pri katerih je iskal najvi!jo kakovost. Predstavljamo izklju!no podjetja z bogato zgodovino in filozofijo in ne povpre!nih proizvajalcev. Pri nas boste na!li ustvarjalce s konceptom kakovostnega vina, prave umetnike, ki so prispevali k temu kar je vino danes, da je veliko ve! kot le navadna pija!a. Na tr!i!!u je veliko podjetij, ki proizvajajo vina, vendar je malo tistih, ki se pona!ajo z zgodovino, uspehi in predvsem s kontinuiteto kakovosti, ta pa je najpomembnej!a. Vino ni le zato da bi ga pili, temve! tudi zato, da bi ga razumeli in ravno to je tudi namen na!ega podjetja. NOW za vas distribuira najbolj!e izdelke najvi!je kakovosti, od doma!ih testenin, narejenih iz izbranih sestavin, do najbolj cenjenih in nagrajenih olivnih olj, najbolj!ih kisov, izbor soli iz vsega sveta, neverjetne sire, odli!en kaviar, vode iz razli!nih dr!av, nepozabno !okolado in !tevilne druge izjemne izdelke. Na!i izdelki so umetnine, ki so ponesle njihove znane umetnike na raven svetovne prepoznavnosti, kjer jih cenijo najbolj!i kuharski mojstri.
Kakovost, prvi korak Velikokrat smo pomislili na to lepo besedo, vendar le malokrat smo zares razumeli njen pomen. Pri nas kakovost pomeni nenehno iskanje izdelkov vi!je kakovosti, v!asih jo najdemo v te!ko dosegljivih, v!asih v oddaljenih izdelkih, v!asih se ti nahajajo pred na!imi o!mi, vendar jih ne vidimo. Malokrat je kakovost delo !loveka, pogosto jo ponuja narava sama, moramo jo znati sprejeti, varovati in enostavno razumeti. Kakovost je za nas vsakodnevna konstanta, prisotna je ne le v na!ih izdelkih, temve! v na!em razmi!ljanju in delu in del te kakovosti so tudi na!e stranke. Kakovost je prihodnost in mi vas bomo tja popeljali.
Spo!tovanje Neko! je bilo spo!tovanje poglavitno za vzpostavitev delovnega razmerja, !al so danes !asi druga!ni in z njimi se je spremenilo zadovoljstvo ter verjetno tudi dose!ki podjetij. NOW si !eli znova vpeljati ta pomemben koncept v razmerje s strankami. Prepri!ani smo, da je spo!tovanje prvi korak pri doseganju dolgotrajnega in trdnega sodelovanja.
Spo!tovanje do vas Na!e spo!tovanje do vas bo pomemben dejavnik, ki ga boste s !asom zagotovo cenili. Potrudili se bomo, da v najve!ji meri zagotovimo zadovoljstvo pri va!em delu, dose!emo pomembne cilje, predvsem pri va!ih strankah, ki so prav tako tudi na!e stranke. Ne prodajamo obi!ajnih izdelkov in ne prodajamo !tevilk. Vsak izdelek, ki ga boste ponudili va!im strankam bo razumljen, poizku!en in cenjen.
Spo!tovanje do nas Prepri!ani smo, da boste zaradi na!ega dela tudi vi spo!tovanje povrnili. Za nas je to izjemno pomembno, pomeni, da sta na!e potrpljenje in !elja po ustvarjanju dosegla svoj namen. Le tako bomo imeli mo! in razlog, da nadaljujemo na!e delo, da vas !e naprej navdu!ujemo v tem !udovitem odnosu uspehov in zadovoljstva.
VINO
VINA SLOVENIJA
Santomas Kmetija Bordon Steras Pucer z Vrha
-# -# -# -#
# # # #
slovenska istra, primorska slovenska istra, primorska slovenska istra, primorska slovenska istra, primorska
Cotar
-#
#
kras, primorska
Guerila !tokelj Bla!ic Fornazaric
-# -# -#
# # #
vipavska dolina, primorska vipavska dolina, primorska vipavska dolina, primorska
Bla"ic Bla!ic Bjana Brandulin Jakoncic Bla!ic Bla!ic Princic Bla!ic Bla!ic
-# -# -# -# -#
# # # # #
gori$ka brda, primorska gori$ka brda, primorska gori$ka brda, primorska gori$ka brda, primorska gori$ka brda, primorska
Verus
-#
#
$tajerska slovenija
Za ostale vinarje nas lahko kontaktirate!
V mirni vasici !marje pri Kopru, Sveta Marija na hribu, se v osr"ju Slovenske Istre nahaja vinogradni#ko-oljkarska kmetija Ludvika Nazarija Glavine. Na skoraj 20 hektarjih vinogradov in 3 hektarjih olj"nikov se za"ne zgodba o vrhunskem vinu, zna"ilnem #marskem olj"nem olju in tropinovcu, ki setr$ijo pod blagovno znamko Santomas. Filozofija lastnika temelji na spo#tovanju tradicije in istrske kuturne dedi#"ine ter po#tenosti v odnosu med kmetijstvom in okoljem. Vina Santomas spadajo v vinorodni okoli# Slovenska Istra, ki meri 5.800 hektarov vinogradov na hribovitih predelih celotne Slovenske Obale. Najbolj se posve"amo pridelavi avtohtonih sort kot sta refo#k in istrska malvazija, ki sta najbolj priljubljeni vini tega okoli#a in se lepo prilegata k doma"im istrskim ribjim in mesnim kulinari"nim specialitetam. Od leta 2000 vinska klet Santomas sodeluje s francoskim enologom Claudom Grosom, ki je zaposlen kot zunanji svetovalec. Pri pridelavi se upo#teva njegova navodila ter aktualne prodajne trende vina pri nas in po svetu. Tehnologija pridelave je prilagojena kon"nemu cilju pridelave in se razlikuje med pridelavo sve$ih vin in t.i. #olano linijo vin - vin vrhunske kakovosti, ki dve leti zorijo v najbolj#ih hrastovih barrique sodih. Za vina iz vinske kleti Santomas je zna"ilno, da nastajajo na naraven na"in, saj se pri pridelavi poslu$ujemo na"ela o integrirani pridelavi grozdja in vina. Zavedamo se neizmerne regeneracijske sposobnosti in skromnosti najlep#e ovijalke-vinske trte, zato ji ob njeni rasti in razvoju nudimo le najnujnej#o podporo, za kar nas vsako jesen hvale$no popla"a. Ugodne klimatske razmere v tem okoli#u omogo"ajo pridelavo najkakovostnej#ih rde"ih vin vrste cabernet sauvignon, merlot in refo#k, katerih okus se oblikuje v enkratno harmoni"no celoto z nepoudarjeno kislino in $ametasto mehkobo, ki izvirata iz nekoliko vi#je vsebnosti ekstraktnih snovi, ki se lepo ujamejo z dokaj visoko stopnjo naravnega alkohola.
CasmeRe LETNIK: 2008 SORTA OZ. ZVRST: 50% Refo!k, 25% Merlot, 25% Cabernet sauvignon VINORODNI OKOLI!: SLOVENSKA ISTRA STOPNJA ALKOHOLA: 13% vol OSTANEK SLADKORJA: 3,9 g/L PRIPORO"ENA TEMPERATURA SERVIRANJA: 10-12째C
Malvazija LETNIK: 2008 SORTA OZ. ZVRST: 100% ISTRSKA MALVAZIJA VINORODNI OKOLI!: SLOVENSKA ISTRA STOPNJA ALKOHOLA: 12,8% vol OSTANEK SLADKORJA: 3,8 g/L PRIPORO"ENA TEMPERATURA SERVIRANJA: 10-12째C
Refosk LETNIK: 2007 SORTA OZ. ZVRST: 100% REFO!K VINORODNI OKOLI!: SLOVENSKA ISTRA STOPNJA ALKOHOLA: 13,5% vol OSTANEK SLADKORJA: 2,8 g/L PRIPORO"ENA TEMPERATURA SERVIRANJA: 16-18째C
Cabernet Sauvignon LETNIK: 2008 SORTA OZ. ZVRST: 100% CABERNET SAUVIGNON VINORODNI OKOLI!: SLOVENSKA ISTRA STOPNJA ALKOHOLA: 14 % vol OSTANEK SLADKORJA: 2,6 g/L PRIPORO"ENA TEMPERATURA SERVIRANJA: 16-18째C
Ivan Bordon (1938-2001)
SPODNJE Ĺ KOFIJE
SELECTED WINES
DEKANI
KOPER
CAPODISTRIA
BERTOKI RIŽANA RIVER
TOURIST FARM WITH ACCOMMODATION Bordon Winery, Dekani 63, 6271 Dekani, Slovenia t: +386 (0)5 658 22 60, +386 (0)41 721 228 e: kmetija.bordon@gmail.com www.bordon.sloveniaholidays.com
Na!a Kmetija Bordon le"i v Dekanih ob reki Ri"ani. V preteklosti je tu deloval eden ve#jih mlinov, ki smo ga obnovili in je na ogled. Z vinogradni!tvom in vinarstvom se ukvarjamo "e ve# generacij. Posebno intenzivno se je z vinarstvom za#el ukvarjati o#e Ivan pred ve# kot 30 leti. Leta 1981 je bil med prvimi v Sloveniji s svojo blagovno znamko: (izbrana) vina Bordon. Kmetijo zdaj vodi sin Boris s svojo dru"ino. Veliko nam pomeni tradicija in ohranjanje arhitekturne dedi!#ine, po zgledu na!ih dedov pa se ravnamo tudi pri pridelavi vina in ostalih istrskih specialitet za na!e goste (pr!uta, klobas, salam, slanine, prate, olj#nega olja itd.). Na!i vinogradi so nanizani na Dekanskem hribu in okoli!kih gri#ih. Nekaj pa jih je v neposredni bli"ini kmetije v dolini reke Ri"ane. Razli#na razporeditev vinogradov nam daje pestra in raznolika vina, ki jim vsaka lega vdahne svojstven karakter. Kakovost vin dvigujemo "e v vinogradih z zmanj!evanjem obremenitve na trto, poleg tega so na!e trte tudi redkeje nasajene in imajo zato ve# "ivljenjskega prostora, in najpomembnej!e, ve# sonca. Del vinogradov je zavidljive starosti, kar daje vinu dodatno plemenitost. Ve#ina na!ih vin zori v hrastovih sodih.
69
E.VIN ROSÉ 2008 100% Refo!k Alk.: 12% Kislina: 7,88 g/l Polsuho vino Vino je lepe rosÊjske barve. Cvetica je #ista intenzivna in zelo sadna, izstopa jagodi#evje-jagoda. Vino je pitno in v!e#no, ostanek sladkorja je prijeten. Ustrezne kisline pa dajejo vinu sve"ino. Ustrezno ohlajen je odli#na izbira za aperitiv ali kot vino k jedem iz morskih sade"ev.
MALVAZIJA 2008 Alkohol: 14 %vol. Kislina: 5,36 g/l Suho vino Pridelana je kot sve"a po postopku kriomaceracije, kar pomeni, da grozdje specljamo, pustimo 24 ur na jagodah in potem sledi pre!anje, hlajenje in bistrenje mo!ta. Ko se mo!t zbistri ga odto#imo in dodamo selekcionirane kvasovke. Za#ne se fermentacija mo!ta, ki poteka kontrolirano med 18 in 20 °C. Bogata je na vonjavah in okusu, saj je pridelana iz najbolj!ega grozdja. Je limonaste barve z zlatimi odtenki, vonj je cveten, zna#ilen za malvazijo. V ustih je sve"a, polnega telesa, harmoni#na, z umirjeno kislino. Je idealna spremljevalka morskih specialitet.
REFO!K 2006 (s konzorcijsko zna#ko) Alk.: 12,47 %vol. Kislina: 6 g/l Suho rde#e vino Zorenje v velikem sodu 12 mesecev Maceracija 8 dni
F EBJMZ RVBMJUZ POUBDU STPOBM GGFS UP UNPTU DBUJPO EVDUFE FTTJPO OE UIF BU UIF PO JU DBUJPO FM VTF WFT JU UI UIF L XJUI
Nos: lepe, #iste vonjave po prezrelem sadju, zrelo temno jagodi#evje, vi!nja maraska, slive, vijolice, prepozna se rahla pra"enost, sled karamela, fin sla!#i#arski vonj, enkratna mladost in sve"ina, bogat vonj; Okus: gost, saden, suh okus, prava eksplozija sadnosti in sve"ine, vse komponente so v dobrem skladju, so#na kislina, zmeren alkohol, finih taninov, srednjega telesa je premo#rtnega, dokaj dolgega vinskega zatona, harmoni#no vino "e zdaj
FOUJBM PG UIF *U JT PUIFS E XJUI
PCUBJO DIJFWF BODJBM S XJUI FET UP BMF PS
EFE JO DBOOPU O BOE OH UIF BUUFST OH UIF NFBO H BOE UIBU JU NNPO Z HPPE DDFTT
OJLBS FSJOH JWP TJ JWP TJ
BORDON
Ivan Bordon (1938-2001)
SPODNJE Ĺ KOFIJE
SELECTED WINES
BORDON
DEKANI
KOPER
CAPODISTRIA
BERTOKI RIŽANA RIVER
E.VIN ROSÉ 2005 iz su!enega grozdja
TOURIST FARM WITH ACCOMMODATION Bordon Winery, Dekani 63, 6271 Dekani, Slovenia t: +386 (0)5 658 22 60, +386 (0)41 721 228 e: kmetija.bordon@gmail.com www.bordon.sloveniaholidays.com
69
cabernet sauvignon 100% sladko rose vino alk.:13,87 ostanek nepovretega sladkorja:105 cisterna 18 mesecev
SELECTED WINES
BORDON
69
Manj intenzivna granatna barva z rubinastimi odtenki. Nos je razvit, so#en, po marcipanu. V ustih sladko, z zanimivo grenkobo temne #okolade in visoko kislino. Zelo poseben, arhai#en stil. Ima obilico taninov za lepo popotnico. Mi ga priporo#amo za zaklju#ek obeda s sadno, najbolje breskovo sladico.
Refo!k je najve"ji in Istra je ve"na. Tega ne pravimo zato, ker bi bili prevzetni ali ker bi morda podcenjevali druge sorte in druga vinorodna obmo"ja, temve" enostavno zato ker globoko verujemo v potencial Slovenske Istre in njenih sort ter zato, ker vemo, da se tukaj lahko rodijo najve"ja vina. Zakaj Steras? Vino je vedno odraz obmo"ja iz katerega izhaja. #lovek, klima in tla mu dajo neizbrisen pe"at, ki predstavlja njegovo identiteto. Istra je de$ela nizkih, vendar strmih gri"kov in "lovek je $e od antike naprej klesal terase v fli!na pobo"ja, da bi pridobil nekaj rodovitne zemlje, ki je ne bi odnesel prvi naliv. In ravno ta pobo"ja, te gri"evnate osojne lege so bile prete$no zasajene z vinogradi, zakaj tukaj je grozdje dalo najbolj!o kakovost. In zato Steras, ker na!a vina prihajajo s teras, in Istra je identiteta na!ih vin. Steras je linija klasi"nih vin, ki lepo odra$ajo teritorij iz katerega izhajajo in tehnologijo po kateri so narejena. Na trg pridejo leto dni po trgatvi. Na"in predelave grozdja ni skupni imenovalec teh vin, zakaj vsako je narejeno na svojstven, za izraznost sorte najprimernej!i na"in. Vina iz linije Steras so tako polna istrskega sonca in sve$ine.
Barva je intenzivno rubinasta z vijoli"nimi odtenki. Na vonju odkrije bogato paleto vonjav med katerimi prednja"i malina, sledijo terciarne zaznave po "rnilu, brinju in "rnem popru. Na okusu je polno, bogato in zaradi povdarjene sve$ine izjemno karakterno vino. Lepo se poda k suhomesnatim izdelkom, ov"jemu siru ter testeninam. Letnik v prodaji je 2006. Grozdje je potrgano v za"etku oktobra na legi Bolonja, ko dose$e optimalno tehnolo!ko zrelost (23 Brix). Maceracija traja 5 dni pri temperaturi 28 C, sledi zorenje na dro$eh v lesenih sod"kih. S tehnologijo $elimo poudariti predvsem zrel karakter sorte Refo!k, ter njegovo izjemno obarvanost. Na trg pride oktobra v letu po trgatvi. Alkohol: 13,4 vol %
Malvazija mo"nej!ega odtenka $e v barvi razkriva kraj!o maceracijo (24 ur). Prevladuje zlato rumena s slamnatimi niansami. Na vonju diskretna vendar izjemno !iroka. Bogata pahlja"a vonjav sega od akacijevih cvetov, tropskega sadja do rahle note po medu, ki $e razkriva sledove zorenja. Na okusu je polna, bogata in topla z rahlo gren"ico, ki pusti sled na korenu jezika. Dobre kombinacije dobimo z bolj mastnimi ribami. Letnik v prodaji je 2005. Grozdje je potrgano v za"etku oktobra na legi Terase, ko dose$e visok zrelost (23 Brix). Maceracija traja 24 ur pri temperaturi 18 C, sledi zorenje vina v inox posodi. S tehnologijo $elimo poudariti predvsem sortne zna"ilnosti Malvazije. Na trg pride v novembru po naslednji trgatvi. Alkohol. 13,5 vol %
Dru!inska kmetija z vinogradi, kletjo in hi!o le"i na zahodu Krasa v Gorjanskem, le kakih 5 km od morja. Kljub dru"inski tradiciji je sedanja kmetija nastala iz ni#. Pred dobrimi 30 leti, natan#neje l. 1974 smo tu za lastno gostilno pridelali prvo vino. Teran in Kra!ko belo. Kasneje smo se odlo#ili, da je eno in drugo preve#. Gostinstvo smo ohranili samo za naro#ene goste in se posvetili izklju#no pridelavi vina. Prva vina smo stekleni#ili l. 1990 (ali letnik 1988). Vinogradni!tvo in kletarstvo danes po#asi prehajata v roke naslednje generacije, vina pa !e vedno pridelujemo tako, kot so jih na!i predniki. Zasaditi vinograd pri nas, pomeni kr#enje gozda, rahljanje kamnitega terena in navoz prsti. Vinograde obdelujemo naravi #im bolj prijazno in jih tudi uradno preusmerjamo v ekolo!ko kmetovanje.
