Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

AVE novosti

Tik pred začetkom gradbenih del ...

ZBOGOM!

Začetek vrtnarske sezone

VELIKI INTERVJU

Matej FIŠER

INTERVJUJI Boris GOMIUNIK

HAKL IT d. o. o.

Zlatko KANDAL

PANVITA d. d.

Bojana BALAJC GORZA POMGRAD d. d.

Matej LUKAČ POMGRAD d. d.

Martina PLANINC

Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Toni Balažic

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | SGP Pomgrad

Uredniški odbor

Veliki intervju | Matej Fišer

Intervjuji

Novice | SGP Pomgrad

Izobraževanje | SGP Pomgrad

Gradimo | Tik pred začetkom gradbenih del ...

Poudarki iz kroga znanja | ZBOGOM!

Informatika | Nov standard eSlog 2.0 je pripravljen

Naši nasveti | Začetek vrtnarske sezone

Zabava

Jubilej

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

kolumna

PRED NAMI JE ČAS, KI SPET PONUJA VEČ MOŽNOSTI MANJŠIM IN PRILAGODLJIVIM Globalizacija se upočasnjuje, naj živi lokalna ekonomija

Globalizacija je zaznamovala zadnja tri desetletja našega življenja. Množica, ki je zrušila berlinski zid, ni samo jasno pokazala smer razvoja političnega sistema, temveč tudi ekonomskega. Mnogi, ki smo dali glas za samostojnost in spremembo političnega sistema, smo se pravzaprav premalo zavedali, da nismo oddali glas zgolj za demokracijo, temveč tudi za tržno ekonomijo. Slovenija je s tem seveda bila le majhen del večjega mozaika, a vendar so vsa ta dejanja pomembno in na široko odprla vrata procesom globalizacije. Pospešeni procesi proste trgovine so imeli nekaj svojih temeljnih pravil, med njimi pa so bili manjša omejitev pretoka blaga in kapitala, kar je v samem bistvu imelo za posledico to, da so večja in kapitalsko močnejša podjetja postala še večja, lokalne proizvodnje in verige vrednosti pa so začele razpadati. Mnoga delovna mesta so se začela seliti iz manjših držav, boljše plačana v centrale, slabše pa tja, kjer so plače nižje. Osnovna paradigma managementa je bila, da moraš rasti, prevzemati, biti največji, saj si le tako lahko uspešen. S slikanjem portreta uspeha globalne ekonomije pa vedno bolj zaznavamo tudi začetek konca te paradigme, saj je očitno, da vedno več političnih voditeljev zagovarja nacionalne politične interese, grozijo z novimi carinskimi ukrepi, tudi zaradi nevzdržnosti obstoječih modelov nacionalnih ekonomij. Na drugi strani pa v gospodarstvu vidimo, da več kot polovica podjetij, ki raste s prevzemi in združitvami, pri tem ni uspešna, in da globalna podjetja zaradi svoje velikosti omogočajo razvoj novih, lokalnih industrij, ki temeljijo na nišah. Lep primer tega so mikropivovarne.

Spremembe v trgovini – obrat trenda moči med dobavitelji in kupci

Tudi v trgovini so spremembe bile v zadnjih desetletjih precej dramatične. Ne tako novi diskonti – ki so sicer nastali v obdobju po 2. svetovni vojni – so precej spremenili zemljevid najprej v kontinentalni Evropi, počasi pa tudi v Veliki Britaniji in ZDA. Že sama analiza domače trgovine v Sloveniji pokaže, da v diskontih Slovenci in Slovenke opravimo že četrtino naših nakupov. Če smo se proizvajalci pred dobrimi desetimi leti pogajali predvsem s tremi trgovci, se danes s sedmimi. Ne glede na to, da je moč pogajanj še vedno precej trdno v rokah trgovcev, pa vseeno vidimo, da je možnosti za razvoj več. Hkrati pa na spremembe trgovin močno pritiska razvoj internetne trgovine. Iz leta v leto se večji del prodaje seli iz fizičnih prodajaln na internet in tako vidimo, da se v letu 2018 že skoraj vsak četrti aparat bele tehnike in skoraj vsaka peta obleka in obutev proda preko interneta. Trend selitve se brez dvoma dogaja tudi na področju hrane in pijače,

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

najprej sicer na trajnih, pakiranih programih, a delež prodaje te kategorije prek interneta je v Veliki Britaniji že več kot deset odstotkov. Zanimiv je tudi vstop internetnega velikana Amazona v fizične trgovine, najprej z nakupom Whole Foodsa, nato pa z odpiranjem lastnih fizičnih prodajaln. Vse to postavlja obstoječe trgovce pred velik izziv, saj jim zaradi vse tega pada prodaja na kvadratni meter ob enakih stroških. Za dobavitelje je to dobra in slaba novica: prihajajo novi kupci, zmanjšuje se moč največjim, a hkrati bo pritisk na cene še večji.

Rast prebivalstva zahteva inovacije, mnogokrat tudi na račun kakovosti Po predvidevanjih bo število prebivalcev leta 2025 preseglo osem milijard, kar pomeni, da se bo v petih desetletjih mojega življenja podvojilo. Vsak nov Zemljan predstavlja tudi nova lačna usta, ki jih je potrebno nahraniti, in s tem nov izziv, saj je obseg kmetijskih površin omejen oziroma se celo zmanjšuje. Samo tehnološke inovacije, kot so gensko spremenjeni organizmi, bodo lahko še naprej povečevale hektarski donos in zagotavljale dovolj hrane. Hkrati pa se predvideva, da bomo čez dve desetletji precej hrane že »natisnili« v proizvodnih obratih, ne pa pridelali na njivah. To seveda pomeni, da bodo kompromisi pri kakovosti, poreklu, okusu in nepredvidenih zdravstvenih posledicah postali del našega vsakdana.

Panvita lahko izkoristi naštete trende Vsi trije našteti trendi pa v resnici za nas ne predstavljajo grožnje, ampak veliko, skoraj novo priložnost. Strategija Panvite mora biti odraz tega in temeljiti na tem, da bomo tisti, ki bomo krepili in širili lokalno celovito prehransko verigo. Takšno, ki bo temeljila na tem, da bomo imeli najboljše, naravne izdelke, tako na področju kmetijstva, kot tudi v obliki končnih izdelkov. Temeljne smernice, ki bodo pomembno opredeljevale našo nadaljnjo strategijo, pa bodo naslednje: • pridelovanje in izdelovanje naravnih izdelkov, • z jasnim poreklom in brez kompromisov pri kakovosti, • spoštovanje principov narave in soljudi, • hitrost, prilagodljivost in vitkost organizacije. Darwin je dokazal, da v evoluciji ne zmaga najmočnejši, ampak tisti, ki je najbolj prilagodljiv. Dajmo torej spremembe, ki se dogajajo v okolju, dobro izkoristiti in biti na pravi strani evolucije. Toni Balažič

novice

NI VELIKE NOČI brez prave velikonočne šunke

VSE VEČ KUPCEV ZAUPA našim

KLASIČNO PREKAJENA ŠUNKA

Da je temu tako, potrjuje tudi naše uspešno poslovanje. S poslovanjem v letu 2017 smo zadovoljni.

Letošnja velika noč bo še posebej slastna, saj smo za ta namen naš asortiman šunk dopolnili s Klasično prekajeno šunko.

mesnim centrom

Najprej smo v prvi polovici leta vlagali velike napore v prilagoditev cen in stabilizacijo prodaje, potem pa smo od poletja dalje začeli beležiti rast po vseh kanalih. Leto smo

Gre za šunko, ki jo pripravljamo

zaključili s 4 % količinsko in 6 % vrednostno rastjo glede na

iz zunanjega stegna s kožo, je

predhodno leto. Pomembno smo povečali prodajo izdel-

soljena in prepojena z začim-

kov, še posebej mesnih pripravkov, ki dajejo ponudbi naših

bami. Končni izdelek je ter-

mesnih centrov vse večjo prepoznavnost in dodano vred-

mično obdelan, tako da ga

nost. K nam se vračajo kupci, ki so v naših izdelkih prepoz-

doma ni potrebno več ku-

nali vložen trud in izvirnost. Na to smo posebej ponosni

hati in ima značilen domač

in na tem bomo gradili še naprej. Eden od pomembnejših

harmoničen okus in vonj.

ciljev v letu 2018 pa je tudi širitev naše maloprodajne mreže z odprtjem novega mesnega centra.