VITOVSKA Globoka zlatorumena barva. Kompleksna aroma temelji na zrelem sadju z eksoti#nim pridihom in rahlimi sledmi vonja lesa. Za okus je zna#ilna ne"na in elegantna sve"ina, zelo tipi#na za to vino. Pookus je mineralen in topel kar povdari telo. Hrana: Zelo zna#ilno aperitivno vino za male uvodne zalogaje, dobro se sklada tudi z lahkimi ribami in belim mesom. Mladi mastni siri so idealna kombinacija. Temperatura serviranja: od 12 째C.
TERAN Globoka rubinasta barva z vijoli#astimi odtenki karakteristi#nimi za teran. Vinu jo da terra rossa - rde#a zemlja s Krasa. Intenzivna aroma spominja na sve"e sadje: #e!nje, borovnice kot tudi na vijolice. Izjemna sve"ina vina se v ustih prepleta s toplim in rahlo tani#nim pookusom njegovega telesa. Hrana: Tradicionalna kombinacija terana je kra!ki pr!ut, vendar se odli#no sklada tudi z svinjskimi reberci na "aru, klobasami, pe#enim tele#jim mesom ter divja#ino. Temperatura serviranja: od 18 do 19 째C.
CABERNET SAUVIGNON Rubinasto rde#a barva z rahlimi granatnimi odtenki. Aroma je kompleksna in o#arljiva. Spominja na #e!nje v "ganju, zrele slive in #rni ribez, za#imbe z balzami#nim vonjem in rahlo kavno noto. Mehka in polna tekstura se me!a z ne"no sve"ino in tanini. V pookusu zaznamo prijetno mineralno noto. Nestandardni cabernet sauvignon odra"a v kozarcu vso trdoto in bogastvo kra!ke pokrajine. Hrana: divja#ina, govedina, ra#je prsi, du!eno meso, zreli in okusni siri. Temperatura serviranja: od 18 do 19 째C.
TERRA ROSSA - teran (40 %), merlot (40 % ), cabernet sauvignon (20 %) Rubinasta rde#a barva z ne"nim in globokim vijoli#astim odtenkom. Intenziven sadni buke se razvija od sliv, #rnega ribeza, borovnic do za#injenih not z rastlinskim pridihom in na koncu sledovi kave. V ustih je topel, mehak s polno strukturo zdru"eno z zrelimi tanini in prijetno sve"ino, ki ohranja dolg pookus. Hrana: divja#ina z okusnimi omakami, mo#ne okusne mesne jedi, pe#ena govedina, zrel polnomasten sir ... Temperatura serviranja: od 18 do 19 째C.
Guerila je buti!na klet v vinorodnem okoli"u Vipavska dolina. Njen lastnik je Zmago Petri!, ki se z navdu"enjem vra!a v vinogradni"tvo, da bi nadaljeval o!etovo ljubezen in tradicijo "tevilnih rodov, ki jih je pre#ivljalo vino. Guerila je doma na Planini pri Ajdov"!ini. Njeni vinogradi se razprostirajo na ju#nih legah vrhov Planin, na pobo!ju skoraj 400 m nad morjem, na obronkih Krasa, kjer se ves dan kopljejo v soncu in kjer jih neprestano bo#a #e nekoliko upehana vipavska burja. Vsi vinogradi so posajeni tako kot so jih stoletja pred nami #e sadili na"i o!etje. Eno"paronska vzgoja z nizko obremenitvijo trt. Skromna soudanasta zemlja, fli", skrbno obdelani vinogradi in #go!e primorsko sonce rojevajo vrhunsko kvaliteto, zdravo, zrelo grozdje, ki obeta. Posestvo meri danes 5 ha vinogradov, posajenih prete#no z doma!imi sortami, pinelo in zelenom, rebulo, nekaj pa je "e merlota in barbere. Ker #elimo, da bi bilo na"e vino vir zdravja in zdravega u#itka in bi radi ohranili zdravo tudi naravo, smo za!eli ekolo"ko kmetovati in pridobivamo certifikat o ekolo"ki pridelavi. Zgodba o vsakoletni kvaliteti se za!ne #e v vinogradu z minimalnimi hektarskimi donosi, se nadaljuje v vinski kleti z znanjem in prijemi, pridobljenimi v vseh glavnih svetovnih vinskih de#elah. Pridelujemo sortni pinelo in zelen, znova odkrita bisera na"e preteklosti, ki rasteta le v Vipavski dolini. Preostala na"a vina so sestavljena: najve!krat nagrajeni slovenski rosé ter me"anica doma!ih sort Roma in rde!a zvrst Cuba. Na"a vina so definirana kot suha, izrazitega, sortno zelo zna!ilnega sadnega vonja, polnega in zapeljivega okusa, z izrazito sve#ino in igrivostjo. So v skladju z dana"njim na!inom #ivljenja, prehranjevalnimi trendi in visoko zahtevnostjo potro"nika. Drzno ime blagovne znamke in modern, oblikovalsko dovr"en dizajn nas dela prepoznavne. Guerila pomeni mladost, smelost, provokacijo, prepoznavnost. Pa tudi boj nenehen za kvaliteto, ki se odra#a v "tevilnih prejetih nagradah in priznanjih: srebrna in bronasta Decanterjeva odli!ja, visoke ocene v ameri"ki reviji Wine Spectator, zlate, srebrrne in bronaste medalje v Bruslju, na Dunaju, v Tokiu, na Slova"kem, v Splitu in tudi doma v Sloveniji.
ROSE Letnik: 2007 Sortni sestav: 60% MERLOT, 40% CABERNET SAUVIGNON Predelava: $tiri ure hladne maceracije grozdne drozge, pre"anje in bistrenje mo"ta. Fermenatcija mo"ta na temperaturah med 13 - 19°C. $est mese!no zorenje vina v jeklenih cisternah na odmrlih kvasovkah. Opis vina: Barva !e"njevo rde!a, iskriva. Vino izra#a sortne lastnosti sort merlota in cabernet sauvignona, tako po vonju kot po okusu. Prepoznavni vonj jagode, !e"nje, !rnega ribeza. Izrazita sadnost, sve#ina in mehkoba. Analitski podatki: Reducirajo!i sladkor: 4 g/l Alkohol: 12,84 vol. %
ZELEN Letnik: 2008 Sortni sestav: 100% zelen Predelava: Uporabljene so bile razli!ne tehnike predelave, od hladne maceracije (3 – 24 ur) do fermentacije drozge v kontaktu z mo"tom (62 ur). Pre"anje in bistrenje mo"ta. Alkoholna fermentacija na temperaturah od 10 - 17°C. $est mese!no zorenje vina v jeklenih cisternah na odmrlih kvasovkah. Opis vina: barva svetlo zelena z rumenimi odtenki, iskriva. Intenzivno izra#ene sortne lastnosti. Vonj mediteranskih di"avnic lovorja, ro#marina, timijana v kombinaciji s sadno (breskve) cvetnimi (vrtnice) notami. Vino polnega okusa s prijetno sve#ino in mehkobo. Analitski podatki: Reducirajo!i sladkor: 3,1 g/l Alkohol: 12,68 vol. %
CUBA
Letnik: 2007 Sortni sestav: 80% MERLOT, 20% BARBERA Predelava: Hladne maceracije grozdne drozge pred alkoholnim vrenjem. Fermentacija in maceracija na temperaturah med 15 28°C. $estnajst mese!no zorenje vina na odmrlih kvasovkah v rabljenih barrique sodih iz slovenskega in francoskega hrasta. Vino je pre"lo proces biolo"kega razkisa. Opis vina: Barva intenzivna, granatno rde!a z rubinastimi odtenki. Izra#ene sortne zna!ilnosti obeh sort grozdja. Vonj in okus po dozorelih robidnicah, kakavu in pra#eni kavi. Bogat, poln okus, z dozorelimi tanini, dolgim pookusom in sve#ino. Analitski podatki: Reducirajo!i sladkor: 3,6 g/l Alkohol: 13,14 vol. %
! ! ! Posestvo !tokelj najdemo v vasi Planina, na obronkih Vipavske doline. Tu !e stoletja domuje stara avtohtona sorta pinela. ! Son"na in lapornata pobo"ja na nadmorskih vi#inah od 200 do 350m nudijo trti optimalne pogoje. Pinela ima na njihovem ! !! pri snovanju novih vinogradov zardi lege, gostega posestvu posebno mesto. $e posebej !60 let star vinograd, ki je tudi zgled !! sajenja, #paronske vzgojne oblike in nizkih pridelkov. Poleg pinele pridelujejo tudi belo in rde"o zvrst Planta, ki zori v lesenih ! ! pija"a za Bogove. To je sladko vino, pridelano iz sodih. Zadnja leta navdu#ujejo tudi z rosejem iz merlota. Ambrosia pa !je ! ! ! ! na vipavski burji. ! grozdov rebule, ki se ve" mesecev su#ijo ! Gorjak pa je ! Za pinelo je leta 2006 v Londonu izrekel ! ! pohvale tudi sloviti angle#ki! vinski kritik! Steven Spurrier. Robert ! ! ! ! (Vinski vodi" 2008 posestvo !e dvakrat uvrstil med 6 najbolj#ih pridelovalcev v Vipavski dolini in 2009). ! !! ! ! ! !!!!!!!!!"#$%&'!!()) !!!!!!!!"#$%!!&''(! ! !!!!!!!!!"#$%&'!!())* ! !!!!!!!!"#$%!!&''(! ! !!!!!!!!! !!!!!!!!"#$%!!&''(!! !!!!!!!!! !!!!!!!!!"#$%&'!!())* !!!!!!!!!! !!!!!!! !!!!!!!!!"#$%&'!!())* !!!!!!!!! ! !!!!!!!!!! ! )*+,-./,! 0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,! ! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! ! ! ! 4*98+)*! :;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.6 *581./,! 6*9@,! C''!D!E89)*@!+,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! ! ! ! 7,;B.! E))!F!502:+.! !4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! ! ! .E8!5.1*A9,7,! #A9,7,! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! ! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! ! ! ! !A*6@*@,!6,/81/,! FGF''!@96*5H!I,!7,;B.! E))!F!502:+.! C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! !!!!!!!!!"#$%&'!!())* J!)8@! ! 6@,9*6@!5.1*A9,7,! ! !!!!!!!!"#$%!!&''(! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! ! !!!!!!!!!! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! !!!!!!!!! ! ! 1,7E*96+,!5.>.1,!! &K'!E! )*+,-./,!
0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,!
4*98+)*!
:;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,!
)*+,-./,!
6*9@,!
4*98+)*!
.E8!5.1*A9,7,!
6*9@,!
A*6@*@,!6,/81/,!
.E8!5.1*A9,7,!
0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,!
C''!D!E89)*@!
:;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,!
#A9,7,!
C''!D!E89)*@!
5,;:-+,!
+,-./01.!
"+.202.3!405
5,;:-+,!
<="!>!?.@A
"+.202.3!405.67-.!8,+02.3!
7,;B.!
#A9,7,!
E))!F!502:
<="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7
0G:!602,C;.8.!
7,;B.!
FGF''!@96*5H!I,!
=G.12.3!<
E))!F!502:+.!
C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J) =G.12.3!<.6;H!
0G:!602,C;.8.!
6@,9*6@!5.1*A9,7,! J!)8@! A*6@*@,!6,/81/,! FGF''!@96*5H!I,!
7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+ C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.!
1,7E*96+,!5.>.1,! 6@,9*6@!5.1*A9,7,! &K'!E! J!)8@!
7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B!O()!G3!OP) 2.8G,;7-.!60@02.!
@),! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! 1,7E*96+,!5.>.1,! &K'!E!
2.8G,;7-.!60@02.!
@),! 81*>4,9*16+.!ALM*@! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! 5=A*/,!
! !
+,-./01.!
B+.!
5=A*/,! C2(!+A! 81*>4,9*16+.!ALM*@! *N98E81.@85!@96*5!
O()!G3!OP)!G! B+.! +.5,;3!D+0@!
+.5,;3!D+0@!
6?C,1.!
:2,@5.;,27
C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! *N98E81.@85!@96*5! C2(!+A! 2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! @),! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! )*+,-./,! 0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,! ! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! B+.! +.5,;3!D+0@! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! CJ!O!P! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8: 5=A*/,! 81*>4,9*16+.!ALM*@! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! CJ!O!P! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! ! 4*98+)*! :;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8! ! 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8! 7,! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! 5,;:-+,! :2,@5.;,27-0!CQR,B! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405 2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! 6?C,1.! 7,! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! *N98E81.@85!@96*5! C2(!+A! 6*9@,! C''!D!E89)*@! .1*Q!4*6*78! !B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! .1*Q!4*6*78! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! 7,;B.! E3(!-C! E))!F!502:+.! B+.! +.5,;3!D+0@! ,S;:G:20B:6!B;7,6! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! !!!!!!!!!! ! ,)+*I*)! ,)+*I*)! CK2'!D! CK2'!D! ! .E8!5.1*A9,7,! #A9,7,! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! 02,V!5,7,8 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! CJ!O!P! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! *6@,18+!6),7+*9/,! 6LI*!R!&G(!AH)! 6LI*!R!&G(!AH)! *6@,18+!6),7+*9/,! .+-,H,+! E(3P!F! .+-,H,+! E(3P!F! )*+,-./,! 0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,! A*6@*@,!6,/81/,! FGF''!@96*5H!I,! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! ,! ?,6!6@8+)81.?81/,! E,/!&''S! ?,6!6@8+)81.?81/,! E,/!&''S! 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8! 7,!,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! !!!!!!!!!! !C,7B,B.!7.1:21.! EL!T!U! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! 4*98+)*! :;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM! 6@,9*6@!5.1*A9,7,! J!)8@! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! 49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! 2!$)*581./,! 49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! .1*Q!4*6*78! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! 6*9@,! C''!D!E89)*@! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 7B.;,7B!602,C;.8.! 8.! EL!+:B3!MN!+:B! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! 7,;B.! E))!F!502:+.! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! )*+,-./,! 0),1.1,2!3.4,56+,!7*).1,2!$)*581./,! 7,;B.! E))!F!502:+.! 1,7E*96+,!5.>.1,! &K'!E! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! 6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! .E8!5.1*A9,7,! #A9,7,! ,)+*I*)! CK2'!D! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! 4*98+)*! :;0!<!=,>?.@81*!A8*A9,B6+*!4*98+)*!3.4,56+,!7*).1,! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 2.8G,;7-.!60@02.! 02,V!5,7,8:! O()!G3!OP)!G! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! @),! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! 6@*+8)/]AE,.)G-*E! A*6@*@,!6,/81/,! FGF''!@96*5H!I,! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A 7B,-:+1^CG.0+J/,G! 6*9@,! C''!D!E89)*@! 6@*+8)/]AE,.)G-*E! *6@,18+!6),7+*9/,! 6LI*!R!&G(!AH)! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! 7,;B.! E))!F!502:+.! C,7B,B.!7.1:21.! 7,;B.! E))!F!502:+.! .+-,H,+! B+.! E(3P!F! +.5,;3!D+0@! 7B,-:+1^ 6@,9*6@!5.1*A9,7,! J!)8@! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 5=A*/,! 81*>4,9*16+.!ALM*@! 8.! .E8!5.1*A9,7,! #A9,7,! C,7B,B.!7.1:21.! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! ?,6!6@8+)81.?81/,! E,/!&''S! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! 1,7E*96+,!5.>.1,! &K'!E!FGF''!@96*5H!I,! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! A*6@*@,!6,/81/,! 6?C,1.! 7QH,!W!(JM!CK+! :2,@5.;,27-0!CQR,B! *N98E81.@85!@96*5! C2(!+A! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! 2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! @),! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! 6@,9*6@!5.1*A9,7,! J!)8@!49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! A.7!7B:-+:20A:21.! ,S;:G:20B:6!B;7,6! G.1!())N! E3(!-C! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! 7B.;,7B!602,C;.8.! B+.! EL!+:B3!MN!+:B! +.5,;3!D+0@! .+-,H,+! E(3P!F! 2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! 5=A*/,! 81*>4,9*16+.!ALM*@! 1,7E*96+,!5.>.1,! &K'!E! 3!9+,6:201.! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! 2.8G,;7-.!60@02.! 6?C,1.! O()!G3!OP)!G! :2,@5.;,27-0!CQR,B! CJ!O!P! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! @),! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! 85@9.?1,!9/,5,!496@2!),4*9! *N98E81.@85!@96*5! C2(!+A! ! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! B+.! +.5,;3!D+0@! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! 7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! 5=A*/,! B+.! +.5,;3!D+0@! 81*>4,9*16+.!ALM*@! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!) 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8!6@*+8)/]AE,.)G-*E! 7,!2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! 9! ! ! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! *N98E81.@85!@96*5! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! CJ!O!P!C2(!+A! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! ! B+.! +.5,;3!D+0@! B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! .1*Q!4*6*78! ! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! ?,6!@9A,@58! =,71/.!@8781!684@8EN9,! 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8! 7,! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! ! @8E489,@L9,!B89E81@,-./8! CJ!O!P! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! ! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! ,)+*I*)! CK2'!D! 'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! .1*Q!4*6*78! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! 8.! ! A.7!B;C.B6:!",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! 68)8+-.*1.9,18!+5,6*5+8! 7,! EL!T!U! ! !B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! ,)+*I*)! CK2'!D! *6@,18+!6),7+*9/,! 6LI*!R!&G(!AH)! +,-./01.! "+.202.3!405.67-.!8,+02.3!9+,6:201.! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! .+-,H,+! E(3P!F! B89E81@,-./,!.1!=*981/8!! .1*Q!4*6*78! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! *6@,18+!6),7+*9/,! 6LI*!R!&G(!AH)! ! ! .+-,H,+! E(3P!F! ?,6!6@8+)81.?81/,! E,/!&''S! 5,;:-+,! <="!>!?.@A0B:2,!C:,C;.D7-,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! ,)+*I*)! CK2'!D! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! ?,6!6@8+)81.?81/,! E,/!&''S! ! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! ! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! *6@,18+!6),7+*9/,! 6LI*!R!&G(!AH)! 49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! .+-,H,+! E(3P!F! 7,;B.! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! E))!F!502:+.! EL!T!U! 49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! ! !!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! ?,6!6@8+)81.?81/,! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! E,/!&''S! 02,V!5,7,8:! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! 0G:!602,C;.8.! =G.12.3!<.6;H! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! 8.! ! !!!!!!!!*+#$!,-./&! 49.78),1*!6@8+)81.-!! CKKK!4*!'2JF!)! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! .+-,H,+! E(3P!F! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! C,7B,B.!7.1:21.! IJ)))3!!*J)))!B;7,6K!H.! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! 6@*+8)/]AE,.)G-*E! !!!!!!!!!!! ! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]! !!!!!!!*+,-$!./*0&! 6@*+8)/]AE,.)G-*E! ! !!!!!! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! 0*686@5*!TU#V%WX2!0),1.1,!S2!Y/7*5>?.1,2!@8)GZ!'F!K[(!'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! 9+,6:201.! *+#$!,-./&! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! 01234563! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! 7B.;,7B!602,C;.8.! EL!+:B3!MN!+:B! 6@*+8)/]AE,.)G-*E! .+-,H,+! E(3P!F! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! 12345674! "1486849!/6:4;<34!=21684 91>=201! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! -,!5,;:-+,!405.67-.!8,+02.! 2.8G,;7-.!60@02.! O()!G3!OP)!G! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4 ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! *+,-$!./*0& ! ;1>D3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K 01234563! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! B+.! +.5,;3!D+0@! 5M=!:571E>3<3! ?M3673! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N!
! ! ! !!!!!!!!!"#$%&'!!())*
! !!!!!!!!"#$%!!&''(!
!!!
!!!!
! ! !!!!!!!!!! !!!!!!!!"#$%!!&''(! !!!!!!!!!
!! !
!
!!!!!!!!!!
! !!!!!!!!!"#$%&'!!())*
!!!!!!!!!"#$%&'!!())*
!!!!!!!!!!
!!!!!!!!!"#$%&'!!())*
!
!
!!!!!!!!!"#$%&'!!())*
!!!!!!!!!!
!
!! ! !!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! ! !!!!!!!! ! !!!!!!!"#$%&$!!!'(( !!!!!!!!!!! ! ! !!!!!!! ! 12345674! "1486849!/ ! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! 91>=201! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! 6?C,1.! :2,@5.;,27-0!CQR,B! :2?>312! .@"!A!B4 7B,-:+1^CG.0+J/,G! ! ;1>D3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! !'&'K2!A6EZ!'\C!\(K!JJJ2! ! <2?E4! H(!I!J> ,S;:G:20B:6!B;7,6! E3(!-C! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! ! ! 5M=!:571E>3<3! ?M3673! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! ! ! ! A.7!B;C.B6:! ?.8210!B:8:2!7:5B:GS;.! ! E1;D1D3!;36=763! NO((!D>;1:P!I3! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?< ! !!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! ;D3>1;D!:571E>3<3! 'Q!0=D! ! B:G5:;.BQ;.!D:;G:2B./01:! EL!T!U! ! <E4?2<E!;682F?4=4! PQ!1>E! ! !!!!!!!! *+#$!,-./&! 8.! 73<M1>;23!:5B573! N'(!M! ! 84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! 7:+:-/0,20;.2:!-6.7,6-:! ! ! D03! 0391>8!9=BC=7632!! ! E14! >;E?6D84!? !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! D:;G:2B./01.!02!?,;:21:!! 02,V!5,7,8:! ! ! !!!!!!!!!!! OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! :AE163! !43;3>;3! ! !!!!!!!*+,-$!./*0&! !!!!!!!!;BF274! =;2C:4?2 ! .+-,H,+! E(3P!F! ! 1K>=M=75D=:!D>;1:! R8'!2E! 2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! 01234563! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! ! ! 12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! ,7B.2:-!7+.8-,;1.! 7QH,!W!(JM!CK+! D4<!E?F4E;>! B4=876!E>= C3;!D>E3D:=! 9>:5!D=<=7!12D1K>3! ! !!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! 91>=201! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! !!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! G>?J>8E45674! T(!=869!2= D=M9=>3DL>3!F=>M=7D3456=! RG!S!T! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6: !!!!!!!! *+#$!,-./&! !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! A.7!7B:-+:20A:21.! G.1!())N! !!!!!!!! *+#$!,-./&!! ;1>D3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! !!! ! <>1>356286?48>!3;4<2;3>! =4! ;=0=245175>37=!2:3;1:2=! <3! !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! !!!!!!!*+,-$!./*0&! !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! !!!!!!!! ! !!!!!!!!!!! !!!!!!!!!!! ?M3673! ! ! 5M=!:571E>3<3! K6212C36!?4B36<! =4! *+,-$!./*0& ! !!!!!!! ! !!!!!!!! ! K5101B25!>3A25;! <3! *+,-$!./*0& ! !!!!!!! !!!!!!!! ! 1:=7563! 6J>!;682F?4=4! *>K>?!
!!!
E1;D1D3!;36=763!
'Q!0=D!
73<M1>;23!:5B573!
N'(!M!
D03!
:AE163!
1K>=M=75D=:!D>;1:! C3;!D>E3D:=!
D=M9=>3DL>3!F=>M=7D3456=!
!
;=0=245175>37=!2:3;1:2=! K5101B25!>3A25;!
6J>!;682F?4=4!
NO((!D>;1:P!I3!
;D3>1;D!:571E>3<3!
F2<E2E4!<47>874!
<E4?2<E!;682F?4=4!
84=J2?<34!;6C684!
0391>8!9=BC=7632!!
E14!
43;3>;3!
;BF274!
R8'!2E!
2K?>J>86E>;!E?<2;!
9>:5!D=<=7!12D1K>3! RG!S!T!
3021I10!
!
C3;!;D=20=75C=763!
PQ!1>E!
'P(!J!
>;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2 =;2C:4?28<36!FRS2E! T9H!3F!
D4<!E?F4E;>!
B4=876!E>=>8!<>:E>JK?4
G>?J>8E45674!
T(!=869!2=:?E>!34=69!?2D
<3!
<>1>356286?48>!3;4<2;3>!
=4!
<3!
K6212C36!?4B36<!
=4!
A1>=76=!! ''!M=;=4=:!71:!K3>>5UL=!;1<!"3L;4I3!
1;D37=2!;03<21>63!
*>K>?!
LM(((!E?<2;N!O4!
B2?>87>!! TU!J><>5>;9!K4?6VR>!<2 4132O21!
RV8V!H!
D4<!<E>31>86D>874!
O!!EP0!
TP9(!I!
<>:E>JK>?!'((U!
;=9D=MK=>!'((G!
!
"2<><E;2!W&XY,#Z9!"148684![9!$7=2;CD6849!E>1M\!(H!P 01234563!01234563! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! ",7:7B6,!XYZ[%&\3!"+.202.!N3!'18,6@A02.3!B:+J]!)M!OP*!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! B2?>87>!! TU!J><>5 "1;=;D:1!W&XY+#Z8!"037573![8!$6<1:BC5738!D=0\]!(O!N)G!('(N8!E;M]!(VR!VGN!QQQ8! E1;D1D3!;36=763! NO((!D>;1:P!I3!12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! A1>=76=!! ''!M=;=4=:!71:!K3>>5UL=!;1<!"3L;4I3! <E23>17]FJ461M52J 12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! ;D12=06^EM350\41M 12345674! 7B,-:+1^CG.0+J/,G! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4! !91>=201!-593:;23!<10573! 91>=201!91>=201! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! 4132O21! TP9(!I! 3021I10! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6:4;<34!=21684! :2?>312!RV8V!H! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6:4;<34!=21684! ;D3>1;D!:571E>3<3! 'Q!0=D! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6:4;<34!=21684! <E4?2<E!;682F?4=4! PQ!1>E! ;1>D3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! D4<!<E>31>86D>874! <>:E>JK> ;1>D3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! KL03! 1;D37=2!;03<21>63! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! <2?E4!O!!EP0! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! 73<M1>;23!:5B573! N'(!M! 5M=!:571E>3<3! ?M3673! 5M=!:571E>3<3! ?M3673! 84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! 6J>!;682F?4=4!;=9D=MK=>!'((G! *>K>?! C3;!;D=20=75C=763! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! E1;D1D3!;36=763! NO((!D>;1:P!I3! E1;D1D3!;36=763! NO((!D>;1:P!I3! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! D03! 0391>8!9=BC=7632!! ! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4! E14! >;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2?! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4! "2<><E;2!W&XY,#Z9!"148684![9!$7=2;C ;D3>1;D!:571E>3<3! 'Q!0=D! "1;=;D:1!W&XY+#Z8!"037573![8!$6<1:BC5738!D=0\]!(O!N)G!('(N8!E;M]!(VR!VGN!QQQ8! ;D3>1;D!:571E>3<3! 'Q!0=D! <E4?2<E!;682F?4=4! PQ!1>E! 01234563!43;3>;3! "0375738!-593:;23!<105738!/01:=7563! <E23>1 F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4!<E4?2<E!;682F?4=4! :AE163! PQ!1>E! ;BF274! =;2C:4?28<36!FRS2E! ;D12=06^EM350\41M 73<M1>;23!:5B573! N'(!M! 12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! 84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! 73<M1>;23!:5B573! N'(!M! *!)()O3!C7G]!)IE!I*O!LLL3! 84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! 91>=201! ,?"!@!A3BC5D=71!E=1E>3F;21!91>=201!-593:;23!<10573! <E4?2<E!;682F?4=4! PQ!1>E!
!!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! !!!!!!!!*+#$!,-./&! !!!!!!!!!!! 1K>=M=75D=:!D>;1:! 0391>8!9=BC=7632!!
R8'!2E!
!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! !!!!!!!*+,-$!./*0&! !!!!!!!!
!
2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/ D4<!E?F4E;>! B4=876!E>=>8!<>:E>JK?4! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! 1K>=M=75D=:!D>;1:! R8'!2E! 2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! G>?J>8E45674! T(!=869!2=:?E>!34=69!?2D82!J>C487>! 1K>=M=75D=:!D>;1:! R8'!2E! 2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! D4<!E?F4E;>! B4=876!E>=>8!<>:E>JK?4! C3;!D>E3D:=! 9>:5!D=<=7!12D1K>3! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! D4<!E?F4E;>! B4=876!E>=>8!<>:E>JK?4! C3;!D>E3D:=! 9>:5!D=<=7!12D1K>3! <>1>356286?48>!3;4<2;3>! =4! G>?J>8E45674! T(!=869!2=:?E>!34=69!?2D82!J>C487>! D=M9=>3DL>3!F=>M=7D3456=! RG!S!T! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4! 12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! G>?J>8E45674! T(!=869!2=:?E>!34=69!?2D82!J>C487>! D=M9=>3DL>3!F=>M=7D3456=! RG!S!T! <>1>356286?48>!3;4<2;3>! =4! K6212C36!?4B36<! =4! 2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! ;=0=245175>37=!2:3;1:2=! <3! !!/01:=7563! K5101B25!>3A25;! <3!'Q!0=D! ;D3>1;D!:571E>3<3! <>1>356286?48>!3;4<2;3>! =4! <E4?2<E!;682F?4=4! PQ!1>E! ;=0=245175>37=!2:3;1:2=! <3! K6212C36!?4B36<! =4! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6:4;<34!=21684! 12345674! "1486849!/6:4;<34!=216849!012;>8674! K5101B25!>3A25;! <3! B2?>87>!! TU!J><>5>;9!K4?6VR>!<2=6!''H!19!TNP!82; ;21!91>=201!-593:;23!<10573! A1>=76=!! ''!M=;=4=:!71:!K3>>5UL=!;1<!"3L;4I3! 73<M1>;23!:5B573! N'(!M! D4<!E?F4E;>! B4=876!E>=>8!<>:E>JK?4! K6212C36!?4B36<! =4! B2?>87>!! TU!J><>5>;9!K4?6VR>!<2=6!''H!19!TNP!82;6O! K5101B25!>3A25;!A1>=76=!! <3! 84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! ''!M=;=4=:!71:!K3>>5UL=!;1<!"3L;4I3! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! :2?>312! .@"!A!B4CD6E>82!F>2F?4G<32!:2?>312!/6:4;<34!=21684! 4132O21! TP9(!I! B2?>87>!! TU!J><>5>;9!K4?6VR>!<2=6!''H!19!TNP!82;6O! G>?J>8E45674! T(!=869!2=:?E>!34=69!?2D82!J>C487>! 4132O21! TP9(!I! 3021I10! RV8V!H! H!>=KL03! A1>=76=!! ''!M=;=4=:!71:!K3>>5UL=!;1<!"3L;4I3! D03! 0391>8!9=BC=7632!! 3021I10! RV8V!H! E14! >;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2?! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! <2?E4! H(!I!J>?12E9!H(I!K4?K>?4! 4132O21! <>:E>JK>?!'((U! TP9(!I! D4<!<E>31>86D>874! <>:E>JK>?!'((U! D4<!<E>31>86D>874! <>1>356286?48>!3;4<2;3>! =4! 3021I10! RV8V!H! 1;D37=2!;03<21>63! O!!EP0! 1;D37=2!;03<21>63! :AE163!O!!EP0! 43;3>;3! ;BF274! =;2C:4?28<36!FRS2E! D4<!<E>31>86D>874! <>:E>JK>?!'((U! 6J>!;682F?4=4! *>K>?! F2<E2E4!<47>874! LM(((!E?<2;N!O4! 1;D37=2!;03<21>63! O!!EP0! ;=9D=MK=>!'((G! C3;!;D=20=75C=763! K6212C36!?4B36<! =4! C3;!;D=20=75C=763! 1K>=M=75D=:!D>;1:!;=9D=MK=>!'((G! R8'!2E! 2K?>J>86E>;!E?<2;! T9H!3F! 49!012;>8674!
! !!!!!
!!!
D03!
D03!
:AE163!
0391>8!9=BC=7632!!
!
E14!
!!!!!!!"#$%&$!!!'(()! E14! >;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2?!! 5M=!:571E>3<3! ?M3673! D=M9=>3DL>3!F=>M=7D3456=! *+,-$!./*0& !RG!S!T! !!!!!!! !!!!!!!! !!!!!!!"#$%&$!!!'(()! ! ;=0=245175>37=!2:3;1:2=! ;BF274! !=;2C:4?28<36!FRS2E! E1;D1D3!;36=763! <3!NO((!D>;1:P!I3! *+,-$!./*0& !!!!!!! !!!!!!!!
:AE163!
43;3>;3!
43;3>;3!
84=J2?<34!;6C684! 'P(!J! ;1>D3!9>:5!D=<=7!12D1K>3! G(!H!4I3><1773J8!!'(!H!>=KL03! C3;!D>E3D:=!
E14!
;BF274!
;BF274!
>;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2?!
>;E?6D84!?74;4!:?<E9!14:2?!
=;2C:4?28<36!FRS2E!
=;2C:4?28<36!FRS2E!
!
Zahvaljujo! klasi!nemu kletarjenju zori na"e vino do visoke kakovosti, brez uporabe sodobne tehnologije. Vina namenjena za stekleni!enje, zorijo v podzemni kleti s stalno nizko temperaturo dve leti, da jih lahko ustekleni!imo brez filtracije. Tudi tukaj ostajamo zvesti tradiciji, saj edino tako dobimo zdrava vina, ki pa so lahko malo druga!na kot ste jih vajeni, a velja jih poskusiti. Na"i vinogradi, na gosto zasajeni (7000 - 8000 trsov na hektar), le#ijo na son!nih pobo!jih v neposredni bli#ini kmetije. V tako postavljenih vinogradih z umirjeno rastjo, brez uporabe mineralnih gnojil, herbicidov, insekticidov in botriticidov proti gnitju, dobimo skromen pridelek po trti (80-120 dag), a na kvaliteti bogat. Grozdi so izpostavljeni soncu, zaradi !esar dobijo jagode malce debelej"o ko#ico, katera je odpornej"a na gnitje.
Chardonnay je potomec belega pinota, mnogi enologi ga cenijo kot sploh najbolj elegantno vino iz te dru#ine. Na" chardonnay letnik 2000 spremlja sadna nota, katera se je z zorenjem v hrastovih sodih "e oplemenitila z zna!ilno gladkostjo, ki se preliva v poln in bogat okus.
Na dru!inski kmetiji Prin"i" iz Kozane v Gori#kih Brdih !e generacije negujejo vinsko trto in ustvarjajo njen !lahtni produkt. Stari zapisi segajo v leto 1848, ko so na Prin"i"evi kmetiji gojili sadje in vinsko trto. Skozi generacije se je prena#alo izro"ilo sodelovanja z naravo in ohranjanja naravnih danosti pridelovanja kakovostnega pridelka.
MODRI PINOT, suho, 2008 Visokokakovostno vino, za nekoliko zahtevne#ega vinoljubca. Z odtenkom rubinaste barve, polnega vonja in okusa, spominja na gozdne sade!e. Vino poudarja eleganco in pitkost. Vino laho priporo"amo kot samostojno ob klepetu, mesu, lahko tudi k morskim ribam.
CABERNET SAUVIGNON, suho, 2008 Eleganca in ne!ni tanini oblikujejo ne!en okus vina, sve!ina vina poudarja njegovo pitkost. V vinu zaznamo harmonijo gozdnih sade!ev. Vino laho priporo"amo kot samostojno ob klepetu, mesu, mesu na !aru, lahko tudi ribi na zaru.
SIVI PINOT, suho, 2007 Barva vina poudarja sortno zna"ilnost. Sadna aroma, ki se z okusom lepo vsklajuje. Vino mineralno, zaokro!eno in harmoni"no. Vino lahko priporo"amo kot samostojno ob klepetu, k morskim ribam, morskim solatam, gamberi
CHARDONNAY, suho, 2007 Suho vino, ne!ne sadne arome, ki se v ustni votlini lepo prepletajo z okusom. Vino mineralno, z dolgim pookusom. Vino lahko priporo"amo kot samostojno ob klepetu, k predjedem, pa#tam, ribam, ri!oti.