VELIKA NOČ V MESNIH CENTRIH AVE

Dobra prodaja svežega mesa pa se ne odraža samo v mesnih centrih, ampak tudi nasploh. Tako smo leto 2017 zaključili zelo dobro. V primerjavi z letom 2016 smo pro-

Svojo velikonočno košarico boste najlepše napolnili v Mesnih centrih AVE. Poleg pestre izbire odličnih šunk vam ponujamo tudi ostale nepogrešljive velikonočne dobrote, kot so klobase, jajca, hren, kruh … Izmed venčka velikonočnih šunk velja tukaj izpostaviti predvsem Kmečko šunko s kostjo, ki jo dobite ekskluzivno samo v naših mesnih centrih. Gre za izdelek, ki je pripravljen po tradicionalni recep-

dajne količine kljub pomanjkanju osnovne surovine povečali za slabih 10 %, vrednostno za 14 %. Z dobrim timskim delom, znanjem, izkušnjami in podporo vodilnih smo dokazali, da se dajo narediti dobri rezultati. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem za trud, požrtvovalnost in kooperativno sodelovanje.

turi, kot so delali to nekoč na vasi in bo navdušil vse tiste, ki prisegate na kuhanje šunke v domačem loncu. Želimo vam prijetne praznike. Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

novice

POSODOBITEV STROJNEGA PARKA

Nakup novih traktorjev Massey Ferguson! Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 2013 127.988 traktorjev. Vsako kmetijsko gospodarstvo je imelo povprečno dva traktorja, glede na starost je 79,4 % traktorjev in 59,4 % traktorskih priklopnikov (strojev) starejših od 12 let.

Zaradi dotrajanosti strojev smo primora-

posevkov, kateri so v določenem času ak-

ni, da se z leti zamenjajo obrabljeni stroji

tualni. Največkrat se spreminja trend po-

z novimi. Novi stroji so boljši, močnejši, iz-

sevkov zaradi ekonomskega rezultata, ali

boljšani, z večjo ekonomsko učinkovitostjo

pa glede na spreminjajočo se zakonodajo v

in v koraku s časom – predvsem zato, ker

kmetijstvu.

tehnika v vseh panogah, prav tako v kmetijstvu, hitro napreduje. S časom se tudi

V leto 2018 smo vstopili tudi mi s posodo-

spreminjajo agrotehnični ukrepi in trend

bitvijo strojnega parka. V skupini Panvita

(poljedelstvo) so nova pridobitev strojnega parka štirje novi traktorji Massey Ferguson. Dva od teh traktorjev sta traktorja serije MF 8700 Dyna-VT, z oznako modela MF 8735 Dyna VT, ostala dva traktorja sta modela MF 6700 Dyna-VT, z oznako modela MF 6714 Dyna VT. Model MF 8735 je z zavidljivimi 350 KM, čeprav tudi MF 6714 dosega 140 KM. Oznaka Dyna VT nam pove, da imajo traktorji brezstopenjski menjalnik za vožnjo, kjer ni več klasičnega pretikanja med predstavami. Tako je uporabniku olajšana vožnja in delo s traktorjem. Pri delu se predvsem pozna pri obračanju traktorja na koncu njive, da lahko traktor hitreje obrnemo, kot pri klasičnem menjalniku. Oba modela traktorja imata močno zadnjo in prednjo hidravliko. Prednja hidravlika je predvsem za nošenje uteži, ali pa za katero drugo opravilo z določenim strojem, da ima upravljalec traktorja boljšo preglednost nad strojem in delom, katerega upravlja. Znotraj kabine imajo traktorji komfortne sedeže, zvočno izolirane kabine, operaterju ergonomsko prijazno delovno okolje in pomembno zadevo, da je vse na dosegu roke. Naši traktorji so opremljeni še s sistemom za navigacijo, kateri bistveno olajša delo traktoristu. Upamo, da nam bodo novi traktorji v ponos in bomo z njimi uspešno kmetovali še naprej, kot smo dosedanja leta. Zlatko Kandal

PANVITA LANI OKREPILA PRIHODKE Skupina Panvita je lani realizirala 120 mio EUR prihodkov, kar je za 4 odstotne točke več kot v letu 2016. Ob tem so bili boljši tudi finančni rezultati.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Tako je bilo usvarjenega 6,3 mio EUR denarnega toka iz poslovanja, 2,5 mio EUR dobička iz poslovanja in slab milijon EUR čistega dobička. Rezultati so bili na finančnem delu nekaj slabši od načrtovanih, predvsem kot posledica skokovite rasti cen surovin v mesno pridelovalnem delu. Kljub temu smo v Panviti z ustvarjenim zadovoljni in si želimo, da bi podobne rezultate ustvarili tudi v letu 2018.

gradimo

Rekonstrukcija starega mostu čez Dravo (PT 0027) v km 0,113 in mostu čez Studenčnico (PT 0026) v km 0,561 na cesti R3-710/0247 na Ptuju

V marcu 2017 je Pomgrad podpisal pogodbo ter pričel z rekonstrukcijo starega Mostu čez Dravo in mostu čez Studenčnico na Ptuju. Most čez Dravo, ki je dolg 221 m in širok 13,8 m, je bil zgrajen 1958 in je bil v tistem času prva prednapeta in po prosto konzolni metodi grajena mostna konstrukcija na območju bivše Jugoslavije, po podatkih s tedanjega tehničnega poročila pa je razvidno, da je bila takrat tudi 6. največja konstrukcija te vrste na svetu. ma rečnima stebroma, dvema obrežnima stebroma ter dvema opornikoma.

Slika 1: Pogled na most

Na mostu se izvaja rekonstrukcija in sanacija, kar pomeni, da se spreminjajo tudi konstrukcijski elementi in s tem tehnične značilnosti oziroma statična zasnova ter se tako izboljšajo lastnosti objekta, kar pa je bistvena razlika napram npr. samo sanaciji, kjer se le obnovijo dotrajani elementi (na primer preplastitev asfalta, popravilo poškodovanega betona itd.).

Investitor: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Seveda je zato tudi trajanje izvedbe rekonstrukcije drugačno, saj je potrebno različne operacije izvajati v pravilnem sosledju.

Pogodbena vrednost: 3.715.032 EUR

Po zasnovi most predstavlja kontinuirno konstrukcijo s 6. gerberjevimi členki, dve-

Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Dravo: • Ojačitev rečnih stebrov • Povezovanje zgornje konstrukcije z ukinitvijo 5-ih členkov • Vgradnja novih zunanjih nepovezanih prednapetih kablov • Rekonstrukcija ter menjava ležišč in dilatacije v glavnem razponu na reki • Dograditev revizijskih komor, ločitev zgornje in spodnje konstrukcije ter vgradnja novih ležišč in dilatacij na obrežnih opornikih • Vgradnja sodobnega sistema odvodnje meteorne vode z dograditvijo zadrževalnih bazenov na obeh bregovih • Razširitev hodnikov ter dobetoniranje voziščne konstrukcije • Obnova poškodovanih betonskih površin po celotni površini mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd. Težko je na kratko opisati vse izzive, s katerimi se srečujemo na mostu, zato je bolj detajlno opisano le delo na stebrih in vgradnja novih prednapetih kablov.