VINA ITALIJA
Schiopetto Livio Felluga Collavini
-! -! -!
! ! !
collio, italija collio, italija collio, italija
Astoria Romano Dal Forno
-! -!
! !
veneto, italija veneto, italija
Ca Del Bosco
-!
!
franciacorta, italija
Castello Romitorio
-!
!
toscana, italija
FranzHaas St.Micheal
-! -!
! !
alto adige, italija alto adige, italija
Ceretto Ca Dei Mandorli
-! -!
! !
piemonte, italija piemonte, italija
Planeta
-!
!
sicilia, italija
Za ostale vinarje nas lahko kontaktirate!
SCHIOPETTO Dru!ina Schiopetto se z vini ukvarja !e tri generacije. Giorgiov sin, lastnik zgodovinske videmske gostilne Ai Pompieri, Mario Schiopetto je od o"eta podedoval neizmerno strast dobrega vina, zaradi "esar je danes priznan kot pravi o"e furlanske enologije.Preden je Mario Schiopetto postal vinogradnik, je potoval po Evropi in se ustavljal v zgodovinskih francoskih ter najslavnej#ih nem#kih kleteh, saj ga je popolnoma prevzelo kakovostno vino.Nem#ka tehnologija in francoska uglajenost sta Mariu Schiopettu pomagali uresni"iti njegove furlanske sanje. V tujini se je Mario Schiopetto nau"il prefinjene umetnosti in tehnike pridelave izvrstnega vina.Vendar pa umetnost in tehnika, zdru!eni s strastjo, nista vedno dovolj. Potrpe!ljivo morata biti prilagojeni druga"ni naravi, druga"nim klimatskim razmeram, edinstvenem in posebnem podro"ju, kot je obmo"je gori#kega Collia. Samouk, vendar obdarjen z izjemno intuicijo, Mario Schiopetto daje !ivljenje vinski kulturi, ki je postala realnost leta 1965, ko je od gori#ke kurije najel staro podjetje, katero je potem leta 1989 tudi kupil. Mario Schiopetto je takoj spremenil podjetje v enkraten primer preprostosti, tehnologije in rahlo"utnosti. Tu konstantno razvija in izbolj#uje znanja, pridobljena na svojih dolgih #tudijskih potovanjih. Neverjetna izku#nja, ki jo prena#a na svoje otroke, Mario Angelo, Carla in Giorgia in ti danes uspe#no vodijo podjetje.
TOKAJ Tradicionalno vino z mo"no izrazitostjo in osebnostjo. Doma je v kmetijskem podjetju Mario Schiopetto, ki se nahaja na gri"evnatem, zra"nem podro"ju, na prete!no lapornatih tleh. Barva: svetlo rumena s tendenco limonovo rumene, z blagimi zelenkastimi odsevi Vonj: ne!en #opek, prijeten in zna"ilen "ist vonj mandlja, travni#kega cvetja s pridihom hru#ke. Okus: suh, rahlo aromatiziran na elegantni osnovi grenkega mandlja. Vino sestavljeno iz dobrega jedra in vztrajnosti.
BELI PINOT Zrastejo majhni in kompaktni grozdi, okrogle grozdne jagode, zlatorumene barve. Barva: svetlo rumena, z zelenkastimi odsevi, z izrazito bistrostjo Vonj: iz kozarca se dviga intenziven #opek cvetja, ki v spomin prikli"e cvetenje "e#nje, marelice in jablane. Okus: suho vino, toplo, elegantno, intenzivno in zelo sve!e, ki ponuja prostor !ametnim ob"utkom.
MARIO SCHIOPETTO Vino, ki je pridobljeno s kombinacijo dveh razli"nih trt: chardonnaya, ki prihaja s posestva Colli Orientali del Friuli in furlanskega tokaja. To je klasi"ni vinograd, ki so ga od nekdaj gojili v gori#kem Colliu in od koder tudi prihaja. Izbira tega novega izdelka je rezultat !elje podjetja, da najbolje izrazi potencial in dar obeh obmo"ij. Izdelek predstavlja povzetek izku#enj in filozofije, ki so vedno vodile dru!ino Schiopetto pri ustvarjanju njihovih izdelkov je pa to isto"asno tudi za"etek ovrednotenja teritorija. Barva: svetlo rumena, poudarjena z zlatimi odsevi Vonj: #irok, s prijetnimi ob"utki sla#"ic in vanilje. Odtenka mineralov in "rnega "aja spremlja epretrgan konec. Okus: v ustih je sunek mehak in #irok, vendar dobro uravnote!en z odtenki tropskega sadja. Pra!enje je dobro pome#ano s strukturo vina. Vonj kutinovega medu in pope"en konec. Vztrajen, z eksoti"nim priklicem glavne raznolikosti.
LIVIO FELLUGA V Furlaniji, in sedaj ne le ve tej izbrani de!eli ljudi in vina, se Livio Felluga identificira z najbolj"o enolo"ko tradicijo. Trdna ljubezen, ki traja !e pet generacij, vse odkar je dru!ina !e v Istri proizvajala refo"k in malvazijo. Pred sedemdesetimi leti je Livio Felluga, prvorojenec #etrte generacije, ki ima velik privilegij, saj velja za stare"ino furlanskega vinarstva, preselil dejavnost v Furlanijo. V petdesetih letih je ustanovil klet Brazzano in ob uspe"ni intuiciji udejanjil svojo ljubezen do gri#ev z nakupom prvih vinogradov v Rosazzu. Njegova pot do uspeha je usmerjena k ovekove#enju na#ela polne, absolutne in tudi trmaste predanosti zemlji. Pozna vsako grudo, jo !ivi in diha, to pa zato, ker jo je skozi leta znal potrpe!ljivo in odlo#no obdelovati z mehko roko, brez sile in nasilnosti, da bi od nje dobil najbolj"e. Rosazzo je dokaz tega.Danes se podjetje pona"a s "iritvijo tudi na gri#e v Colliu in na furlanske vzhodne gri#e na ve# kot 160 hektarjih posesti, od katere je 135 hektarjev vinogradov. Iz tega nasada prihajajo samo najbolj"a vina s svojevrstnim vonjem in aromo.
SIVI PINOT
ILLIVIO
Ta slovita trta izvira iz mutacije dragulja #rnega pinota, in ker ima raje hladnej"o klimo, je na"la svoj habitat na gri#ih. Vinifikacija Livia Felluge daje prefinjenost in eleganco, ohranja rahle bakrene odseve, ki dolo#ajo zna#ilno barvo.
Ustvarili so ga otroci Livia Felluge leta 1998, posve#en pa je bil prav njemu za njegov osemdeseti rojstni dan. Illivio izra!a osebnost stare"ine, ki zdru!uje mo# in eleganco. Trte: beli pinot, chardonnay, picolit
Trta: sivi pinot Barva: svetlo rumena z rahlim bakrenim odsevom Vonj: zelo prefinjen, razse!en in kompleksen, z jasnimi odtenki jasmina, vijolice in cvetovi magnolije; vonj marelice, hru"ke, gardenije, melone, na"ija, akacijevega medu in rahlim namigom kruhove skorje in kamna.
Barva: intenzivna svetlo rumena Vonj: prefinjen, razse!en, artikuliran, sadno sladek in za#injen, z jasnim mineralnim odtenkom, vonjem po ananasu, kandiranih agrumih, peruniki, hijacinti, aromati#nih zeli"#ih, zeleni orehovi lupini in prijetnim bois茅jem.
Okus: ob prvem vtisu eleganten, lepo uravnote!en; odli#na vohalna vzajemnost arom; prijeten kon#en pridih mineralov.
Okus: obse!en, poln, postopen; pookus je eksoti#en, za#injen in z jasnimi minerali, s prijetnim namigom ro!marina, kreme, bele #okolade in grafita.
TERRE ALTE
SOSSO'
Vino terre alte je nastalo leta 1981 in velja za eno od najpresti!nej"ih italijanskih belih vin. Harmoni#na sestava furlanskega grozdja, belega pinota in sauvignona, pridelanega v Rosazzu, v zgodovinskih trtah terre alte, oblikuje elegantno in bogato vino, z intenzivnim sadnim in cvetli#nim vonjem.To vino z izjemo strukturo dose!e s staranjem v steklenicah odli#no kompleksnost.
Vino je nastalo je leta 1989 in dobilo ime po potoku Soss贸, ki izvira ob vzno!ju gri#a, od koder prihaja grozdje. Plod natan#nega izbora grozdja merlot in refo"k iz peduncola rossa z majhnim dele!em pignola je pridelan iz najstarej"ih vinogradov v Rosazzu, je rezultat natan#ne vinifikacije in izpopolnjevanja v majhnih sodih, ki traja dvanajst mesecev. Zelo kompleksno vino z zapleteno strukturo je zna#ilno po elegantnih, zrelih, sadnih in sladkih taninih.
Trte: friulano, beli pinot, sauvignon Barva: intenzivna svetlo rumena z rahlimi zlatimi odsevi Vonj: intenziven, prefinjen, kompleksen in zapeljiv, z veliko osebnostjo in kompaktnostjo, vonjem eksoti#nega sadja, dovr"eno zlitega z odtenki sredozemske makije, cvetovi akacije, belega trna, "marnice, lupine agrumov, !afrana, sladkega mandlja, grafita, slanosti; rahel in prijeten namig po vaniljevem sladkorju. Okus: zapeljiv, globok, harmoni#en, bogat, okusen, mehek vendar !ivahen; pookus je aromati#en, skrivnosten, obstojen, z namigom bergamotovca, !ajblja in morskih mineralov.
Trte: refo"k iz Peduncola Rosso, merlot, pignolo Barva: zelo intenzivna rubinasto rde#a, skoraj neprosojna Vonj: "irok, eleganten, kompleksen, s sladkim ob#utkom maraske, zrele slive in majhnih gozdnih sade!ev, zdru!enih z intenzivno noto za#injenosti. Okus: obse!en, z veliko strukture, !ameten, z zapletenimi in sladkimi tanini, uravnote!eno kislostjo in gostoto vina, pookus je dolg, obstojen, mineralen, s sadnimi oku"alnimi ob#utki majhnih gozdnih sade!ev, zdru!enih z intenzivno in balzami#no noto za#injenosti.
COLLAVINI Leta 1869 se pri!ne enolo"ka zgodovina dru#ine Collavini. Glava dru#ine Eugenio je najbolj"e videmske dru#ine oskrboval s svojimi vini ne da bi se zavedal, da se bodo ta vina !ez eno stoletje prodajala po celem svetu. 1970: prvi inovativni obrat med pene!imi vini potisne podjetje na vrh razvpitosti z zlato rebulo Ribolla Gialla Brut, sadom skrbne raziskave in izvirne metode. To vino spremlja Il Grigio, ki je #e na trgu, cenjeno pa je zaradi posebne me"anice prosecca in chardonnaya. V tistih letih so posest obogatili z nakupom starinskega dvorca iz 16. stoletja pri Cornu di Rosazzu, ki nato postane dru#inski dom in sede# vinskih kleti. 1980: podjetje Collavini znova zdru#i vse svoje dejavnosti v tej ugledni rezidenci. Manilo, tedanji lastnik, pa raz"iri proizvodnjo vin kontroliranega geografskega porekla in nalo#i veliko sredstev v razvite in funkcionalne strukture za izbolj"evanje standardov u!inkovitosti in kakovosti. 1996: z ob"irnim programom se pri!ne pravi kakovostni preobrat, ki zajema vse od zvestobe vinogradnikov, dobaviteljev grozdja, ki jih pri upravljanju vinogradov nadzira agronom, pa do posodobitve naprav, ki predvidevajo mehko pre"anje in proizvodnjo vina s termi!nim nadzorom. Nalo#be in tehnologije, stroga merila glede zna!ilnosti in ljubezen do Furlanije podjetje dandanes ume"!ajo v sam vrh proizvajalcev te de#ele, z nadaljnjimi mo#nostmi za rast in uspeh.
PENE!A REBULA Svetlorumene barve z ne#nimi zelenkastimi odtenki, mehur!ki so drobni in obstojni. Ne#en in blag vonj, ki je isto!asno kompleksen in sade#en; okus je bogat v strukturi in sade#nosti ter ima obstojno aromo.
BROY chardonnay (40%), furlanski tokaj (40%), sauvignon (20%) Zelo globoke zlatorumene barve. Pri vonju se zazna ton zrelih tropskih sade#ev, ki so dobro ume"ani s sladkimi okusi akacijinega medu in vanilije. V ustih se izrazi z mo!nim, okroglim in harmoni!nim telesom ter dolgo lagodno aromo.
It's a fashion victim! Ironi!no in privla!no ime za Prosecco, kateremu se poleg velikega posve!anja kakovosti vina, ki jo zagotavljajo dvajsetletne izku#nje bratov Paola in Giorgia Polegato, pridru"uje tudi velika skrb za dizajn. Odli!na steklenica iz belega neprosojnega stekla, zlati vzorci, jasen spomin na glamur najbolj trendovskih lokalov. Od milanskih modnih brvi do tistih v Hong Kongu, od lokalov v Sohu v New Yorku do umetni#kih galerij v Berlinu, torej povsod kjer se definirajo nove meje lepega, se bo od nove sezone naprej nazdravljalo na eleganco in stil z Lounge Fashion Victim Astoria. Z osnovnim vinom, ki je nastalo z uravnote"eno kombinacijo Prosecca di Conegliano/ Valdobbiadene (90%) in Chardonnaya (10%), ki prihajajo s posestva Val de Brun, na gri!ih Refrontola. Vino, za katerega je zna!ilno zelo drobno in vztrajno vrenje ter svetlorumena barva z zelenkastimi odsevi, ki je poudarjena v steklenici iz belega stekla. Vonj je ne"en, z aromati!no noto.
LOUNGE “Fashion Victim” Fashion Victim se od aprila distribuira v vseh bolj#ih restavracijah, lounge barih in vinotekah verige Ho.Re.Ca. Uporabljeno grozdje: Prosecco 90%, Chardonnay 10% Vsebnost alkohola: 12% vol. Temperatura ob postre"bi: 6 – 8 °C.
LOUNGE ROSE' Iz grozdja Prosecco in Pinot Nero, ki izvira iz oson!enih gri!ev posestva Val de Brun v Astoriji, pridobljeno lo!eno, zato da se Pinotu omogo!i pridobitev njegovega zna!ilnega pe!ata, se izdeluje uravnote"eno in ne"no vino mehke ro"nate barve in prijetnega vonja sve"ega sadja in belih cvetov. Pravo presene!enje za ljubitelje rozeta , ki jih je vse ve!!
Ob!udovanja vredna, tristoletna, masivna trdnjava gradu Romitorio v Montalcinu je danes odmaknjeno vinarsko podjetje, ki proizvaja izvrstna toskanska vina, "ganja in olivna olja po najbolj#i regionalni tradiciji. Po nakupu posestva leta 1984, je umetnik Sandro Chia posvetil #tevilna leta obnovi gradu in nasadu odli!nih trt, so!asno pa je zgradil veli!astno klet, opremljeno z najmodernej#o tehnologijo. Podjetje Castello Romitorio je sestavljeno iz treh posestev, od katerih je najbolj presti"nih 187 hektarjev, ki obkro"ajo grad na podro!ju Montalcino. Deset hektarjev tega posestva je vinskega nasada in ta zemlji#!a sestavljajo osrednji del na#e proizvodnje. Drugo posestvo, imenovano Poggio di Sopra zaseda gri! ob vzno"ju hriba Amiata. Tretje posestvo, kupljeno pred kratkim, se imenuje Giaccio Forte in se nahaja na podro!ju Scansano, na vrhu gri!a, ki gleda proti bli"njim dolinam in obalam tirenskega morja ter zajema enajst hektarjev vinograda.
CHIANTI Chianti Colli Senesi , proizveden le iz grozdja sangiovese, je vino, ki izra"a veli!astnost Toskane, kljub temu pa ostaja zgovoren primer toskanske klasi!ne vinarske tradicije. Uravnote"eno in mehko vino ohranja izrazit okus tradicije. Temno sadje maline in le namig sedlastega duha. Po okusu mo!ni toni zemlje in #etraja, vklju!no s sladkim rde!im grozdi!jem in malinami, se skladajo s pra#nimi tanini, ki osu#ijo usta. Ko se vinske komponente izoblikujejo, se sprosti sinergija okusov in teksture, ki !udovito dopolnjuje tudi najslastnej#o hrano.
MORELLINO Morellino je znamenit dragulj iz izbora Castello Romitorio. Vinogradi so gojeni na rodovitni zemlji ob robu etru#!anske vasi, imenovane Ghiaccioforte. Grozdje, iz katerega nastane Morellino, je me#anica sangioveseja in cabernet sauvignona. Ima dih sve"ega sadja z mo!nimi toni slive. Najbolj#i letnik celotne Toskane. Visoke temperature in suho pozno poletje so pripomogli k popolnemu dozoretju mogo!nega sade"a.
ROSSO DI MONTALCINO Intenzivne rubinsko rde!e barve z vijoli!nim odtenkom. Polnega in aromati!nega okusa. Sadne arome, ki spominjanjo na rde!e !e#nje. Struktura je mo!no uravnote"ena. Z dolgo zaklju!no noto. Priporo!amo ga ob moderni in kompleksni hrani, kot so testenine z mesnimi omakami, perutnina, tartufi in mesne jedi. Obilno spomladansko de"evje je zagotovilo primerne vodne zaloge za trte med poletnimi meseci. Poletne temeperature so bile zmerne, kar je v povezavi z velikimi in rednimi no!nimi ohladitvami omogo!ilo po!asno in uravnote"eno zorenje.
BRUNELLO DI MONTALCINO Skoraj popolna letina Castella Romitorio je naznanila prepri!ljivo vino Brunello di Montalcino 2004. Vino ozna!ujejo neverjetne strukturne karakteristike, zaradi !esar se lahko stara in razvija skozi dalj#e obdobje. Brunello bo !ez 10 do 15 let #e bolj#i. Rubinasto rde!e barve s prosojno zlato ostrino. Divje vrtnice, zemlja in toni tobaka se razbohotijo v ne#teto intenzivnih, obstojnih in raznolikih okusov; izraziti toni malih sade"ev, kot so borovnice, maline in brinje ne"no zaokro"ajo okus. Okrogli in tesni tanini bo"ajo okus s !vrstim zaklju!kom, ki je v trenutku mo!an, a vendar eleganten. Trgatev leta 2004 je bila ena najbolj#ih trgatev desetletja: konzorcij Brunello di Montalcino je izjemnenmu letniku podelil najvi#jo oceno â&#x20AC;&#x201C; pet zvezdic. Vremenske razmere so bile idealne, zaznamovalo jih je spomladansko uravnote"eno izmenjevanje de"ja in sonca, ki je omogo!ilo dobro zadr"evanje vode v zemlji.
FRANZ HAAS Vodniki po vinogradni!ko vinarskem posestvu Franz Haas, ustanovljenem leta 1880, so vedno imeli kakega Franza Haasa, trenutni pripada sedmi generaciji. Ob zagonu dejavnosti so izdelovali preprosto vino za doma"o uporabo v sklopu raznovrstnega kmetijskega gospodarstva. Danes pa Franziskus Haas junior pripada podjetni!ki aristokraciji regije: ÂťPoslanstvo, ki si ga je zadalo na!e podjetje je proizvodnja vin z zna"ilno strukturo in predvsem dolgo#ivostjo.ÂŤ Na za"etku osemdesetih let je obdelovanje trt do#ivelo radikalno spremembo. Posajene in preizku!ene so bile razli"ne vrste grozdja, v razli"nih okoljskih pogojih. Preu"evali so idealne lege, eksperimentiranje in raziskava sta postali glavni element, na katerem stoji celotno delo Franziskusa Haasa. Rezultati tega raziskovalnega dela so novi kloni, gostota do 12.500 trt na hektar, medtem ko je bil prinos isto"asno zni#an na 500 g na rastlino. Vpeljani so bili novi na"ini obdelave vinogradov, vendar brez uporabe kemi"nih izdelkov. Danes ima posestvo 30 hektarjev obmo"ja posajenega s trtami, od katerih je 10 lastnih. Trte se nahajajo v ob"inah Montagna in Egna, !e posebej cenjena sta vinograda Mazon (na apnen"astih in ilovnatih tleh) in Pinzon (tla bogata s porfirjem), na nadmorski vi!ini od 240 do 800 metrov.
MANNA Na pogled ima lepo, svetlo rumeno barvo, z zlatimi odsevi. Pri vonjanju izra#a intenzivne arome, "iste, prijetne, prefinjene in elegantne z odlo"nim aromati"nim prispevkom traminerja in jasnim vonjem vrtnice. Sledijo ne#ni vonji sve#ega sadja in elegantni odtenki trave, ki jih dodaja sauvignon. Potem pa odtenki hru!ke, banane in breskve, nato pa aroma ananasa, belega trna, #oltovine, slive, jabolka, "rnega bezga, in vanilje. V ustih se dobro ujemata sve# za"etek in dobra mehkoba, precej uravnote#en, dobro jedro, intenzivni in prijetni okusi. Konec je dolgotrajen z okusom hru!ke, slive in banane.
MODRI PINOT Ta modri pinot je svetlo rubinasto rde"e barve z odtenki "e!njevo rde"e, je precej prosojen. V prvi fazi nastajanja pridobi vino intenzivne vonje maline in vi!nje, ki s staranjem razvije vonjavo gozdnih sade#ev. V ustih ga ozna"uje vsebina tanina, ki izpostavi tipi"no mehkobo v spremljavi prave vztrajnosti in nezamenljivega ravnovesja.
San Michele Appiano, inovativna klet ob vinski cesti, sodi ne le med najbolj!e ju"notirolske vinske kleti, temve# med vodilne vinarje v Italiji. S 355 #lani, 350 hektarji obdelanih povr!in in 2,5 milijona prodanih buteljk vsako leto je vinska klet S. Michele Appiano postala znana !ir!i javnosti. $e samo etiketa »St. Valentin« navdu!i vsakega ljubitelja ali poznavalca vin. Med vsemi prejetimi priznanji je treba omeniti zlasti enega: vinski vodnik »I vini d'Italia« zalo"be Gambero Rosso & Slow Food je izbral S. Michele Appiano za najbolj!o vinsko klet leta 2000. Ob tej prilo"nosti je bil tudi vinski mojster Hans Terzer, eden najslovitej!ih enologov v regiji in absolutni glasnik ju"notirolskih belih vin, uvr!#en med 10 najbolj!ih vinarjev na svetu.
SANCT VALENTIN Najbolj!a vina vinske kleti San Michele Appiano nedvomno proizvajamo pod znamko Sanct Valentin. Vsaka buteljka predstavlja svojstveno izku!njo in pri#a o nenehnem trudu na!e kleti za izbolj!anje kakovosti.
SAUVIGNON Ni le modna muha, ki prevzame zaradi svojega o#arljivega imena, temve# je tudi belo vino visoke enolo!ke !ole, sad trgatev, ki ne dopu!#ajo napak niti kompromisa med kakovostjo in koli#ino. Ne"no zelenkaste barve z aromami divjega jan"evca in fig, rahlo za#injeno, prepri#ljivo. V ustih se izrazi prefinjeno, suho in vztrajno, odlo#no. Belo vino za predjedi, ribe, omake in doma#e sire. Proizveden je z vso karizmo enolo!ke tradicije, ob tem pa do potankosti spo!tuje svojo celotno intenzivnost do to#ke, ko bo nedvomno lahko...izzval za#etek novega tiso#letja!
CHARDONNAY Vino mednarodnega kova proizvajamo samo v izbranih letih iz pazljivo izbranih grozdov, da dose"emo #udovito belino. Zlato je njegov znak: v barvi in v pomembnosti njegovih opisov. Ima izrazit okus po vaniliji, zaradi posebej obdelanih sodov, v katerih le"i, pa ohranja zanimivo sadno aromo; v ustih se zaradi svoje prefinjenosti izrazi kot bogato, sadno, celo veli#astno vino. Namenjen je tistim, ki "elijo ob izvrstnih jedeh, vklju#no z mesnimi, piti zares edinstveno vino. Vino, ki se ob pravilni hrambi ne boji staranja.
GEWURTZTRAMINER Nesmiselno je poudarjati, da je to zagotovo najbolj tipi#no avtohtono ju"notirolsko belo vino. Pisane rumene barve, z zna#ilnim edinstvenim vonjem: #utiti je vrtnice, za#imbe, poper, mu!katni ore!#ek, celo nageljnove "bice. Nepozabno. Enako prepri#ljiv po"irek, ki se na koncu lepo zaokro"i zaradi same narave tega vina, ki je okusno iz navade. Med aromatskimi vini nima tekmecev, primerno pa je kot izvrsten aperitiv. Prile"e se k izbranim jedem, zlasti k ribi in jastogu. Odli#no prena!a kak!no leto po#itka, zato mladega vina ni treba takoj porabiti.
MERLOT Merlot je nastal kot izziv pri doseganju absolutne kakovosti in dopolnitev na!e ponudbe vin iz #rnega grozdja. Rde#e vino z "ivahno, a tudi gosto barvno kompleksnostjo, temno kot skoraj neprepusten intenziven rubin. Na pogled konsistentno, vendar z zanimivim dihom in ne"nim vonjem, ki spominja na gozdne sade"e, in ki ga neverjetno varna vinarska praksa poudarja – pre#i!#uje se v majhnih lesenih sodih. S prvim po"irkom je okus mehak, vendar se nato zaokro"i in kasneje prevzame bolj #okoladne podtone, harmoni#no vme!ane v njegovo krepko strukturo.
COMTESS' Comtess' je na!e son#no vino, sad posebnih poznih trgatev, ki dopu!#a grozdju traminca kar najdalj!e izpostavljanje jesenskemu soncu. Ekskluzivno vino, privla#no "e zaradi svojih zlatih barv, mo#no z bogatim nektarjem, ki ga ozna#uje trdna struktura, isto#asno pa je pristno, v sade"nosti skoraj filigransko, elegantno, z aromami in okusi zrelega sadja, je odli#no uravnote"eno z zmagovito kislostjo, ki ga skoraj spremeni v eliksir, neverjetno vsestransko. Do to#ke, ko ga lahko z u"itkom pijemo na za#etku glavne jedi, s #okoladno peno ali jetrno pa!teto, zorenimi siri ali pa tudi s sadnimi deserti. Vino se prozvaja le v omejenih koli#inah in le v najbolj!ih letnikih, odli#no prena!a kak!no leto staranja in se potem oku!a kot redko vino za meditacijo.
CERETTO Dru!ina Ceretto, tri generacije. Langhe kot na divjem zahodu, skrivnostni in s soncem obsijani gri"i, ki se ne pustijo ukrotiti, so #e vedno divji kljub kartezijanski logiki o razvr#"anju trt v vrste. Eldorado, mejno ozemlje z lastno zlato mrzlico, poinirji, dru!inskimi sagami, dobljenimi stavami in te!ko priborenimi bogastvi ter krvnimi vezmi, ki se spreminjajo v globoke korenine. Zgodba Marchia Ceretta govori ravno o tem: tri generacije, ki si !e prek sedemdeset let prizadevajo za odli"nost vina, ambasadorji Piemonta in Italije v svetu. Riccardo, glava dru!ine, je odlo"il zbrati kreativno energijo edinstvene regije in zasaditi prve vinograde ter oblikovati prvotno jedro dru!inskega podjetja v Albi. $e ostanemo pri enologiji, je bilo prelomno leto, odlo"ilen preobrat za prihodost, enkrat v #estdesetih letih s prihodom sinov Bruna na "elo prodajnega oddelka in Marcella, ki je prevzel tehni"ni. Tako razli"na pa vendar povezana in dopolnjujo"a se kot so lahko razli"ni le bli!nji sorodniki, sta Barolo Brothers (z epitetom, vrednim samega Sergia Leoneja, pod katerim ju poznajo v tujini) spodbujala postopno pove"evanje kakovosti proizvodov. To sta dosegla z izhajanjem iz temeljnih okusov, iz okolja. Z izborom vrhunskih barola in barbareska sta za"ela prave tekme za prevlado.V malo ve" kot tridesetih letih sta brata Ceretto med Langami in Roerom z nakupom ve" kot 120 hektarov zemlje oblikovala mre!o malih samostojnih podjetij in s tem niz vinskih kleti, kjer nastajajo izjemna imena, kot so barolo Bricco Rocche, barbaresko Bricco Asili, Arneis Blangè, mu#kat iz Vignaioli di Santo Stefano, dolcetto, barbera, Langhe Monsordo, razna !ganja. $e sta natan"nost in jasnost rde"a nit podjetni#ke strategija, nakazujeta zanos in domi#ljija spremljevalne na"rte podjetja: vinske kleti, ki nosijo podpis priznanih dizajnerjev in arhitektov, etikete kot grafi"ne mojstrovine, literarne nagrade in glasbeni dogodki, ker je vino predvsem del kulture. Medtem je v podjetje simboli"nega leta 1999, ob prehodu v novo tiso"letje, vstopila nova generacija. Lisa in Alessandro, Marcellova potomca, sta zadol!ena za finan"no in administrativno upravljanje ter proizvodne tehnike, medtem ko se Brunova prvorojenka Roberta ukvarja z odnosi z javnostmi in spodbujanjem vzporednih podjetni#kih pobud, njen brat Federico pa je zadol!en za prodajo na tuje trge.Nova generacija Ceretto, ki se je od o"etov navzela zna"aja in poklica ter nadarjenosti in spretnosti, ka!e, da je tradicija lahko tudi prehod, pogled v prihodnost, vedno na dvojnih tirnicah, ki so jih postavili star#i.
BLANGE' (ARNEIS)
BARBARESCO BRICCO ASILI BERNADOT
Arneis je avtohtona trta, ki da zelo sade!no vino z vonji hru#ke in jabolka. Vonj in okus sta poudarjena z nekaj CO 2 , ki se ohrani pri fermentaciji, pripomore pa tudi k nizki kislosti, ki je tipi"na za sorto.
Bogato in mo"no vino, bogato z mehkimi tanini, ki so !e prijetno razviti in svilnati. Dih je zelo koncentriran in raznolik s klasi"nimi cvetli"nimi toni in toni rde"ih sade!ev v prvi vrsti. Je vino, ki popolnoma izra!a zna"aj Nebbiola, in se zaradi svoje strukture dolgotrajno stara in nenehno razvija..
MONSORDO Rde"e rubinaste barve z ne!nimi odtenki granatnega jabolka; duh je bogat in pisan, z razli"nimi toni, ki se navezujejo, in okusi za"imb in vanilije, ki ga krepijo. V ustih takoj okusimo bogato strukturo, s sladkimi in mehkimi tanini, ki ne pustijo dvoma o dolgotrajnosti in nedvomni prvovrstnosti vina.
BAROLO ROCCHE PRAPO' Barolo je tisti, ki odra!a najbolj tipi"no krepostnost in aristokracijo tega vina. Eteri"ni vonji in di#ave posu#ene vrtnice ne prekrijejo blagega vonja podrasti, zaradi "esar je izjemno harmoni"en in izpopolnjen. Je odli"ne kislosti in trpkosti, kar omogo"a zelo dolgo obstojnost v steklenicah: od 15 do 20 let.
CA' DEI MANDORLI Ca' dei Mandorli je vinarsko podjetje Paola in Stefana Ricagna iz kraja Alto Monferrato, ki !e dve stoletji proizvaja vrhunska vina. O"e in sin danes skupaj delata in i#"eta sodobne in inovativne re#itve, tipi"ne za nove generacije, ob tem pa se #e vedno ohranja trdne in mo"ne korenine ter tradicijo, ki ozna"uje to zgodovinsko klet. Stefano, ki pripada peti generaciji, je diplomirani vinogradnik in enolog, je strasten gojitelj vina in nadzornik kakovosti svojih izdelkov. Paolova in Stefanova filozofija od nekdaj sledi ljubezni do zemlje in njunih vinogradov, do "love#kih virov, prizadevnosti te!kemu, vendar popla"anemu delu z zemljo. Strast do dejavnosti, ki ne ponuja samo vino, temve" tudi zgodovino, teritorij, pokrajino vrednot.
Predanost enolo!ki odli"nosti je prava du!a podjetja Ca' dei Mandorli.
BRACHETTO
Brachetto d'Acqui Ca' dei Mandorli je nastal na posestvu Le Donne dei Boschi, na obmo"ju ob"in Cassine in Maranzana, ki se dotikata pokrajine stoletnega obmo"ja Bosco delle Sorti. Iz napisa starodavne predilnice smo povzeli ime in ozna"ili izdelek, ki potrjuje sloves tega vinograda. Prefinjeno, z aromo vrtnice, #krlatno rde"e barve, prijetno !ivahno, z okusnim in vabljivim zaklju"kom.
MOSCATO Dâ&#x20AC;&#x2122;ASTI
Vse znanstvene razprave o piemontski enologiji, ki zadevajo grozdje mu!kat, pridejo do spoznanja, da obstajata dve pomembni proizvodni obmo"ji te sorte: mu!kat iz Canellija in mu!kat iz Strevija. Kme"ka hi!a Mezzane se nahaja na meji med ob"inama Ricaldone in Strevi in prav tukaj, v vinogradu Giari, to aromati"no grozdje najde svojo najbolj!o izraznost ter podarja izvrsten mu!kat. Povzdignjeno bogastvo vonjav je vohalni naboj s sve#imi odtenki mete, #ajblja in medu, z ob"utkom v ustih, zapeljiv, sijajno dopolnjen z ravno prav!njim vrenjem. Povzdignjeno bogastvo vonjav je vohalni naboj s sve!imi odtenki mete, !ajblja in medu, z ob"utkom v ustih, zapeljiv, sijajno dopolnjen z ravno prav#njim vrenjem.
DESTILATI
Vodka U'Luvka ni toliko novost temve! je ponovna o"ivitev. Stvaritelje U'Luvke, resni!no izjemne vodke, ki se jo lahko pije ohlajeno na sobni temperaturi, je navdihnila legenda o vodki, ki jo je v 16. stoletju ustvaril poljski alkimist, kralj Zigmund III pa jo je cenil kot eliksir. U'Luvka je delo ljubezni, narejena s spo#tovanjem vseh alkimisti!nih postopkov spreminjanja: od sejanja koruze do kon!ne destilacije "ganja. Alkimisti, ki so izna#li destilacijo, niso "eleli ujeti le "ganja, temve! tudi du#o. Du#a biva v zelo hitro hlapljivih izvle!kih sestavin. U'Luvko iz vode iz globokih izvirov in najbolj#ih "itnih zrn se distilira le trikrat, pri tem pa se zagotavlja mo!, !istost in mehkost, hkrati pa se ohranja zna!aj, telo in globino okusa. Zna!ilno in presenetljivo uporabno obliko steklenice so navdahnile ladje, ki so jih alkimisti uporabljali v 15. stoletju. »Te"ko bi jo bilo narediti bolje.« , Jan Wisniewski.