Skica 1: Vzdolžni prerez mostu čez Dravo ter del kabelske linije na stebru 4

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

gradimo

Slika 2: Potapljač – delo na stebru

Rečna stebra sta čolnaste oblike z obsegom 36 metrov in segata do 4 m pod gladino Drave. Ojačali smo ju z dodatno armiranobetonsko srajčko, kar pomeni, da smo morali okrog celotnega stebra položiti armaturo ter jo, s preko 1000 sider zalepljenih v obstoječi steber, pritrditi na le tega, nato namestiti opaž ter s pomočjo kontraktorjev podvodno zabetonirati. Večino teh del je bilo potrebno izvajati ponoči, saj je bil le takrat vodni tok dovolj počasen, da je bilo možno varno izvajati dela pod vodo s potapljači. Hitrost pretokov je namreč regulirana s strani DEM, glede na potrebe po električni energiji. Potrebe in s tem plani ter pretoki pa se spreminjajo dnevno. Večkrat smo tudi morali, zaradi nevarnosti ob povečanih pretokih, dela za nekaj dni prekiniti. Povezovanje zgornje konstrukcije (ukinitev členkov) izvajamo s pomočjo novih prednapetih kablov. Prednapetje pomeni, da se s pomočjo visoko nosilnih jeklenih žic, ki jim gradbeniki pravimo »kabli«, v beton vnesejo tlačne sile, kar omogoči, da se izkoristi ves betonski prerez ter tako gradi bolj vitke, lažje konstrukcije z večjimi razponi. Kabli so bili v primeru ptujskega mostu med gradnjo vgrajeni v vzdolžne in prečne nosilne stene in so torej bistven nosilni element. Le ti pa so na Ptujskem mostu

v slabem stanju in jih je tudi zato potrebno nadomestiti z dodatnimi, novimi. Nove kable je možno namestiti le ob obstoječe stene, sile pa se s kablov v obstoječo konstrukcijo prenesejo preko betonskih blokov (deviatorjev), skozi katere vodimo kable.

tam, kjer naj ne bi bili), ob tem pa zagotoviti preme linije novih kablov. Pri vsem tem je natančnost zelo pomembna, toleranca pa izredno majhna, zato je dobra priprava pred dejansko izvedbo bistvena, kar pa delovodja g. Nemec izvaja odlično.

Deviatorje zabetoniramo ob obstoječe stene konstrukcije ter s prednapetimi vijaki stisnemo ob te stene, tako da se sile s kablov preko deviatorjev v stene konstrukcije vnašajo preko trenjskega stika.

V glavnem razponu se ohrani obstoječi členek, vendar pa je bilo potrebno rekonstruirati ter zamenjati obstoječa ležišča, ki so bila v zelo slabem stanju. Obstoječe jeklene valje smo zamenjali s sodobnimi neoprenskimi ležišči, za katera je bilo potrebno rekonstruirati ležiščne blazine (površina kamor se namesti ležišče). V ta namen smo morali s posebno konstrukcijo privzdigniti prostoležeči del mostu ter ga pridržati v zraku v času rekonstrukcije ležišč. Pri dvigu je bilo potrebno tudi upoštevati morebiten vpliv na obstoječi vodovod ter 2 liniji plinovoda, ki potekajo preko mostu in morajo ves čas biti v funkciji.

Slika 3: Zabetoniran novi deviator

Slika 4: Ostanki vrtanja prehodov za kable

Trenutno so na mostu dela okrog deviatorjev in sidrišč kablov v polnem teku (izdelati je potrebno preko 190 deviatorjev in sidrišč). Vsa ta dela potekajo v notranjosti konstrukcije, ki je zaradi vzdolžnih in prečnih sten razdeljena na 140 komor oziroma soban, vstop v katere pa je možen le skozi vstopne jaške dimenzij 60 x 60 cm, ki pa seveda niso nad vsako komoro, zato so bile med gradnjo, za prehode med temi komorami puščene odprtine premera 50 cm. Skozi te odprtine je potrebno vnesti vse materiale (armatura, opaž, deviatorske cevi, vijake za prednapenjanje, kable, …) ter tudi vso orodje. Vse te prečne stene pa so seveda na poti novim kablom, zato moramo za vsak kabel izvrtati odprtino skozi obstoječe prečne stene, kar skupaj znese preko 1000 odprtin, pri vrtanju katerih pa se je potrebno umakniti vsem obstoječim kablom v teh stenah (ki pa so po Murphy-ju točno

Ob mostu čez Dravo pa se rekonstruira tudi most čez Studenčnico, ki se nahaja na tej isti cesti. Most je dolžine 36 m podprt na dveh stebrih in dveh opornikih, ki so temeljeni na lesenih pilotih. Glavni posegi, ki se izvedejo na mostu čez Studenčnico: • Ojačitev temeljev z jet-grout piloti ter razširitev temeljnih blazin • Razširitev stebrov in opornikov • Dobetoniranje plošče objekta ter novih hodnikov in robnih vencev • Vgradnja novega sistema odvodnjavanja ter lovilcev olj • Postavitev nove ograje za pešce • Obnova poškodovanih betonskih površin po celotni površini mostu, hidroizolacija, asfaltiranje itd. Dela na obeh mostovih potekajo v skladu s terminskim planom. Rok za dokončanje del je 30. 9. 2018.

Veliko del na stebrih je potekalo ponoči, večina del na zgornji konstrukciji pa poteka v notranjosti le te, zato lahko obstranski opazovalec dobi občutek, da se na objektu »malo dogaja«, v resnici pa Pomgradovi delavci vsakodnevno odlično opravljajo zelo zahtevno in naporno delo. Slika 5: Betonaža stebra gre proti koncu (zgodaj zjutraj)

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Gorazd Vrtnik

gradimo

Zasadili prvo lopato za prvo Pomgradovo gradbišče na Švedskem Največji javni ponudnik najemniških stanovanj Nynäshamnsbostäder (stanovanjski sklad občine Nynäshamn) je 1. 2. 2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvoril gradnjo 94 novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.

Kot so povedali predstavniki mesta, je Nynäshamn zaradi dobre povezave s prestolnico in ugodne klime zelo priljubljeno mesto za izbiro prebivališča, čakalna doba za pridobitev stanovanja je kar 6 let. Po zmagi na javnem razpisu in podpisu pogodbe v letu 2017, fazi projektiranja za gradbeno dovoljenje in pridobitvi le tega, se sedaj začenja operativni del projekta. Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili predsednik uprave Pomgrada, g. Iztok Polanič, ob pomoči direktorice Nynäshamnsbostäder, ge. Sanje Batljan, predsednika nadzornega sveta stanovanjskega sklada in župana mesta Nynäshamn. Otvoritvene slovesnosti so se s Pomgradove strani poleg predsednika uprave udeležili še član uprave g. Boris Sapač, direktor komercialnega sektorja in direktor projekta g. Boštjan Donša, vodja gradbišča ga. Maja Golubovič in delovodja g. Ervin Denša. Maja Golubovič

Prenova mestnega središča Murska Sobota Z naročnikom Mestno občino Murska Sobota smo v mesecu septembru 2017 podpisali pogodbo za Prenovo mestnega središča Murske Sobote, faza 1a, v vrednosti 395.599 EUR, katera je zajemala ureditev novonastalega Trubarjevega drevoreda z betonskim platojem, ob sočasni ureditvi vseh komunalnih vodov na območju platoja ter dobavo in montažo urbane opreme. Z naročnikom Mestno občino Murska So-

Najpomembnejša in najzahtevnejša postav-

bota smo v mesecu septembru 2017 pod-

ka je bila izvedba armirano betonske plošče,

pisali pogodbo za Prenovo mestnega sre-

debeline 15 cm, iz betona odpornega na mraz

dišča Murske Sobote, faza 1a, v vrednosti

in sol, z mešanico belega cementa in sivega

395.599 EUR, katera je zajemala ureditev

cementa v razmerju 65 % : 35 %. Skupna kva-

novonastalega Trubarjevega drevoreda z

dratura betonskih površin znaša ca. 1700 m²,

betonskim platojem, ob sočasni ureditvi

vgrajenega pa je bilo 260 m³ betona. Površina

vseh komunalnih vodov na območju plato-

betonske plošče je bila obdelana s štokanjem

ja ter dobavo in montažo urbane opreme.

in prevlečena s hidrofobnim premazom.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Uvedba v delo za fazo 1a je bila izvedena 19. 9. 2017, dela pa so bila zaključena do 30. 11. 2017. V mesecu februarju 2018 smo z istim naročnikom podpisali pogodbo za nadaljevanje del na Prenovi mestnega središča Murska Sobota, faza 1b in 1c. Pogodbena vrednost del znaša 509.868 EUR. Faza 1b zajema nadaljevanje izvedbe betonskega platoja na območju križanja s Slovensko ulico, pred evangeličansko cerkvijo. Faza 1c pa zajema ureditev Trga zmage z izdelavo linijskih pohodnih površin v armirano betonski izvedbi, ki vodijo do spomenika ruskih osvoboditeljev ter po obodu parka. Okoli spomenika se bo izvedla eliptična površina iz betonskega tlaka, ki bo omogočala prireditve in proslave. Park se bo komunalno opremil z vodovodom, uličnimi svetilkami in urbano opremo. Darko Šalamun

veliki intervju

Matej FIŠER Fotograf. Oblikovalec. Kolumnist. Avtor najuspešnejše prekmurske kuharice. Gurman. Vse to in še več je Matej Fišer. Veseli ga raziskovanje kulinarike in njene dediščine. Rad odkriva vedno nekaj novega. Uživa v druženju. In je naš nepogrešljiv predstavnik avantgarde. Z Matejem sva se pogovarjala: Simona Petek Čerpnjak in Kristian Ravnič. Foto: Kristian Ravnič