U'Luvko iz najbolj#e poljske r"i, p#enice in je!mena obrtniki distilirajo v malih serijah. Je sve"ega, !istega in elegantnega duha z zna!ilnimi cvetnimi toni. Po zna!aju je kremna in rahlo maslena, z navdihujo!imi sladkimi, slastnimi in za!injenimi okusi, jane"evo sve"ino ter dolgim drhte!im zrnastim zaklju!kom. U'Luvka je isto!asno nova in stara. Njene korenine segajo v !ase alkimistov poljskega kraljevega dvora iz 17. stoletja. V tistih te"kih dnevih so vodko pili iz kozarcev brez podstavka. Nesre!ni stranski u!inek tega je bil, da kozarca niso mogli odlo"iti, dokler se njegove vsebine ni popilo. Legenda pravi, da je bil dvor skoraj neprestano pijan, dr"avne zadeve pa so zastale. Kralj in kraljica sta genijalnega dvorniega alkimista Sendivogiusa prosila, naj zvari "ganje tak#ne kakovosti, da bo dvor lahko #e naprej pil celo no! in delal cel dan. Sendivogius je uporabil svojo !arobno mo! in ustvaril kraljevi eliksir neprecenljive kakovosti. Dvor je bil odre#en, ravno prav pa ni bilo nikoli ve! preve!. Pri alkimiji gre za spreminjanje, to pa je bistvo U'Luvke. Najbolj#i poljski alkimisti so ustvarili nedoumljivi urok U'Lovke, ki ga lahko zdaj poskusite tudi vi. Zato nazdravite z U'Luvko, ki utele#a starodavne in univerzalne tradicije ter tri trajna na!ela »Na prijateljstvo, ljubezen in u"itek!«
www.uluvka.com
VODE VODE
Vodna Karta
KULTURA
VODE
Odlo"ili smo se v Slovenijo uva#ati najpomembnej!e tuje vode, zato da bi ustvarili in izoblikovali bolj!e poznavanje te preproste a zanimive pija"e. Posebno pozornost smo posvetili tudi znamkam, ki jih zastopamo. Vse so svetovno znane in vode, ki jih sami uporabljamo, so prodajajo v najbolj!ih restavracijah po vsem svetu. Vodo lahko obravnavamo kot temeljno #ivilo ali pa le kot navadno sredstvo za premagovanje #eje ... Mislimo, da ima voda globlji pomen in da s preprosto uporabo lahko postane vsakodnevni prijeten ob"utek. Veliko ljudi misli, da so vse vode enake, vendar mi Vam bomo posku!ali razlo#iti zakaj so razli"ne, glede na lastnosti, poreklo, vrsto izvira itd.
LURISIA (Piemont, Italija) Ekskluzivna steklenica, ki vsebuje najbolj!e lastnosti tradicije in razvoja Made in Italy. Voda Lurisina, znana zaradi svojih organolepti"nih lastnosti, kreativnost Sottsass Associati, nespornih mojstrov italijanskega oblikovanja, tehni"no znanje Guzzini, ki od nekdaj zdru#uje vsakdanjost s prakti"nimi in lepimi izdelki, steklo Saint-Gobain Vetri, v svoji panogi vodilno podjetje v svetu. $tiri izjemna podjetja za izdelek z edinstvenimi lastnostmi. Voda Lurisina, izvira na gori Monte Pigna, v okolici Cunea, na 1460 m nadmorske vi!ine, v neonesna#enem okolju, dale" od vsakr!nega izvora onesna#evanja. Voda ima odli"ne lastnosti, je izjemno lahka, vsebuje zelo malo natrija in je popolnoma kompatibilna z organizmom.
ELSENHAM (Velika Britanija) Arte!ka izvirska voda Elsenham je bogata z minerali, zlasti s kalcijem, #elezom in stroncijem, ki je dober za kostno gostoto, hkrati pa vsebuje malo natrija. Ve" desetletij stara voda se stekleni"i pri izviru v globokih podzemnih vodonosnikih, omejenih s kredo, in zaradi svoje globine je popolnoma "ista. Vodonosnik je ostal nedotaknjen ve" stoletij, saj je bil v pradavnini pod morjem, ki ga je pokrivalo s !tevilnimi za!"itnimi plastmi nanosov. To je bilo potrjeno kot veliko odkritje. Neprepustni vodonosnik deluje kot naravni filter, iz katerega po desetletjih dolgem procesu dobimo naj"istej!o vodo. Voda prihaja iz neprepustnega vodonosnika pod pritiskom, zato jo lahko uvr!"amo med arte!ke izvirske vode.
VOSS (Iveland, ju!na Norve"ka) Voda Voss se nahaja v devi!kem vodonosniku v osrednji Norve!ki, kjer ima voda dovolj pritiska, da lahko naravno prite"e na povr!je brez uporabe mehanskih "rpalk. Ker je voda za!"itena z neprepustno plastjo, ne more priti v stik z onesna#enjem v zraku ali s katerimkoli drugim onesna#enjem in jo zato nefiltrirano stekleni"ijo pri izviru. Negazirana razli"ica ima izredno nizek izparilni ostanek, ki zna!a 22 mg/L. Zato voda nima okusa oziroma je ta zelo jasen in mnogi v njem u#ivajo.
VEEN (Konissajo, Finska) Izvirska voda VEEN dobi svojo edinstven ob#utek, mehkobo in okus iz naj#istej!ih vod in okolja na planetu. Veen se prefiltrira v zaledeneli pokrajini na vodonosnem obmo#ju Konisaajo, v divjini finske Laponske. VEEN Velvet je prejela nagrado Superior Taste Award, ki jo podeljuje iTQi, vodilna neodvisna organizacija kuharskih strokovnjakov in somiljejev. Podobno kot dve Michelinovi zvezdi v restavracijah zagotavljata izjemen izdelek. Ime VEEN izhaja iz Veen Emonen, kar pomeni mati vode. Valovito steklenico VEEN Wave 66 je oblikovala Antti Eklund. Pri oblikovanju se je zgledovala po prvem valu, ki ga je spro"ila Veen Emonem. Zama!ek je poudarjen s poliranim aluminijem.
LANQUEN (Patagonija, Argentina) Patagonija, kjer se nahaja izvir naravne mineralne arte!ke vode Lanquen, je ena od najbolj ju"nih regij na svetu. Vir te arte!ke vode sta stalni led in de", pre#i!#uje pa jo andsko gorovje. Iz 450 metrov globokega vodonosnika priteka voda za Lauquen s stalno temperaturo 4째C in edinstveno mineralno sestavo. Lauquen stekleni#ijo pri izviru, v Patagoniji, v tihi votlini, obkro"eni z osmimi hektarji gozda in gor. Ker je polnjenja pri viru, Lauquen ni nikoli izpostavljena zraku, kar zagotavlja njeno sve"ino in #istost.
PINEO (!panija) Ta #ista mineralna voda ima malo natrija in ne vsebuje "eleza. Izvira v !panskih Pirenejih, 100 km severno od Barcelone. $e zgodnjega leta 967 n.!t. so menihi pili to naravno vodo, ki je bila pozneje opisana v legendah. Nedavno so izvir ponovno odkrili "ejni popotniki.
OGO (Tilburg, North Brabant, Nizozemska) Voda OGO prihaja iz naravnega izvira mineralne vode v Tilburgu. OGO imenujejo dihalna voda, zaradi koncentracije kisika, ki je pribli"no 35-krat vi!ja od obi#ajne vode. Zna#ilnost te izvirske vode je dopolnjena z naravnim procesom oksigenacije, ki ga je razvil in patentiral Fritz Kurzer. Ta pomaga ohranjati vi!jo koncentracijo in bolj!o stabilnost kisika v vodi. Omenjeni patentirani proces izvaja podjetje O-Company v Tilburgu pred stekleni#enjem vode. Oksigenirana voda OGO je prepoznavna po svoji zna#ilni okrogli steklenici.
BLING H2O (Vanleer, Tennessee, ZDA) Bling H2O, kristalno !ista ustekleni!ena voda iz Beverly Hillsa, je navdihnila Kevina G. Boyda, hollywoodskega pisca in producenta. Ko je delal v raznih studiih, kjer je najpomembnej"i videz, je opazil, da bi lahko veliko povedal o osebo glede na steklenico vode, ki jo ima s seboj. Izdelek je strate"ko osredoto!en na nara"!ajo!i luksuzni potro"ni"ki trg. Na voljo je v omejenih koli!inah, v steklenicah iz peskanega stekla, zaprtih s plutovinastim zama"kom in vsebino 750 ml (velikost in oblika steklenice za vino) ter ro!no okra"enih s Swarovski kristali. Voda prihaja iz Stoneclear Springsa in je prejela zlato in bronasto medaljo za najbolj"i okus na mednarodnem ocenjevanju ustekleni!enih vod v Berkeley Springsu, v Zahodni Virginiji.
FINE' (Izu , Japonska) Starodavna in izjemno !ista vulkanska mineralna voda z japonskega polotoka Izu. Prefinjeni ljubitelji vode bodo zagotovo hoteli poskusiti FinĂŠ, naravno arte"ko vodo z Japonske. Ima razlo!en, a subtilen, okus, ki mu ga dajeta edinstvena mineralna sestava in neokrnjen vodonosnik, z nahajali"!em 640 m pod vulkansko verigo Fuji. De#evnica, iz katere izhaja FinĂŠ, po!asi pronica skozi stotine metrov vulkanskih kamnin, ki delujejo kot naravni pre!i"!evalni filter. Vulkanske kamnine jo na poti do oddaljenega vodonosnika obogatijo s posebno me"anico mineralov, ki ji dajejo zna!ilen okus.
FILLICO (Japonska) Naravna mineralna voda iz Kobeja Kobe je ena od slavnih domovin japonskega ri#evega vina, Sakeja, ki v svojem proizvodnem procesu potrebuje najbolj kakovostno naravno vodo. Fillico in proizvajalci sakeja si delijo isti vir ob vzno#ju gore Rokko. V"e! Vam bo njena izredna kakovost in osve#ilni okus.Luksuzne Fillicove steklenice so okra"ene s svetovno znanimi Swarovski kristali iz Avstrije. Fillico ima tudi !udovito krono, narejeno s Swarovski kristali, zasnovano po kroni cesarja Federica II. (Friedrich II) iz 13. stoletja. Vse ro!no izdelujejo odli!ni obrtniki, kar naredi vodo Fillico tako posebno in ekskluzivnega. Zaradi omejene oskrbe z vodo in ro!ne izdelave steklenic in kron, je proizvodnja omejena na 5000 steklenic na mesec.
FIJI (Fiji) Oto!je Fiji se nahaja 2.400 km od najbli#jega kontinenta in katerekoli oblike industrijske civilizacije. Jama, napolnjena z vodo, je skrita globoko pod debelo plastjo kamnin v nedotaknjenem ekosistemu Fijija. Voda v tem podzemnem izviru nima nobenega naravnega izhoda na povr"je in tako ni bila nikoli izpostavljena zraku zunaj. Zaradi tega je Fiji izjemno !ista in naravna voda. Torej, dokler ne odstranite zama"ka na plastenki, ta voda pred tem ni bila nikoli izpostavljena zraku 21. stoletja. Voda Fiji je druga najbolj priljubljena uvo#ena voda v ZDA, takoj za Evianom.
ISKILDE (Danska) $isto vodo Iskilde "rpajo iz ledeno mrzlega vodonosnika v oddaljenem danskem visokogorju. Med gaziranjem je kot penina, mehur"ki so zelo izraziti. To bi lahko postala na!a najbolj priljubljena gazirana voda. Poimenovali so jo Iskilde, mrzli izvir, ker ima voda manj kot osem stopinj Celzija (povpre"na temperatura podzemne vode na Danskem je med 8 in 12 °C). Iskilde ima skoraj sladek okus. Kremast, mle"en okus je posledica visoke ravni bikarbonata in zapletene kombinacije drugih mineralov. Te veliko bolj za"utimo ob pitju vode pri sobni temperaturi. Poznavalci vina vedo, da mrzla voda prekrije odtenke okusa, zato je ustekleni"eno vodo najbolje piti primerno ohlajeno, vendar ne ledeno mrzlo.
KAROO (Ju!noafri"ka republika)
2 V B M J U Z 1 V S J U Z & M F H B O D F
UN
Naravna mineralna voda Karoo izvira v Paardebergu blizu Paarla, na posestvu Weltevrede, kjer jo tudi polnijo. Da bi zagotovili najvi!jo kakovost, jo med proizvodnim procesom ve"krat analizirajo. Vsako proizvodno serijo testira neodvisni laboratorij, ki sledi strogim predpisom Ju#noafri!ke republike. Poleg tega proizvajalci opravljajo tudi interno testiranje vode. Cape Karoo je ve"krat nagrajena voda iz Ju#noafri!ke republike, embalirana v privla"ni steklenici. Voda, s srednjo vsebnostjo mineralov, ima zelo ugoden pH in prihaja iz neokrnjenega izvira z nizko vsebnostjo nitratov.
$-*&/5 -*45 $-*&/5 -*45
Our Clients are known for world-class luxury service and amenities.
)05&-4 0&123/+425'%162728*649':+4* 0&1281+%(:;2<6*=*272>')2?+@161) 0&12A4%=28*:6%'+272B1!2C':D 0&12>*)2E1@*)2546%'+ F'(:2G1*)'+)2H&4)%61: 5;*%%2A1@1+.;272>')2?+@161) 0&12I:*+,23D*+*@*+25'%162*+,2A1)':%272J8 ?/!*;2I:*+,2<6*=*272I:*+,2A*K4,)L2M4.&4@*+ 8*/K()2N++272?++2?:-':2M4.&4@*+22
10 TTHOUSAND BC (British Columbia , Canada)
Ujeta v zaledeneli kotlini ve" kot 10.000 let, ta vrhunska ledeni!ka voda prihaja iz odmaknjene in za!"itene obmorske ledeni!ke verige, v "udoviti provinci British 3&45"63"/54 Columbia, v Kanadi. Ta prelepa lokacija se nahaja 320 km od Vancouvra, v morskem H'69@*+@2<(.D2728*649':+4* rokavu Toba, ki se pona!a s 1800 m navpi"nega padca, zaradi "esar je popolnoma F:1).'2A1)%*(:*+%2*+,2>'(+@1272J8 R(*46)2I*%12H4+1:; izolirana in neprimerna za naseljevanje ljudi ali #ivali. Izvir je tako odro"en, da je S4).'O1:;2H4+1) H*%1:9:'+%2H4+1) dostopen le z oceana. Izviri s "isto ledeni!ko vodo so zelo redki in bolj kakovostni kot 05)&3 navadni talni izviri, saj se ne filtrirajo skozi prst, kjer bi se lahko razli"ne trde snovi, organski delci, kemikalije in podzemni onesna#evalci vezali na molekule vode. E4*2I1+'O*2H*%1:2J*:272BC Izvirska voda 10 Thousand BC se pridobiva predvsem iz podzemno staljenega H&'612F'',)272M4.&4@*+ <()*%1:4P)2F4+12F'',) ledenika, ki jo !"iti pred zunanjimi onesna#evalci in je namenoma zajeta !e preden Q'&&+;284*'28161-:4%;28&19272BC ste"e v talni vodni sistem. $istost vode je rezultat kristalizacije vodne pare v sneg, nato pa njene pretvorbe v led. Tak pre"i!"evalni proces, je izpopolnila mati narava sama.
!!!"#$%&'()*+,-.".'/
TYNANT (Velika Britanja) Izvir, od koder "rpajo vodo Ty'Nant (v vali#an!"ini to pomeni »hi!a ob potoku«), in ki se nahaja na globini 125 metrov v cambrijskih gorah v Walesu, je pred "asom odkril bajali"ar. Rahlo mineralna izvirska voda ima blag okus in oskrbuje angle!ko kraljevo dru#ino. Ty Nantova edinstvena embala#a je v preteklosti prejela !tevilna priznanja. Sto#"asta steklenica v intenzivni kobaltno modri barvi je postala takoj!nja uspe!nica od trenutka, ko so jo za"eli prodajati v hotelu Savoy v Londonu leta 1989. Ni presene"enje, da je prejela glavno nagrado British »First Glass« Award za oblikovno odli"nost.
Bla!ic OSTALE PIJACE
!!
ICETROPEZ Tradicionalna me!anica ICE TROPEZ je koktajl, narejen na osnovi aromatiziranega vina s cvetom nektarine. Sve" in gaziran, z zapeljivim sadnim okusom in odlo#no moderno obliko, ICE TROPEZ "eli zapeljati nove potro!nike â&#x20AC;Ś
ICE TROPEZ je majhna norost iz Saint Tropeza, ki jo lahko pijemo vse leto.
Aperitivo a basso tenore alcolico a base di arancia e infusi di erbe Gradazione: 1 1 % vol. ARTSPRITZ
Low alcohol Aperitif, orange and herbs based infusion. Alcohol content: 1 1 % by vol.
Colore: rosso arancio chiaro
Colour: light orange red
Profumo: spicca il profumo dell’arancia, in varie sfumature, accostato a sentori di genziana e altre erbe aromatiche amare.
Bouquet: clear orange bouquet in different tones, approached by gentian and other aromatic bitter herbs.
Sapore: dolce, pieno, persistente, ricco di senSloviti oran!ni aperitiv? tori fruttati dalla grande piacevolezza.
Najbolj"i se imenuje ARTSPRITZ! Come servire: la ricetta più diffusa è quella che
Flavour: sweet, full, persistent very rich in pleasant fruitty fragrances.
prevede Art Spritz al 4 0 %, vino spumante Serve with: most known recipe recommends Prosecco Tosti aperitiv, al 6 0 %, spruzzata di seltz e nepogre"ljiv 4 0 % Art Spritz, 6 0 % Tosti Prosecco Sparkling Narejen prav guarnitura za sloviti ArtSpritz je di ghiaccio e buccia d’arancia, ma wine, seltz, garnished with ice and orange peel, anche liscio con oJe senza ghiaccio,manj grenek izdelek za va" èbar aliservito restavracijo. nekoliko but it can also be served plain or on the rocks. buccia d’arancia e seltz.
kot drugi izdelki in ga zelo cenijo barmani, ki !elijo najvi"jo Technical information: Informazioni tecniche: kakovost izdelkov, ki jih uporabljajo. Contents: 7 0 cl - 1 0 0 cl Contenuto: 7 0 cl - 1 0 0 cl
Enostaven za me"anje, enostaven za postre!bo, enostaven Packaging: 6 bottle in a case Imballo: cartoni da 6 bottiglie. Pallet of 7 6 cases Pallettizazione: da 7 6 scatole per bancale za pitje! 8003360 880703
E an bottle 70 cl 8003360 880703
E A N cartone da 1 0 0 cl: 8 0 0 3 3 6 0 8 8 6 1 0 1
Ean case 100 cl 8003360 886101
E A N bottiglia da 7 0 cl:
Ean bottle 100 cl 8003360 880109 E A N bottiglia da 1 0 0 cl: 8Astoria 0 0 3 3 6 0 8 8Lounge, 0109 Svetujemo me"anje s Proseccom suhim, odli#nim za spritz. Ean case 70 cl 8003360 886705 E A N cartone da 7 0 cl: 8 0 0 3 3 6 0 8 8 6 7 0 5
Slavni recept: 4 cl ArtSpritza 6 cl Astoria Lounge
Giovanni Bosca Tosti I.V.I. S.p.A. Vi a l e I t a l i a , 2 9 5 - 1 4 0 5 3 C a n e l l i - AT - I t a l i a Te l 0 1 4 1 8 2 2 0 1 1 r. a . - F ax 0 1 4 1 8 2 3 7 7 3 www. tost i . i t - i n fo@tost i . i t
1 brizg sode polovica rezine pomaran#e
… veliko ledu … in aperitiv je pripravljen!
!!
CANELLA Bellini in Rossini so rezultat dolgih in skrbnih raziskav. Tehnologija priprave te sadne pija!e, ki jo je v zadnjih letih izpopolnila Canella, nam v steklenici ponuja kakovosten koktajl, ki skozi !as ohranja nespremenjen vonj.
BELLINI Bellini je koktajl, sestavljen iz dveh tretjin pene!ega vina, ene tretjine soka in sadnega dele"a belih breskev, izbranih in nabranih, ko so popolnoma zreli ter nekaj kapljic gozdne maline. Je klasi!en aperitiv z mamljivim vonjem breskve. Priporo!ljivo je, da se ga pije dobro ohlajenega (hraniti v hladilniku in nato prestaviti v zamrzovalnik 15 minut preden ga postre"emo) in da se ga ne shranjuje predolgo zato, da lahko v popolnosti u"ivamo v njegovem blagodejnem vonju.
ROSSINI Rossini je klasi!en italijanski koktajl, ki je nastal v #estdesetih letih z zdru"itvijo dobrega italijanskega pene!ega vina s sokom in sadnim dele"em zme#anih jagod. Je aperitiv, ki navdu#uje z vonjem sve"ih jagod in zaradi svoje za!etne mehkobe v ustih, dobro uravnote"ene s to!no kon!no kislostjo. Negova vsebnost alkohola je skromna. Priporo!ljivo je hranjenje v hladilniku, ki se ga nato prenese v zamrzovalnik 15 minut preden ga postre"emo. Koktajl je ekskluzivni izdelek Cantine Canella v steklenici iz belega matiranega stekla za 75 cl.
KISI
SIRK !e ene uresni"ene sanje, nova klet za pridelavo kisa, ki je zasnovana na stiku med vinogradi in gozdom. Razporejene terase vinogradov se spu#"ajo do gozda in se mu tudi prilagajajo. Notranji vrtovi so izbira kontinuitete, ki podpira naravno metodo pridelave kisa. Dobro vino ali celo pravkar stisnjeno grozdje dajmo v sod"ke in po"akajmo, da postane kis. Trte Rebule in Tokaja se plemenitijo in postanejo vrtnice ali pa podivjajo v ovijalke, ki se raztopijo s kostanjem v hrastove gozda.
ACETO DI BAROLO
BAROLIN VINSKI KIS Kis sem za!el proizvajati sredi sedemdesetih let samo za svojo restavracijo. Iskal sem izdelek s tradicijo iz okoli"a Langhe, kar je bilo vse te#je najti. Na za!etku devetdesetih let sem ga uvajal v nekatere lokale, vinoteke in restavracije svojih prijateljev ter znancev v upanju, da bi predstavil in izmenjal mnenja o izdelku, ki je zelo pomemben za italijansko kuhinjo. Kupujem samo visokokakovostna vina od odli!nih lokalnih pridelovalcev, s katerimi izdelujem kise po tradicionalnem postopku okoli"a Langhe, s postopnim pretakanjem vina v sode iz murve, hrasta in !e"nje. V teh sodih se nahaja ÂťmatiÂŤ, ki omogo!a pretvorbo vina v kis. Cesare Giaccone Cesare Giaccone je edini proizvajalec kisa Monovitigno Tradizionale Langarolo vrhunske kakovosti, staranega v kakovostnem lesu, redkega in izvrstnega izdelka z neprimerljivim okusom. Po!asnost !asa in dobro varovana ÂťmatiÂŤ naredita ta izdelek naraven in fantasti!en.
Aceto di cesare Izdelan iz rde!ega vina, staran v murvinih in !e"njevih sodih, odli!no se poda k solatam in belim mesom. Aceto di barolo Izdelan je iz vina Barolo, staran v hrastovih sodih, odli!en za pripravo perutnine, ledvi!nih jedi in !ebule. Aceto di moscato Izdelan iz vina mu"kat, staran v murvinih sodih, odli!en za sadne solate in sorbete. Aceto di arneis Izdelan iz vina Arneis, staran v hrastovih in !e"njevih sodih, odli!en za marinirane jedi z ribo in zelenjavo. Aceto di barbera Izdelan iz vina barbera, je odli!en za solate in zelenjavo, odli!na za!imba, ki doda popolnost in strukturo jedem, katerim se ga dodaja.
KLET ZA IZDELOVANJE KISA SAN GIACOMO
Na!a dru"ina "e leta zapeljuje prijatelje in kupce s tradicionalnim balzami#nim kisom iz Reggio Emilie. Strast in znanje, ki sta bili preneseni z o#eta na sina, sta #uvaja tehnike in okusa. Iz temeljitega in natan#nega kakovostnega izbora je nastal unikaten izdelek, pridobljen s staranjem vrste let, s pretehtanimi dejanji, natan#nimi, narejenimi s strastjo in kulturo #asa. Danes, prav tako kot neko#, je klet za izdelavo kisa San Giacomo odraz rodovitnega podro#ja. Je gostoljuben kraj. Ogled starega senika, kjer po#ivajo sodi odli#nega balzami#nega kisa, spremljanje razvoja skozi #as z vohanjem vonjav, poku!ina kake kapljice, ob#utenje ozra#ja obrtni!ke pridelave, ki skozi leta ostaja enaka in se ne spreminja, je enkratno do"ivetje. Pomeni razumeti sade" #asa in narave, je enostavno izjemno in neponovljivo do"ivetje.
ACETO BALSAMICO TRADIZIONALE Tradicija je tista, ki nas med seboj lo#i in raznolikost je bogastvo. Tradicionalni balzami#ni kis iz Reggio Emilie nastaja iz mo!ta lokalnega grozdja, iz trt Lambrusvo in Trebbiano. Kuhanje na neposrednem ognju in pod milim nebom, fermentacija ter nato oksidacija v velikih sodih, dozorevanje, potem pa dolgo staranje (najmanj dvanajst let) v vedno manj!ih sodih iz razli#nih vrst lesa, v seriji, ki se imenuje baterija. To so pravila za pridobivanje tradicionalnega balzami#nega kisa, proces sublimacije, pri katerem kuhan mo!t vpije sok lesa. Izdelek je od zdravilnega balzama prevzel vedno ve#, to pa zaradi svoje elegantne in zapletene strukture, raznolikosti arom in vonjev. Ima vlogo zglednega tolma#a najbolj!e italijanske regionalne kuhinje. Izvrstnost balzami#nega kisa, tradicionalni je razdeljen v tri kakovostne razrede, ki jih lo#ujejo razli#ne barve etikete: rde#a pomeni najmanj 12 let staranja (240 to#k), srebrna od 12 do 25 let (270 to#k) in ekstra stari z zlato nalepko pomeni ve# kot 25 leti staranja (ve# kot 300 to#k). Dolo#itev kakovosti izdelkov je naloga posebne komisije, ki jo sestavi konzorcij za nadzor. Ta komisija dolo#i najmanj!o kakovost, ki je potrebna za pridobitev evropskega certifikata za ozna#bo geografskega porekla. To je za nas le za#etna to#ka, saj so specifi#ne proizvodne tehnike tiste, ki naredijo tradicionalni balzami#ni kis tako druga#nega, to je tradicionalni kis San Giacomo. Interpretacija bistva obrtne dejavnosti pomeni ovrednotenje raznolikosti, raznolikost pa je bogastvo.
SABA Kuhanje mo!ta je alkimija barv, je proces, ki izzove radikalno spremembo osnovne surovine in potisne sladke snovi, s katerimi je sve"i mo!t zelo bogat, vse do lastnih mej, kjer pridobi razli#no obarvanost in okus, zna#ilna za balzami#ni kis. Prekora#itev teh mej bi pomenila napako. Prepoznavanje pravega odtenka je lastnost, ki jo je mogo#e pridobiti le z izku!njami. Osnovna surovina je samo grozdje vrste Trebbiano in Lambrusco, vsako leto izbrano glede na najbolj!o vsebnost sladkorja po njegovem staranju. Proces kuhanja na neposrednem ognju zmanj!a vrednost na eno tretjino njegove za#etne te"e. Rezultat je nektar, ki so ga poznali "e stari Rimljani kot koncentrirani mo!t (sapa, iz latinske besede sapore) in ki so ga neko# dajali otrokom zme!anega s snegom, ali v toplej!ih obdobjih, razred#enega z vodo kot tonik ali osve"ilni napitek. Moderen karakter pridobi, #e ga uporabimo kot naravno sladilo namesto sladkorja ali meda na sladicah, sladoledu, panna cotti in sadnih solatah ali kot dodatek polenti in sve"im mehkim sirom.
$ELATINA Dati novo obliko pogosto pomeni korenito spremeniti naravo stvari, jih odpreti za nove in neraziskane aplikacije. Dodali smo novo #vrstost na!emu izdelku, bolj gosto, bolj kompaktno, rezultat je "elatina, v kateri so zbrane in povzete vse zna#ilnosti balzami#nega kisa. Pri poku!anju je #utiti mehek in zaokro"en okus, topel in ne"en, ki se raz!iri po ustih in obuja mo#ne in nepri#akovane ob#utke. Celota neznanega in presenetljivega, ki izzove enkraten, mo#en ob#utek, !e posebej, #e je zdru"en s plo!#ico trdega sira Parmigiano Reggiano ali katerega drugega sira, dozorelega z dobro izbranimi okusi ali za#imbami, ob rde#em mesu ali sladicah.
Na!a doma"ija obdeluje vinograde in proizvaja vino ter seveda kis #e od 16. stoletja. Dana!nje trte so sad nedavne cepitve merlota in carmenerja v lasti podjetja, cepljene pa so bile, da se ohranita avtenti"nost in kontinuiteta za zagotavljanje najvi!je kakovosti na!ega izdelka. Po dolgoletnih raziskavah smo imetniki starodavnih rodov ocetnih bakterij ugotovili, da je, glede na veliko zanimanje javnosti za pogosto nepravilno ogla!evane izdelke, podobne na!im, temeljnega pomena, da ponovno o#ivimo na!o starodavno tradicijo in potro!nikom ponudimo prilo#nost poskusiti kis Aceto Sopraffino ter s tem damo eni najstarej!ih tradicij enega najimenitnej!ih renesan"nih dvorov nov sijaj.Dvanajst let smo potrebovali za izpopolnitev na!ega izdelka. Da bi o#iveli dru#insko tradicijo izdelave kisa Aceto Sopraffino in ga prilagodili dana!njim okusom, uporabljamo starodavne rodove ocetnih bakterij, ki jih za izdelavo kisa hranimo #e od nekdaj. Uporabljamo le grozdje, gojeno v na!ih vinogradih, za proizvodnjo kisa pa uporabljamo le "rno grozdje, ker je bolj aromati"no od belega. Pomembno je tudi, da se acetifikacija pri"ne v surovem mo!tu in ne v vinu, saj se tako najbolje ohranijo arome in vonji. Zato vsako leto na poseben na"in v majhnih koli"inah obdelujemo trte "rnega grozdja s kontroliranim geografskim poreklom sort carmener, merlot in raboso, da pridelamo "im bolj kakovostno grozdje. Iz tega grozdja s posebnim ciklom pridelave mo!tov pridobimo kar najve" vonja in arom, ki jih nato strokovno preme!amo, da zagotovimo mo"an in uravnote#en okus. Tu se pri"ne zapletena umetnost acetifikacije grozdnega mo!ta, ki po stari tradiciji traja skoraj eno leto, ter zagotavlja tipi"en intenziven in mo"an vonj â&#x20AC;&#x201C; mo!t mora ob visokih temperaturah le#ati v odprtih hrastovih sodih.Po tem prvem pridelovalnem ciklu se izdelku doda kuhan mo!t, ki zagotavlja tipi"en kislo-sladek okus, nato pa se ga shrani v majhne sode iz raznovrstnega lesa, kjer se pre"i!"uje in stara vsaj 6 let. Tako smo #eleli obuditi metodo in tradicijo, ki sta jo Pier Crescenti leta 1300 in Vincenzo Tanara tri stoletja kasneje opisala kot legendo.Kisu Aceto Sopraffino ne dodajamo sredstev za zgo!"evanje niti barvil kot je na primer karamela, ki se pogosto uporablja pri podobnih izdelkih, temve" ga proizvajamo le iz na!ega najkakovostnej!ega "rnega grozdja, obdelanega po tradicionalni metodi spo!tovanja narave. Na!a proizvodnja se deli na dve proizvodni liniji: - Kis Aceto Sopraffino degli Estensi staran vsaj 6 let v sodih iz raznovrstnega lesa. Je polnega okusa, pri degustaciji pa razvije naravno kislo sled, ki jo po nekaj sekundah polnost okusa uravnote#i. Izdelek je harmoni"en in razmeroma mo"an. - Kis Aceto Sopraffino degli Estensi RISERVA staran 12 let v hrastovih, kostanjevih, "e!njevih ali murvinih sodih. Letno proizvedemo le nekaj litrov, predstavlja pa najbolj!i kis Aceto Sopraffino. Ozna"uje ga poln, zaokro#en in harmoni"en okus z naravno kislo sledjo, ki jo spremljajo harmoni"ne arome in vonji, tipi"ni za izdelek, ki je staran dolgo "asa.
Kis, Aceto Sopraffino degli Estensi Vse od njegovega pretakanja v sod!ke, Sopraffino obuja le eno besedo: harmonija. Tri razli!ne trte se zdru"ijo v eno kombinacijo okusa in vonja, ki odli!no spremlja mno"ico jedi, belo meso in perutnino, pripravljeno na vse mogo!e na!ine, tako pri tradicionalni pripravi kot tudi v tisti bolj inovativni ali eksoti!ni. Neprimerljiv je v sve"ih ali kuhanih zelenjavnih solatah.Dodaja !as italijanskim predjedem s testeninami ali ri"em na zelenjavni osnovi. Povzdigne, po peki v pe!ici ali ponvi, vse jedi s sladkovodnimi ribami. Povzeto po renesan!ni tradiciji, je idealen spremljevalec vseh gozdnih sade"ev, pravkar posutih s sladkorjem.Staran v primernih hrastovih sodih vsaj 6 let, ima jantarjevo rjavo barvo, naravno in svetle!o, tipi!no za po!asno dozorevanje. Vonj je ne"en in zna!ilen za pretvorbo v kis v hrastovih sodih. To je izdelek s harmoni!nim okusom, ki razvije naravni ocet in se nato v ustih dokon!no izpolni v vztrajni polnosti okusa. Ta za!imba s priklicem mo!ne kislosti je nepogre#ljiva pri krepitvi vseh jedi in za obogatitev okusa.
Kis, Aceto Sopraffino Riserva To je starej#i brat kisa Sopraffino, ki je posve!en dalj#emu staranju, kar je tudi dolo!ilo nekatere njegove zna!ilnosti. Tudi tukaj je zna!ilna harmonija, vonjave !asa, vznemirljivi in namigujo!i vonji anti!nih podzemnih kleti. Spremlja vse vrste mesa, je odli!en za omake z morskimi ribami in perutnino v omakah.Izjemen je ob !ebuli v ponvi.Kis Sopraffino Riserva je neprimerljiv, saj dodaja osebnost divja!ini in rde!emu mesu pri vseh vrstah njihove priprave.Predstavlja izbranost kisa Sopraffino, staran je 12 let v sod!kih, izdelanih iz razli!nih vrst lesa kot so hrast, kostanj, !e#nja in murva, ima jantarjevo rjavo barvo, naravno in tipi!no za po!asno dozorevanje. Vonj je intenziven in ne"en, z rahlo za!injenostjo ima uravnote"eno raven kislosti, zna!ilno pri pretvorbi v kis v sodih iz razli!nih vrst lesa.Okus prevzame s svojo elegantno mehkobo v ravnovesju z vztrajno kislostjo.Za!imba, s priklicem mehkobe in harmonije, namenjena dvigovanju kakovosti jedi s priokusom staranja, ter pove!anju vztrajnega oku#anja. Izdelek je #iroko uporaben za visoko gastronomske jedi na osnovi mesa, testenin in sirov, lahko pa tudi obogati kreme, sladice in solate.
OLJA
Po dru!inski tradiciji, ki se je iz roda v rod prena"ala !e tri generacije, je dru!ina Starec gojila oljko. Po pozebi iz leta 1929 so bili na redkih pre!ivelih oljkah vsajeni potaknjenci kultivarjev Belica, #rnica, Buga in Drobnica. Drevesa so proizvajala olje, namenjeno dru!inski rabi, skladno z lokalno tradicijo. Strast in ljubezen do te rastline sta vzroka za nastanek, leta 1984, oljkarskega Podjetja Starec. Upo"tevajo$, da je absolutna perfekcija nedosegljiva, brezkompromisno delujemo v njenem iskanju ter v stalnem spo"tovanju prostora, oljke in olja. Strastno stremenje po kakovosti je na" osnovni princip delovanja, na katerem je osnovano te!ko delo, ki je nujno za stiskanje perfektnih oljk. Glavni izziv je tekmovanje z lastnimi dose!ki v namen stalnega samoizbolj"evanja. Olje proizvajamo iz oljk, ki jih pobiramo ro$no, brez uporabe zgrabljalnikov in druge opreme ali mehanskih strojev. Pobiranje izvajamo lo$eno za vsak posamezni kultivar, kar velja tudi za mletje in skladi"$enje iztisnjenega olja. Nefiltrirano olje po$iva in dekantira pet mesecev v inox sodih ob stalni temperaturi 15째 C. Olje vakuumsko stekleni$imo v steklenice, ki so mesec dni kasneje nared za vstop na trg.