Deluješ na veliko področjih: fotografija, kulinarika in gastronomija, takšen in drugačen dizajn, avtor kolumen … Sem še kaj pomembnega pozabila? Kaj od tega imaš najraje? Odkrivanje novega je tisto, kar me potegne. Tako v marketingu kot v komunikaciji, naj bo vizualna ali kakšna druga. Od zgoraj navedenega pa je fotografija nek intimni prostor svobode. Svoboda pogleda. Posebej pri kompleksnejših kompozicijah, ko na koncu ne veš, kdo koga gleda, ti fotografijo ali fotografija tebe. Ta nenarativnost je zanimiva v primerjavi s filmom, ker je fotografija trenutek in kar je bilo pred tem trenutkom in kaj pozneje, je prepuščeno tistemu, ki fotografijo gleda. Obenem pa imaš izkušnjo, da to nekaj je, za razliko od slikarstva, kje je vprašanje, kaj naj bi to bilo.

Pred kratkim je izšla tvoja prva kuharica Od förtuja do olstika in požela izjemen uspeh. Kaj je po tvojem tista komponenta, da je pridobila tako širok krog v tako kratkem času? Pri tej knjigi so jedi postavljene v nek kontekst. Pisana in narejena je bila na način, kot sem sam mislil, da mora biti, ni bilo založbe, ni bilo urednikov, še posebej pa nisem mislil na neke omejitve, ki si jih sami prevečkrat postavljamo. Ni se iskalo nekega bralca, nek najmanjši skupni imenovalec, ki bi mu bila knjiga všeč. Narejena je tako, kot sem mislil, da morajo biti ti recepti predstavljeni meni in mojim prijateljem. Se pravi naši generaciji. Gre za prenos izkušenj in veščin naših babic na našo generacijo. To se mi je zdelo pomembno. Ker se predvsem majhne podrobnosti pri prehodu generacij izgubljajo. To je tudi podkrepljeno v vizualnem delu, te veščine, ki so pomembne in specifike, ki jih ima okolje, iz katerega izhajamo. Na domačem pragu je najtežje videti te majhne podrobnosti, zato je v knjigi ob vrtanku pletenje kitk, to je tista veščina, kot je potrebna za vrtanek, pri retašu so navijalke v laseh, pri gobah je biljard na jeftiča, pri kisli župi so plesni čevlji in sezute nogavice. To je ta vizualni del, ki mi je bil še večji izziv kot del besedila. Vse skupaj pa mora biti povezano z okusom, s pokrajino, v kateri živimo. V bistvu imamo srečo, da so nam dober okus vcepili že v rani mladosti. Tako doma, kot v šoli. Jaz sem hodil na Osnovno šolo I, npr. tam so kuharice kuhale za učence. In to dobro. Ko pogledamo nazaj, je to izjemna izkušnja. Na momente tudi alandfordovska. Ravnatelj Brumen se je vozil v službo s starim kolesom in domov je v cekru na biciklu v menažkah včasih peljal tudi kosilo. Šefica kuhinje Marta, pa se je pa vozila v službo v velikem mercedesu. Ker je imela doma kmetijo, je od njih šola tudi kaj kupila in to se je pripravilo v kuhinji. Domov iz kuhinje pa je vozila pomije in evo ga. Vsi trendi, na katerih danes jahajo mnogi, ne vem kakšni ohranjevalci narave, veliki gastronomi in državni uradniki, so bili tedaj na prvi šoli prisotni. Ravnatelj je imel vozilo z nizkim ogljičnim odtisom, odpadke so pojedle Martine in Karčijeve svinje, dobavna veriga je bila kratka, od Kupšinec do Murske Sobote, spodbujala se je lokalna ekonomija. Ko se spomnimo, kako smo v tisti veliki kantli nosili mlečno rižo v tretje nadstropje šole za malice, lahko rečemo, da se je hrana distribuirala v rinfuzi, brez plastične embalaže itd. To se danes imenuje »no

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

veliki intervju waste policy« in to je tudi ena od idej te knjige, opozoriti na možnosti, ki jih ima domače okolje in ni potrebno, da prenašamo prakse iz New Yorka, ko pa imamo na domačem pragu marsikaj. Samo zdravo pamet je treba vklopiti.

Od kje ideja koncepta in koliko vas je sodelovalo pri njenem nastajanju? V Panvita MIR tedensko razvijamo nove izdelke. Mene vedno zanima nek širši kontekst, out of the box, od kod lahko kaj poberemo, se kaj naučimo, da nekako ponudimo trgu kaj izven obstoječega. Kako kaj delajo drugi. Tako sem začel sistematično proučevati kulinariko drugih regij in držav. Imeli smo tudi izkušnjo z Danci, ko smo za njih delali neke hotdoge, ki jih pri nas ne bi upal prodati niti sovražniku. Res drugačen okus, za nas nesprejemljiv. Te drugačnosti me zanimajo in ko sem se tako prebijal skozi gradivo in kuharske knjige drugih držav, sem ugotovil, da pri nas doma, na našem pragu ni nobene kuharske knjige, ki bi jo lahko dal nekomu in predstavil našo regijo. Poleg tega se mnogo fines pozablja in ko pridemo do problema kličemo po celi rodbini, kako se kaj naredi. Po drugi strani me zanimajo ti prehodi skozi regije. Ker je kulinarika bolj povezana z naravnimi mejami

Matej FIŠER Prekmurcev, vendar potrebujejo do kontinenta

vprašanje “Kama idemo gnes v Soboti gejst?”.

tri ure z letalom v lepem vremenu. Se pravi mo-

Zdi sem mi, da včasih pozabimo, kaj vse ima-

rajo živeti z naravo in od narave. Pa so dobili Mi-

mo, pa se prevečkrat zatekamo k standardni

chelinko. Zato ker imajo odnos do vsake sesta-

ponudbi. Zadeva je res na meji poraznosti. Če

vine, ki tam zraste. In za to nimajo časa celo leto,

odmislimo segment malic in nočnih kebapov,

ampak slabe štiri mesece. Zaradi tega se je raz-

za celotno ponudbo ne porabimo več kot eno

vilo tudi konzerviranje živil, tako kot pri nas su-

stran papirja. Rajhi in Maximus in Daniel pri

šenje, prekajevanje ali hranjenje mesa v masti

Kodili tukaj dominirajo, predvsem glede neke

ali zaseki, Francozi temu pravijo confit. To raz-

domiselnosti, ostalo pa je vse v sivem povpre-

mišljanje je dobra osnova za začetek delovanja

čju. Saj ni potrebno, da se dela neka vesoljska

dobrih kuharjev. Ekipa je bila dokaj pestra, ker

kuhinja, samo ne more pa biti višek kuharske

sem se odločil, da posežem tudi po kostumih, ki

kreativnosti svinjska ribica zavita v ne vem kaj.

jih je naredila Štefka Radič, posledično sem po-

To je stil sedemdesetih, bi rekel, danes bi lahko

treboval še frizerja, maskerja, modele in tako je

malo bolj stopili na gas. Npr. tudi Miška ima od-

ekipa zrasla. Ključno se mi je zdelo, da povežem

lično domačo kuhinjo in tudi sendvič s posebno

te jedi z ljudmi in tako so Lara Flegar, Nina Cigut

v Blagovnici včasih paše, čeprav več ne dajejo

in Tisa Kučan Lah odigrale svojo vlogo. To je bil

kumaric not, ker baje inšpekcija ne pusti. Mesto

del na terenu. Potem pa smo v designu, ki sta ga

bi moralo imeti bolj raznovrstno ponudbo, ki bi

naredila Dušan in Rene Antolin, šli še malo dlje,

temeljila na neki lokalni specifiki.

ker smo želeli, da je knjiga tudi na otip prijetna in da se pri uporabi ne zapira. Pa smo izbrali poseben brezlesni papir, ki ni kemično beljen, a je zelo zahteven za tiskanje, pa otabind vezavo, ki tudi ni tipična, pa soft touch plastifikacijo in tako naprej. To uporabnik niti ne opazi, je pa izdelek prijeten tudi, ko ga držiš v roki.