Olj!ni nasad PLANETA se razteza na 98 hektarjih v kraju CAPPARRINA, v naravni oazi redke lepote, s hribom, ki se spu"!a v morje, oljke, ki pu"!ajo prostor majhnim palmam, vse do bele pe"!ene pla#e, pora"!ene z morskimi lilijami, kar rade opazujejo tudi #elve kareta kareta. Skupno 130 hektarjev je avtenti!en paradi# za mediteransko favno in floro in pogost postanek za jate ptic na poti v bli#njo Afriko ter bivali"!e sedaj #e redkih #ivali kot so je#evec, smrdokavra in razne ujede. Odlo!itev PLANETA, da to posestvo nameni oljkam ni naklju!na. Je eti!na in esteti!na izbira zato, da bi kar najbolje zavarovali pokrajino in naravo ter da bi obmo!ju pove!ali vrednost, hkrati pa bi zaposlovali. To je alternativa divjemu cementiranju, je dokaz, da obstajajo razli!ni na!ini ovrednotenja te edinstvene zapu"!ine kot so na"e obale. Zvrsti, ki jih gojijo v olj!nem nasadu Capparrina so tipi!ne za lokalno tradicijo: Nocellara del Belice, Biancolilla in Cerasuola. Nabiranje se opravi #e v za!etku oktobra, olive so nabrane ro!no in v nekaj urah stisnjene v lastni stiskalnici, ki se nahaja na sredi olj!nega nasada, to pa zato, da bi zagotovili najbolj"o organolepti!no kakovost. To nenehno iskanje kakovosti je omogo!ilo olju PLANETA osvojitev vseh pomembnih priznanj na tem podro!ju in je v kratkem !asu postalo vzornik ekstra devi"kega olivnega olja. Ekstra devi"ko olivno olje PLANETA je D. O. P. Val di Mazara. Zaradi tega potrdila je na"e podjetje vedno zaposleno, tako pri izdelavi olivnega olja kot tudi pri pridelavi vina, kajti vedno i"!emo pravo kakovost.
ORGANOLEPTI$NE LASTNOSTI: sijo!a zelena barva kakor pistacija, Bronte z rumenimi odsevi. Mo!an vonj po arti!okah in zelenem paradi#niku. Rastlinski toni in aromati!na zeli"!a, agrumi kot je citrona ter list bazilike. V ustih ima sve# in udoben okus s sladkostjo, ki je skladna z zna!ilnim rahlo pikantnim okusom.
ZDRU%LJIVOST: Olje je primerno za vse jedi. Za!etek z mla!nim ali toplim kruhom. Odli!no za obogatitev vseh predjedi italijanske kuhinje iz ri#a ali testenin. Poskusite ga lahko surovega ob preprosti jedi iz testenin in paradi#nikove omake, jaj!evcev in sve#e bazilike. Solata z morskimi sade#i. Meso na #aru, tudi z dodatkom aromati!nih zeli"!. Tartarsko meso. Solate. Primerno je za cvrtje bu!k in jaj!evcev.
OLJE CASTELVECCHIO
Olje Castelvecchio izdelujejo v istoimenskem podjetju na Gori!kem Krasu, zna"ilnem po svoji kamniti sestavi z malo rde"e zemlje, bogate z #elezom. Obiranje se opravlja izklju"no ro"no, (z za#iganjem), novembra, v ve" fazah, glede na vrsto. Olj"ni nasad ima 545 dreves, starih pribli#no 12 let in je sestavljen iz razli"nih sort. Prevladujeta biancheria (30%) in leccino (20%), vendar tudi pendolino, grignano, moraiolo in frantoio. Olje ima kislost 0,19%, je hladno stisnjeno in ustekleni"eno v temnih bordojskih steklenicah. Letna proizvodnja je pribli#no 1000 steklenic po 1000 l.
Srce kmetije Vanja Dujc: »profesor« in »guru olj!nega olja«, kot ga je poimenoval avstrijski tednik Profil. Leta 1984 si zaradi negotovih obetov glede ekonomije v biv"i Jugoslaviji kot rezervno kolo omisli olj!ni nasad. Poleti 1984 posadi prvih "eststo dreves, ne da bi o oljki vedel kaj dosti ve! kot to, da so vlo#ene prijetno slane. Naslednjo zimo nasad v celoti pomrzne. Vendar ne obupa, posadi nova drevesa in z leti nasad raz"iri na sedanjih 1050 dreves. Oljkarstvo, ki je bilo sprva hobi, postane strast, s katero postopoma, zlepa ali zgrda, oku#i "e druge dru#inske !lane: soprogo Vesno, sina Luka in snaho Martino, h!i Leno in zeta Robija. Z leti Vanja ugotovi, da se bo moral, !e #eli pridelati olje, ki bo vrhunsko v svetovnem merilu, v celoti posvetiti oljkarstvu, kar stori leta 2000. Leta 2003 njegovo olje prejme prvo odmevnej"o nagrado: Diplomo odli!nosti na tekmovanju Sol v Veroni. Od takrat naprej postanejo medalje Duj!ev trend. Konec leta 2006 kmetija zaposli h!i Leno. Pojavljajo se nove ideje, raz"iri se nabor olj in drugih pridelkov. Cilj ostaja isti: pridelati najbolj"e olj!no olje. Kadar je potrebno, prisko!ita na pomo! Luka in Robi, ostali dru#inski !lani pa, kakor jim to dopu"!a !as in sanje. Vodilna nem"ka revija za kulinariko Feinschmecker je na svojem leto"njem izboru olj!nih olj uvrstila med 250 najbolj"ih olj!nih sveta kar dve na"i olji: Sortni Maurino in Sortna Itrana. $e pred tem pa je splitska Maslina izbrala za leto"njega prvaka aromatiziranih olj!nih olj Limonino olj!no olje 'Vanja'. Zlato priznanje pa je za kakovost na leto"njem dalmatinskem No!njaku prejel tudi 'Vanja' couvee.
COUVÉE Me"anica pribli#no 16 sort oljk, v kateri se okusi, zna!ilni za posamezno sorto, prepletajo in dopolnjujejo. Skladen, bogat okus, dobro odmerjena, vendar uravnote#ena pikantnost in grenkoba. Vonj po sve#e poko"eni travi, zeli"!ih in zdrobljenih olj!nih listih. Okus po zeleni zelenjavi (zelen paradi#nik, arti!oka) in zeli"!ih. Priporo!amo k: testeninam, ri#otam, rde!em mesu ali perutnini, zelenjavnim juham in solatam. Klasi!na kombinacija okusov, ki dobro nadomesti druga olja.
MAURINO Izredno aromati!no olje, z intenzivno sadno aromo in ravno prav odmerjeno grenkobo in pikantnostjo. Vonj po sve#e poko"eni travi, sve#ih mandljih in zelenemu sadju. Okus po zeleni banani, zelenem jabolku in divjih zeli"!ih. Priporo!amo k: plemenitim ribam, ri#otam ali testeninam z morskimi sade#i, pe!enemu belemu mesu, toplim zelenjavnim predjedem in staranemu siru. LECCINO Olje ne#nega okusa, malenkost bolj intenzivno kot Itrana, blago pikantno. Vonj po zelenem (po sve#e poko"eni travi in sve#ih zeli"!ih).Okus po zdrobljenih olj!nih listih, po zeleni zelenjavi (paradi#nik, zeli"!a, trava). Priporo!amo k: ribjim jedem (riba na #aru, pe!eni raki), zelenim solatam.
LIMONINO OLJ%NO OLJE Pridobljeno s hkratnim stiskanjem sve#ih netretiranih limon in oljk. Vonj blag in prijeten. Okus harmoni!en in plemenit, po sve#ih limonah. Priporo!amo k: pe!eni ribi, kuhanemu ri#u »in bianco«, na pari kuhanemu brokoliju, brsti!nemu ohrovtu, cveta!i, pe!enim breskvam, skuti.
ISTRSKA BELICA Najbolj intenzivno in robustno od na"ih olj, intenzivno grenko in pikantno.Vonj po sve#e poko"eni travi, olj!nih listih in zelenjavi. Okus po zdrobljenem olj!nem listju. Priporo!amo k: zelenjavnim juham in mine"tram, testeninam, svinjski pe!enki in roastbeefu. ITRANA Najbolj ne#no in blago od na"ih olj. Vonj po medu in travni"kih cvetlicah. Okus prijeten in bogat, po zrelem jabolku, sladkih mandljih, suhem sadju in vaniliji. Priporo!amo k: mladim (belim) sirom, hladnim predjedem, ri#u in bianco, h kruhu ali solatam.
POMARAN%NO OLJ%NO OLJE Pridobljeno s hkratnim stiskanjem sve#ih netretiranih pomaran! in oljk. Ne#en vonj. Okus prijeten in sve#, po sve#ih pomaran!ah. Priporo!amo k: pr"utu, lignjem v pe!ici, svinjski pe!enki, pe!enemu puranu, jastogu, kozicam, "kampom, !okoladnemu moussu, !okoladnemu ali vaniljinem sladoledu, sadni kupi z jagodami ali melono.
testenine
!
Testenine, ro!no narejene le iz moke in jajc, ki so prepri!ale najzahtevnej"e okuse mednarodne gastronomije Vicenzo Spinosi je od o!eta Nella podedoval podjetni"ki duh in spo"tovanje do zgodovine. Danes je Spinosi sinonim za makarone, je nadaljevanje tradicije z izku"njami in tehni!no pomo!jo v popolnem skladju s higiensko-sanitarnimi dolo!ili. Izdelava je po!asna zaradi naravnega procesa priprave, kar omejuje koli!ino, vendar pove!uje kakovost. Izdelek, ki prihaja iz obrtni"ke delavnice pod blagovno znamko Spinosi je zapolnil ni"e presti#nega tr#i"!a z ob#alovanjem, da ne zmore vedno zadovoljiti vedno ve!jega povpra"evanja tako v Italiji kot na tujem. Zaradi tako velikega uspeha obstaja ljubezen do dela, strast, ki je povrnjena s popolnim zaupanjem potro"nikov.
RIŽ
Ri! Carnaroli ACQUERELLO je gojen izmeni"no z drugimi kulturami in je edini tip ri!a, ki ga na posestvu Colombara tako sejejo, da bi prepre"ili morebitno naravno kri!anje in me#anje vrst. Po po"asnem staranju, »dihanju«, ri!eva zrna zaklju"ijo staranje v silosih, kjer se rafinirajo organolepti"ne in kakovostne zna"ilnosti. $krob, beljakovine in vitamini s staranjem postanejo manj vodotopni, ri! pridobi ve"jo "vrstost in zato lahko "im bolje vpije teko"ine pri kuhanju. Skuhana zrna postanejo ve"ja, tr#a in niso zlepljena, poleg tega pa so tudi okusnej#a. Da bi kar najbolj izbolj#ali zna"ilnosti ri!a, se Acquerello stara ob nadzorovani temperaturi preden ga spremenijo v beli ri!.
Beljenje ri!a z vijakom – napravo izumljeno leta 1875 –#e danes velja za najbolj#o, "eprav manj ekonomi"no metodo. Njegovo po"asno vrtenje ne!no drgne zrno ob zrno, pri tem pa zrna ohranjajo hranljive vrednosti, ki se pri druga"nih metodah beljenja enostavno izgubijo. Ob koncu postopka so zrna popolnoma olu#"ena in medeno obarvana.
Podro!je Grange Vercellesi velja za sredi"!e evropske proizvodnje ri#a. Tukaj, med tipi!nimi kmetijami, dru#ina Perinotti svoje #ivljenje posve!a pridelavi ri#a #e pet generacij. To so nevsakdanji ljudje, ki so sprejeli druga!no odlo!itev, vlo#ili so v kakovost, lotili so se pridelovanja z zmanj"anim vplivom na okolje in odkrili tradicionalne in cenjene vrste te dragocene #itarice. Arioni je najprej in predvsem ri#. Izdelek, ki spo"tuje naravo in je pridelan s tehnikami, ki se zana"ajo na modrost tradicije. Na voljo je v vakuumski embala#i ali skupaj s sestavinami, idealnimi za pripravo enostavno najbolj"ih ri#ot. Aironi je zasnoval in patentiral sistem IpoDry速, metodo pakiranja, ki omogo!a ohranitev hranilnih in organolepti!nih zna!ilnosti izdelka brez konzervansov. IpoDry速 prepre!uje stik izdelka z zrakom in s tem oksidacijo in vpijanje vlage ter zagotavlja sve#ino dve leti. Kozarci so stekleni in se lahko reciklirajo, kar dodatno potrjuje na"o skrb za okolje. Pakiranje SottoVuotoSeccoInVetro nam je omogo!ilo, da ri#u dodamo "e druge piemontske specialitete in ne le #itarice, posu"eno sadje, moke in izdelke iz pe!ice. Zahvaljujo! Aironiju, odpreti kozarec pi"kotov in poizkusiti okus ter vonj pravkar pe!enih dobrot ne bo ve! zadovoljstvo le nekaterih.
Carnaroli
Baldo
Idealen za ri#ote in solate, odli!na vzdr#ljivost pri dobro olu"!enem zrnju.
Zelo vsestranski ri#, zrna so steklena, primeren je za razli!ne vrste kuhanja.
Arborio
Carnaroli integrale
Idealen za kremaste ri#ote in pite. Zrna so zelo velika.
Velika zrna, prijetna !vrstost, idealen za mrzle in mla!ne solate.
Vialone nano
Venere nero
Idealen za kremaste ri#ote in za pripravo sladic ter slanih peciv.
Italijanski polnozrnati ri#, odli!en z zelenjavno glavno jedjo.
Rosso selvatico Italijanski polnozrnati ri#, !udovit z ribjo omako.
Praliniran Crunchy ri!
To je hrustljav ri!, ki ni ekspandiran, temve" napihnjen v vakuumski posodi in pri nizki temperaturi posut z za"imbami ter prehrambnimi sestavinami, ki mu dajo barve in odlo"en okus. Idealen je za dekoracije, omake, kreme, sladolede, pene, ri!ote, avantgardno kuhinjo.
RAZNO
Dru!inaTarabay se je pribli!ala svetu kave pribli!no pred 35-imi leti. Uva!ala je surovo kavo iz dr!av proizvajalk, na primer Brazilije, Srednje Amerike, Afrike in Indije, ba bi jo distribuirala po Evropi. V 90-ih letih je bila ena od treh najve"jih podjetij za surovo kavo v Evropi in najverjetneje najve"ja v biv#i Jugoslaviji. Ve"ina pra!arn je kupovala surovo kavo, da bi jo prepra!ila in prav zaradi njih smo se lahko nau"ili toliko stvari o tem "udovitem napitku. V za"etku 90-ih let ji je uspelo prodati "ez 2000 ton kave na mesec, kar je #tirikratna porabe celotne Slovenije. Konec 90-ih je Tarabay pri"el s pra!enjem kave, z ogromno prednostjo namre": popolnim znanjem in najbolj#imi viri zelene kave na svetu, temeljem za dobro pra!eno kavo. $e leta proizvaja kavo espresso za druga podjetja, kar je pripomoglo k temu, da Tarabay pozna trg in zahteve kon"nih kupcev bolje kot kdorkoli drug. Tarabay se je odlo"il ustvarjati posebno kavo, brez kompromisov, edinstveno ekskluzivno me#anico. Ampak kakovost ni dovolj. Stranke zahtevajo ve", najbolj#e #alice, najbolj#i sladkor, ekskluziven videz, vse to ne glede na ceno. Okoli kave se je ustvaril ekskluziven imid!. Zavedamo se, da tudi to ni dovolj in zato smo usmerjeni na na#e stranke, da jim damo najbolj#e, jim posredujemo na#e znanje, strast in vse kar smo se nau"ili v vseh teh letih. To je na#a ÂťQualita' EsclusivaÂŤ.
Visokotehnolo!ki italijanski dizajn Italesse je nastal leta 1979 na podlagi izku!enj, ki jih je v gostinstvu pridobil Claudio Barducci. Na zapletenem in zahtevnem tr"i!#u pija# in hrane je ugotovil pomanjkljivosti profesionalnih izdelkov namenjenih prodaji, ki bi bili hkrati instrumenti za komuniciranje in podobo. Po poglobljeni tehni#ni raziskavi so nastali prvi kompleti kelihov, kozarcev, steklenic, vaz, posod za led in s #asom celotna in ekskluzivna zbirka izdelkov, ki danes uvr!#ajo Italesse v sredi!#e te industrije. Danes Italesse svojim kupcem predstavlja zbirko inovativnih izdelkov, kjer je odli#na funkcionalnost obogatena z mo#no, sodobno in zna#ilno podobo, to je odlo#en napredek, tehni#en in oblikovni, v iskanju izdelkov namenjenih pija#i. Ko smo se prvi# pridru"ili pojavu Âťwine accessoriesÂŤ, ta termin !e ni bil izdelan. Obstajali so kelihi, vedrca, vaze, vendar vsaka od teh kategorij je predstavljala svojo celoto, brez skladnosti, brez estetske povezanosti ali povezanosti materialov. To je bil star svet, mi smo ga posvarili in za#eli z izzivom.
Danes so na!i kelihi oblikovni izdelki, na!a vedrca osvetljujejo najbolj trendovske prostore, na!e steklenice so unikati, predvsem pa so na!i izdelki povezani z enotno nitjo. Tej niti smo sledili #ez nove tehnologije, ki nas je vezala z na!o kreativnostjo in ki nas je pripeljala dale# v iskanju novih materialov. Pomemben rezultat, ki smo ga dosegli je to, da na!i izdelki "ivijo tudi izven svoje funkcionalnosti
Lep Pozdrav.
Jermann Tarabay d.o.o. Ankaranska 5C 6000 Koper now@now.si +386 (0)70 555 555