Trenutni kulinarični trendi oziroma tebi najbližji? Nordijci še vedno vladajo, v velikem porastu je veganska scena, ki je v zadnjih letih naredila veliko skok, kot odgovor na to je na drugi strani že nekaj časa v trendu drobovina. Veganska kuhinja je tudi veliko prispevala k pestrosti kulinarične ponudbe in je zelo in. Tako imenovani molekularci dajejo velik prispevek razvoju kulinarike, posebej Hervé

Ravnatelj Brumen se je vozil v službo s starim kolesom in domov je v cekru na biciklu v menažkah včasih peljal tudi kosilo. Šefica kuhinje Marta, pa se je pa vozila v službo v velikem mercedesu. Ker je imela doma kmetijo, je od njih šola tudi kaj kupila in to se je pripravilo v kuhinji. Domov iz kuhinje pa je vozila pomije in evo ga.

This na znanstvenem področju in Ferran Adrià s svojo El Bulli fundacijo, ki načrtujejo veliko serijo knjig o sestavinah, saj imajo kuharji v splošnem zelo malo znanja o sestavinah. Generalno je tudi malo napisano na to temo. Če govorimo o trendih, je najpomembnejša veriga, ko se povežejo kuhar, ribič, mesar, kmet in vinogradnik v nekem okolju. Dandanes, ko je vse dosegljivo, je najboljša jed lahko narejena iz sestavin od prvega soseda takrat, ko je v naravi na tistem področju zrela. Z začimbami pa potem stvari nekoliko globaliziramo in to je ta fusion različnih svetov. Ne maram

in danostmi kot s političnimi mejami. Ena mojih intimnih ugotovitev je, da je prekmurska kuhinja bolj podobna baltski kot primorski. Recimo rž, ječmen, repa, mak, jagodičevje, fermentirane in vložene stvari, sladkovodna riba, prekajevanje živil, to je pri nas prisotno, tega Primorci skoraj ne uporabljajo. Baltik pa jih. Poleg tega imamo veliko naravnih danosti in veliko pridelkov, ki jih tudi sami nimamo integriranih v gastronomiji. Tako ostajajo odprta področja gozd, jezera in reke, veliko žit itd. Ne zavedamo se možnosti, ki jih imamo oziroma jih premalo izkoriščamo. Meni je bilo fascinantno, ko je restavracija KOKS iz Ferskih otokov prejela Michelinovo zvezdico. Tam res ni nič, še jajca kradejo divjim pticam. Imajo eno svojo ovco, en način fermentiranja mesa, morje, neko repo, jajca pa hodijo pobirat na klife v gnezda divjih ptičev. Jih je toliko kot INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Si iz knjige vse recepte tudi sam preizkusil?

izraza lokalna kuhinja na sodoben način, se mi zdi, da to danes že vsak napiše na meni in izraz ne pomeni nič. Terroir je mogoče prava beseda, ki

Vse, razen takih kot so šunka, gibanica itd., ki

bi označevala to, kar je danes pomembno. Je pa

sta povzeta po uradni zaščiti. Ostale recepte

seveda sredi Londona ali Bruslja težko to doseči,

so preizkušali tudi drugi, od profesionalcev do

tukaj imamo mi prednost oziroma možnost, da

gospodinj. Aleš Ščančar je preizkusil recept za

smo boljši. To, kar počne z vini Uroš Valcl na Ma-

bograč in je rekel, da štima. Tudi zaradi mojega

rofu, je sedaj tisto, kar je sodobno oziroma trend,

testiranja so vse količine v gramih, tudi tekočine,

ki prihaja tudi na drugih področjih gastronomije,

ker meni gredo na živce količine v stilu majha in

če jo pojmujemo nekoliko širše.

velika merica. Tako se prodaja kostanje na po-

tako tudi neuspele poizkuse ponovim.

Kako na potovanju izbiraš restavracijo? Po priporočilu, preko katere od aplikacij ali po občutku?

Imaš v načrtu že novo knjigo?

dopust, nismo nekako določeni. Od kioskov na

kopališču, ne pa kuha. Jaz uporabljam tehtnico, ki meri tudi desetinko grama. Se mi zdi, da lahko

Ne vem, probamo vse. Še posebej ko, gremo na

Začel sem delati žepni kulinarični vodič po Mu-

tržnici, domačih oštarij, kjer vidiš, da sedijo do-

rski Soboti oziroma bolje povedano seznam

mači liki, konzerve sardin, kakšnega lokalnega

ponudbe, pa sem obupal. Odgovoril naj bi na

proizvajalca iz trgovine, klobas v lokalni mesnici,

veliki intervju riba direkt iz čolna od ribiča, do restavracij, vse

goče lažje odgovorim po jedeh, npr. ostrige pri

kar pride na pot in se ti zdi zanimivo. Staro pra-

Marco Pierre Whiteu, sushi od Jiri Ono, jastog

vilo pri izbiri gostilne je, zavij v prvo. 

pri Thomas Kellerju, steak v Peter Lugerju, Paris

Katera tuja kuhinja ti je najbližje? Tehnično so Japonci zelo dobri, od tam je prišla

Brest Ispahan pri Pierre Herméju, éclair pri Cristoph Adamu … še je tega …

gram. Najbolj všeč mi je ta neobistro scena, to

Kaj pa doma? Ana Roš, Janez Bratovž, Tomaž Kavčič, brata Vračko? Če sem še katerega pozabila, me prosim dopolni.

je ta val mladih kuharjev, ki dajejo največjo po-

Omenjeni so res garači. Orjejo in vlečejo ne le kuhi-

zornost kakovosti sestavin in spajanju okusov, s

njo, ampak celo turistično industrijo in pridelavo s

tem, da puščajo vsaki sestavini njen lastni okus

seboj. Ana Roš je naredila res velik skok, potegnila

in spoj osnovnih okusov različnih sestavin daje

vse s seboj. Pa v tisto njihovo grabo tudi nihče ne

tudi nova francoska kuhinja. Slaščičarska logika je meni blizu, kjer je stopinja stopinja, gram

novo celoto. Ne delajo nobenega cirkusa, ampak so na krožniku prepričljivi. So tudi tehnično zelo dobri in nobena sestavina ne prevladuje nad drugo. To je zelo težko doseči, potrebuješ izjemno preciznost in zelo dober jezik in seveda drznost. Tukaj je neka pluralnost sestavin, ni dražjih in cenejših, ena najboljša pljučna lahko na krožniku prispeva enako kot travniška kislica,

bi našel, če ne bi bilo nje in tradicije gostilne pred njo. Veliko je dobrih, ki vsak dan grizejo ponev, predvsem mlada generacija, Luka Horjul, Pavčnik, Volčič, Jovan, … tudi pri nas se dogaja, Rajhovi, Lačen, Tinka v Golarju, Matej v Mencigarju, Mitja

Nova generacija grize, to je dobro in kar je najpomembneje, so ekipa, si pomagajo, igrajo z odprtimi kartami, pripravljeni so sprejeti medse vsakega, ki ima neko strast do kulinarike, so iskreni do tistega, kar dajo na krožnik. To je pomembno za celotno regijo. Samo tako lahko postanemo gastronomska destinacija.

v Bunkerju, Matej na Marofu, Siniša v Lendavi, Daniel pri Kodili, mogoče tu in tam manjka še kakšna tehnična finesa, vendar jedi na krožniku

ani Stubˋn en mladi kuhar Harald Ilka, ki je zelo zanimiv. Za tega bomo tudi še slišali v prihodno-

kažejo nek karakter in štimajo. Nova generacija

sti. Na naši strani moramo tudi naredili skok, ker

kislico upajo postaviti na krožnik.

grize, to je dobro in kar je najpomembneje, so eki-

tako pridobimo vsi. Čuti se, da v piskru vre, samo

Katerega chefa bi si želel obiskati?

pa, si pomagajo, igrajo z odprtimi kartami, prip-

moramo dati malo več ognja pod ta pisker, pa bo

ravljeni so sprejeti medse vsakega, ki ima neko

Marco Pierre White se mi zdi tisti, ki je res pre-

pokrov hitreje dvignilo. Mogoče bi bilo potrebno

strast do kulinarike, so iskreni do tistega, kar dajo

povezati širšo regijo, vključno z vzhodnim delom

maknil meje kulinarike v Evropi, predvsem glede

na krožnik. To je pomembno za celotno regijo.

avstrijske Štajerske, Burgenlandom, Porabjem,

pristopa do gastronomije. Ferran Adrià in Hervé

Samo tako lahko postanemo gastronomska de-

Međimurjem. To je enak mind set in to so regije,

This sta postavila na znanstvene temelje. Mo-

stinacija. Tukaj čez mejo v Stradnu je npr. v Sazi-

ki so odmaknjene od centrov.

ki jo naberemo zastonj. Vendar jih je malo, ki si

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

veliki intervju Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod knjige, da Avstrijci ne poznajo izraza essigflajš, tako, da je to tudi čisto naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.

Matej FIŠER kot v čem drugem. Habermasovsko bi lahko rekli,

predelave in dostopnost do sestavin omogoča

da smo sedaj priča strukturnim spremembam v

nove kombinacije. Saj je tudi vanilja nekoč od

gastronomski javnosti.

nekod prišla k nam, pa je danes kot domača se-

Surovina ali kreativnost? Dobro surovino lahko premočna kreativnost ubije, iz slabe surovine pa je nemogoče narediti dobro stvar. Kot pravi eden zanimivih domačih intelektualcev, to je, kot bi učil ribo plezati na drevo. Ne gre.

Tradicija (kulinarična dediščina) ali inovativnost?

stavina.

Pri nas so vedno bolj popularni tedni restavracij. Kako gledaš na to kulinarično akcijo, ki se je v nekaj letih iz lokalne ideje prelevila v vseslovensko dobrojedsko gibanje? To je dobro za prezentacijo gastronomije in prvo

Baza je v poznavanju tradicije, poznavanju sesta-

testiranje gostiln, v katerih še nismo bili. Moramo

vin, lokalnih specifik, potem na tem lahko gradi-

pa kot gosti razumeti, da za deset evrov ne bomo

mo inovativnost. Inovativnost ali reinterpretacija

dobili cele pojedine, bolj kakšen izbor amuse bou-

s pomočjo sodobnih tehnik, načinov pridelave in

chev.

Zakaj je po tvojem tako malo žensk v vrhunski kulinariki? Pojem tako imenovane vrhunske kulinarike je prav sedaj na preizkušnji. Koncept restavracije, kot jo poznamo danes, je star šele dobrih dvesto let. Za primerjavo romanska rotunda v Selu je stara več kot sedemsto let. Osemnajsto stoletje, ki je bilo prelomno za družbo in predvsem pojav tako imenovane meščanske javnosti, ki je omogočila izražanje mnenja v javnosti oziroma oblikovanja javnosti s pojavom salonov in kavarn, je bil nek preskok iz fevdalnega sistema v demokratičnega, če poenostavimo. V javnosti v javnih prostorih se je kultiviralo mnenje, javno mnenje nasproti oblasti. Posameznik je stopil v javnost. Ženske so od nekdaj držale kuhinjo, pa če pogledamo od nekdanjih sakačic, ki so pri nas kuhale za dobre familije in dogodke v vasi. Drugi pojav je pojav volilne pravice, ženske so jo dobile relativno pozno, na primer v Švici šele leta 1968, v nekaterih delih celo 1992 in verjetno so bila druga področja za ženske dosti bolj zanimiva kot kuhinja. Zakaj bi se potem borile za enakopravnost, če bi želele ostati v kuhinji, kjer so že bile ... Gastronomija je z Augustom Escoffierjem in tako imenovano Haute Cuisine postala moška domena, ker je bila kuhinja organizirana po vojaškem ustroju. To je bil začetek dvajsetega stoletja in naslednja prelomnica, ki jo je vodil Paulom Bocuse in gibanje Nouvell Cuisine je bila elegantnejša verzija te kuhinje. Vendar je ustroj ostal enak. Šele sredi devetdesetih beležimo spremembo tudi v ustroju kuhinje in tukaj se pojavlja več žensk, ki so sicer bile vedno nekje zraven. Bele kuharske obleke je zamenjal predpasnik, tudi pri moških. Danes jih je veliko več, kot jih je bilo še pred petimi leti in v naslednjih desetih letih lahko pričakujemo pravi razcvet žensk kot prvih kuharic. Gre mogoče tudi za ustroj same družine, saj imeti kuharja v družini na tej ravni pomeni delo šestnajst ur na dan, šest dni v tednu. Verjetno je odgovor bolj v odločitvi žensk

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

veliki intervju Znamo Prekmurci/Slovenci dobro jesti? Na kaj dajemo poudarek? Če Prekmurci kaj znamo, znamo, kaj je dober kruh. In to vsak, ki ga srečamo na cesti, ker je dober kruh prisoten vsak dan v vseh gospodinjstvih. Je res del našega vsakdana. Ga uporabljamo. Za razliko od drugih opevanih jedi, ki jih delamo občasno ali jih ponudimo le takrat, ko dobimo obiske iz Ljubljane. Za kruh smo res eksperti, kar je dobra osnova za naprej. Na drugem mestu je goveja župa in govedina z renon, potem pride pohano, nato pa že skoraj lignji ali oslič. Imamo še možnosti za rast.

Tvoj idealen menu in katere jedi se nikoli ne naveličaš? Essigflajš s tikvinin oljon. To se mi zdi, da je zen naše kuhinje. Najbolj me je začudilo, ko se je delal nemški prevod knjige, da Avstrijci ne poznajo izraza essigflajš, tako, da je to tudi čisto naš izraz in naša jed, ker je z bučnim oljem.

S Kristianom Ravničem že x let skupaj oblikujeta Pomgradov koledar, ki ga vsako leto novembra nekateri že nestrpno pričakujemo, saj nas s svojimi idejami vedno znova presenetita. Kje črpata zamisli in kako se ga lotevata? Krisi pozna na Goričkem eno gospo, ki se razume na te stvari in greva tja ter vprašava. Debata o tem koledarju se začne ponavadi konec avgusta in vedno je še nekaj časa na voljo. Jaz postanem takrat živčen, nakar ugotovim, da je vmes med septembrom in novembrom še oktober, tega vedno pozabim. Ta koledar ima tak lep ritem, doslej je vedno uspel in je nek odraz podjetja, mogoče tudi presežek, v primerjavi s tem, kar delajo drugi. Generalna ideja je, da je Pomgrad podjetje, ki ima svoje ljudi in lastno znanje, ni trgovsko podjetje. So kreatorji novega z lastnim znanjem. Zaradi tega želiva tudi skozi ta medij pokazati, opozoriti na neke rešitve, ki jih ima podjetje kot tako, nekaj kar znajo narediti naši ljudje v našem okolju. Vedno se gibljeva med strukturami in ljudmi, odgovoriti na vprašanje, kako umestiti človeka v te strukture in te strukture v okolje. Zaradi tega je včasih bolj povezan s samim gradbeništvom, včasih z okoljema ali podjetjem, ki deluje v tem okolju. Tak primer je bil, ko smo eno leto imeli tudi društva, ki jim Pomgrad pomaga kot donator. To podjetje živi s tem okoljem in ta del je večkrat zanemarjen, pozablja se, komu vse je Pomgrad omogočil, da izvaja svojo dejavnost in dosegel vrhunske rezultate. S tem se premalokrat pohvalijo. In potem koledar nastane in smo spet živčni, mi in tajnice in tiskarji, pa si vsako leto obljubiva, da bova naslednje leto naredila tudi kaj poleti. Potem pa greva spet konec avgusta na Goričko. Na tem mestu lahko pohvalim upravo Ružič, Banič, Sapač, ki nama je zaupala prvi koledar in tvegala. Takrat res niso mogli vedeti, kaj bodo dobili.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

V petkovih Slovenskih novicah, občasno v Vestniku in tudi drugih medijih lahko prebiramo tvoje tekste, ki so pronicljivo ogledalo naše družbe. Ali k jasnejši sliki pripomore tudi življenje v tujini?

rajo. Vsak potrebuje nek svoj intimni univerzum,

Pisanje kolumen je vaja v slogu. Kot Czerny za pi-

Dunaju sem se v eni stari gostilni, kamor zahajajo

ano. S tem sem začel, ko je bil urednik v Vestniku

Dunajčani, zmenil, da bodo imeli jedi iz te knjige

še Janko Votek in direktorica Irma Benko. On je

na meniju, kot popestritev ponudbe, vključno s

vedno odpiral format in me prvi povabil k pisanju.

kolinami iz Panvite. Lastnik gleda knjigo in pra-

Od takrat me občasno povabijo in z veseljem na-

vi, da mu to ustreza, saj je kuhinja zelo podobna

pišem. Se mi zdi nek prispevek k pluralizaciji mne-

Dunajski, s specifikami, kot so gulaš, vampi, me-

nja. Moja pozicija je, da nikoli nikogar ne žalim, ne

šano, bujto repo, kolinami itd. Potem gleda knjigo

pišem politično tendencioznih besedil, včasih pa

njegov kuhar, ki je Čeh, in pravi, da je to enako kot

komu nastavim ogledalo. Gre pač za suvereno po-

češka kuhinja in mu je vse jasno, takoj je vedel,

zicijo, osebno mnenje, s katerim se kdo strinja ali

da mora repo kuhati s kostmi, gibanico pa bodo

ne. Na kakšen globalni pojav želim tudi opozoriti

kar sami pekli in tako naprej. Se pravi, da smo

v lokalnem okolju, ker je današnji svet tako pove-

tukaj nekje v tem centru Evrope vseeno zanimi-

zan, da se stvari hitro odrazijo tudi doma ali pa jih

vi in hkrati podobni. Prav tako so knjigo vzeli v

doma prezremo. Novice so me povabile k pisanju,

prodajo v najboljši dunajski knjigarni za kuharske

ko so spreminjali koncept in je pač bila potreba

knjige, Babettes. V obeh primerih pa so me prosili,

za nekoga, ki nekoliko pozna tudi naše kraje. Tudi

naj jim napišem, kje je to Prekmurje, ker še nikoli

tam je neka zmes pogleda od zunaj in od znot-

niso slišali za to regijo. Enako je princesa Micha-

raj. Jaz sem šel hitro od doma, že v srednjo šolo v Ljubljano in mi ta pogled od zunaj ni tuj. Včasih vidiš več ali vsaj drugače, imaš pa tudi možnost primerjave.

Kako je živeti na Dunaju? Je fino, deluje kot sistem majhnih mest, kjer imaš v vsakem becirku vse. Ima tudi nek lokalni duh, tudi ko prideš v kavarno in ni potrebno posebej naročiti, kaj boš. Espresso dobiš na mizo. Tako, da nimaš občutka, da si v velikem mestu. Mestna logistika je dobro nastavljena, tako da si hitro na drugem koncu mesta. Sicer pa moraš odmisliti soboško varianto, da se z avtom pripelješ pred vrata vsake trgovine. Na Dunaju te lahko povozi mulc na rolki, skiroju, rolerjih, biciklu, skuterju, avto, bus, tramvaj, vlak in na koncu še konj. Dunajčani pa radi stojijo urejeno v vrsti, čakajo na zelenjavo, pri mesarju, v pekarni, vendar obvezno zraven nergajo. Čakajo pa. To je del folklore. Sicer pa so prijazni, čeprav ob prvem kontaktu dajejo občutek nedostopnosti.

naravni habitat, v katerem so stvari predvidljive. Nenehne spremembe in novosti so za večino ljudi stres. Tako je lokalna logika tudi univerzalna. Ta knjiga je dokaz, da smo del neke Mitteleurope. Na

el of Kent pisala, da ji je knjiga zelo všeč in tako naprej ter nekaj izvodov celo naročila, ni pa točno vedela, kam naj postavi Prekmurje, ali je to na Madžarskem ali v Avstriji. Čeprav ima njena mama v imenu Szapary von Muraszombath. Potem se malo zamisliš, sami sebe ne uspemo videti iz neke distance in mislimo, da je vsem drugim tudi jasno, kje smo in od kod smo. Napaka. Najprej se moramo sami postaviti na zemljevid, šele potem lahko gradimo naprej. Tudi Toscana ali Boredeaux uporabljajo enostavno poimenovanje in to že več kot sto let, potem postaneš prepoznaven in imajo od tega vsi, tako podjetja, ki izvažajo, kot turizem, ki vabi goste k nam. To je naloga vseh nas, da to regijo postavimo na zemljevid z enostavnim imenom Prekmurje ali Prekmurje in Prlekija in ne vesoljskimi poimenovanji, ki ne pomenijo nič. Ko nas ljudje gledajo od zunaj, nas sploh ni na zemljevidu. Mi pa eni drugega prepričujemo ali je bolje Gourmet ali Vinarium ali Expano ali ne vem kaj. To je enako, kot če vas jaz povabim namesto na Dunaj v Josefstadt, ki je eden od becirkov Dunaja, pa

Po tem ko knjigo Tradicionalna prekmurska kuhinja prebira angleško plemištvo, vatikanski knjižničarji, ljubljanski salonski intelektualci, se ti je kaj spremenilo vsakdanje življenje?

vas potem drugi povabi v Hietzing. Ljudem moraš

Tega mednarodnega odziva sem še posebej ve-

smo zaenkrat še izven zemljevida. Zato se mi zdi

sel, čeprav sem mislil, da zadeva funkcionira pri

pomembno, da pridemo s tem Prekmurjem med

nekom, ki je povezan z regijo. Ta večplastnost

ljudi, ki nimajo nobene povezave z regijo. Eno-

branja, ki jo knjiga omogoča, je tudi naletela na

stavnost sporočila je tudi ključ ostale, predvsem

dober odziv. Verjetno je ta lokalni duh prepoznan,

tržne komunikacije. Življenje pa se ni nič spreme-

saj vsak prihaja iz nekega lokalnega okolja, tudi

nilo, edino kakšno noč več spim.

na enostaven način povedati, kaj misliš, v stilu Made in Germany. Nimajo časa študirati, kaj si ti misliš in kakšno intelektualno ozadje imaš. Povej enostavno. In vsi moramo govoriti isto. Tukaj

če je iz velikega mesta, so tiste tri ulice od kod je bolj njegove kot druge. Mogoče je ta lokalnost

Dobro oko in bistre misli tudi v prihodnje in naj ti

danes še bolj pomembna, ko se stvari globalizi-

fen frizuro čim manjkrat zmoči dež.

intervju Boris GOMIUNIK Hakl IT d. o. o.

10. Najljubši dan v tednu? Sobota.

11. Najljubša beseda? Brezplačno.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Že doooolgo nič pametnega. Zadnje čase berem samo še uredbe, odločbe, zakone in največ specifikacije, ker se toliko spreminja na področju IT v Evropski uniji.

13. Levičar ali desničar?

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s ko-

5. Gin, vodka ali tekila?

merkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj?

Če bi izbiral samo med temi tremi, potem naj-

S komerkoli? Niti ne bi zamenjal. S čim – to pa.

verjetneje vodka.

14. Politično tudi?

S kakim razcartanim domačim mačkom. Cel

6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-

Politično brez rok.

dan lenariš, največji napor je sprehod do posode s hrano, če komu nameniš malo pozornosti si legenda, če pa se še malo pretegneš ali bolj zmigaš, pa si že Internetna senzacija na YouTube. Za kakšen dan bi že zamenjal za kaj takega. Edino ne za tisti dan, ko te peljejo na kastr……

-a, da bo kmalu konec sveta? Vzel kredit pa … ah ne, verjetno bi mi ga odobrili v 5 dneh, torej to odpade. Pa če bi vsi vedeli za konec sveta, itak ne bi prišel niti na vrsto na banki. Najprej bi pogooglal, če je to res. Nato bi vzel družino iz šole/službe. Izginili bi za 3 dni v neznano in si vzeli čas

2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se

samo zase.

bal/-a?

7. Verjameš v duhove?

Kakšno adrenalinsko stvarco. Pa Linux tudi v

Ne. Bi se pa hitro premislil opolnoči sam v stari

tej kategoriji.

koči sredi Black Hills (kjer so snemali Blair Wi-

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Bungee jumping z rezervo padala.

4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi, definitivno kavi.

tch).

8. V karmo? Ja, samo je ne imenujem karma.

Desničar.

15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Moj oče.

16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah? Za Faka in Flisarja. Samo nisem se smel dreti to dvoje skupaj … »Fak, Flisar, Fak, Flisar, …«

17. Kaj si se naučil/-a danes? O »Great Pacific Garbage Patch«. Vsak izmed nas bi moral biti o tem ozaveščen, se pa premalo govori o tem … OK – lažem, o tem sem izvedel že pred dnevi. Danes konkretno sem se naučil, kako pravilno popravimo autogenerated kodo, da strežnik

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne

zna uporabljati Mikrografijine MSef spletne

predstavljaš vsakodnevnega življenja?

servise, samo to ne zveni tako zanimivo …

V delovnem času – Google, v prostem času pa YouTube in 9Gag.

Objava za razpis za Baško

BAŠKA 2018 Tudi letos se bodo naši otroci lahko udeležili letovanja v Baški, in sicer od 25. junija do 1. julija 2018 . Prijavnice za prijavo otrok na letovanje boste prejeli k plačilni listi v aprilu.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

intervju Zlatko KANDAL

Bojana BALAJC GORZA

Panvita d. d.

Pomgrad d. d.

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj? Trenutno nimam nikogar v mislih, dobro se počutim v svoji koži. 2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a? Vožnje z dirkalnim avtomobilom po primerni stezi, asfaltni ali pa off road poti. 3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Skok s padalom. 4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Definitivno kavi.  5. Gin, vodka ali tekila? Nisem ljubitelj žganih pijač, izbral bi pa vodko. 6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta? Najprej bi izkoristil čas s punco, domačimi in prijatelji. Kot drugo bi priredil en velik piknik. Kot tretjo stvar bi pa počistil nered od piknika … hahahaha. :D 7. Verjameš v duhove? Ne. 8. V karmo? Uhh, to pa ja, karma je težka zadeva. :D

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? To pa je telefon … ¨nujno zlo¨. 10. Najljubši dan v tednu? Itak da petek. 

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj? S svojo sestro dvojčico, ker verjetno večina ljudi tega sploh ne bi opazila.

11. Najljubša beseda? Malica. Hahahaha. :D

2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a? Hoditi po žerjavici.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Ne spomnim se, katero sem nazadnje do konca prebral. :D

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Skok s padalom.

17. Kaj si se naučil/-a danes? Da so včasih tudi enostavna vprašanja lahko težka. In da o določenih stvareh sploh ne razmišljamo, razen če nas kdo vpraša po tem. 

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez strica Googla. 10. Najljubši dan v tednu?

11. Najljubša beseda? Seveda.

14. Politično tudi? Politično nisem na nobeni strani.

16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah? V bistvu sem navijal za vse naše tekmovalce, še najbolj pa za ¨štajerske šunke¨, to je prijatelj iz študentskih časov – Filip Flisar.

8. V karmo? Ja, če to pomeni, da dejanja, ki jih počnemo danes določajo našo prihodnost, pretekla dejanja pa našo sedanjost.

Sobota.

13. Levičar ali desničar? Desničar.

15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nikoli nisem imel nekih posebnih vzornikov, od malih nog sem se ravnal po svojem mišljenju in po svojih načelih.

7. Verjameš v duhove? Ne.

12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Potepuški maček Bob Jamesa Bowna.

4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Vsekakor kavi. 5. Gin, vodka ali tekila? Jagodna vodka. 6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta? Zapravila bi vse, kar imam, za skupne počitnice z družino, kateri bi zaupala vse tisto, za kar nikoli ni bil pravi trenutek in si brez slabe vesti privoščila obilico dobre hrane.

13. Levičar ali desničar? Desničar. 14. Politično tudi? Politika me ne zanima. 15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Nimam ga. 16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah? Za celotno slovensko ekipo z Jakovom Fakom na čelu. 17. Kaj si se naučil/-a danes? Vsak dan se naučim kaj novega in spoznam kakšen nov obraz.

intervju Matej LUKAČ

Martina PLANINC

Pomgrad d. d.

Panvita KMETIJSTVO d. o. o.

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj? Za en dan bi se zamenjal s španskim profesionalnim nogometnim vratarjem Ikerjem Casillasom. Ker je biti profesionalni nogometaš verjetno najlepša služba na svetu. 2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a? Vožnje z BMX kolesi po Pohorju. 3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Definitivno skok s padalom, kar je že moja dolgoletna želja. 4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Ne predstavljam si začetka dneva brez dobre kave. Nisem pa nek ljubitelj alkohola, katerega spijem zelo malo. 5. Gin, vodka ali tekila? Nič od naštetega. 6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta? Šel bi nekam, kjer še nisem bil, naredil nekaj, kar si že dolgo želim, predvsem pa bi užival. 7. Verjameš v duhove? Hmmmm … Da in ne! Verjetno nekaj je na tem! Rad pa si ogledam kakšno oddajo po TV na to temo. 8. V karmo? Da! You get what you give!  9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Brez spleta v sodobnem času itak ne gre, ne predstavljem pa si dneva brez elektrike! 

10. Najljubši dan v tednu? Sobota! Poležavanje v postelji, gledanje risank s hčerkama, popoldne pa partija nogometa. 11. Najljubša beseda? Hvala – prosim! 12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Uf, ne spomnim se, katera je bila nazadnje, ker je že lep čas nisem. Berem pa otrokoma pravljice, časopise in pa literaturo povezano s službo.  13. Levičar ali desničar? Desničar! 14. Politično tudi? Politično neopredeljen in neobremenjen. 15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Oba prihajata iz sveta športa, to sta nogometaš Iker Casillas in smučarka Lindsay Vonn. Ker sta vztrajna, trmasta in močna! In oba sta zaradi vseh lastnosti tam, kjer si zaslužita - na vrhu! 16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah? Za vse slovenske športnike in ameriško smučarko Lindsay Vonn. 17. Kaj si se naučil/-a danes? V času intervjuja je zelo mrzlo in vetrovno, nikamor pri – 10 stopinjah sredi noči v kratki majici, tudi če vam veter prevrne pol balkona.

1. Če bi se lahko za en dan zamenjal/-a s komerkoli, kdo bi to bil/-a in zakaj? Medved v zimskem spanju. Sit spi in pri tem ga vsi pustijo pri miru.

2. Kaj si zmeraj želel/-a poskusiti, pa si se bal/-a? Poleteti z balonom.

3. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi?

10. Najljubši dan v tednu? Petek. Če je polna luna in (slučajno) niso otroci čez vikend pridni, pa vsekakor ponedeljek. 11. Najljubša beseda? Hvala. 12. Katero knjigo si nazadnje prebral/-a? Janko in Metka od bratov Grimm, imam male otroke.  Zase pa sem nazadnje prebrala knjigo Tema E. L. James.

Potop med morskimi psi. Samo da ni višine. 

4. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

5. Gin, vodka ali tekila? Vod(k)a. 

6. Katere 3 stvari bi naredil/-a, če bi vedel/-a, da bo kmalu konec sveta? Dala odpoved v službi, izpisala otroke iz vrtca ter odpotovala.

7. Verjameš v duhove? Ne.

8. V karmo? Da.

9. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? /

13. Levičar ali desničar? Levičar. 14. Politično tudi? Neopredeljeno. 15. Kdo je tvoj vzornik/-ca? Mama. 16. Za koga si navijal/-a na letošnjih olimpijskih igrah? Za vse slovenske predstavnike. 17. Kaj si se naučil/-a danes? Da ne morem biti na dveh koncih hkrati. To se učim znova in znova. 

novice

DOKA – STROKOVNI OGLED PROIZVODNJE DOKA V AVSTRIJI V začetku februarja je skupina Pomgradovih zaposlenih obiskala podjetje Doka iz Avstrije, kjer se je udeležila dvodnevnega strokovnega izobraževanja ter si tudi ogledala njihov proizvodni obrat v Amstettnu. Podjetje, ki letos praznuje 150-letnico, je bilo ustanovljeno leta 1868 v Amstettnu kot tesarska delavnica in žaga, danes pa je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev opažne opreme. Deluje v preko 70 državah ter je tudi dobro poznano in prisotno na slovenskem trgu, predvsem s sistemi frami, framax in top 50, sicer pa ponuja rešitve v skoraj vseh segmentih gradbeništva. Leto 1956 je bilo prelomno leto za podjetje, ko so za potrebe projekta izgradnje donavske hidroelektrarne Ybbs-Persenbeug izdelali prve opažne plošče, ki so tako napisale zgodovino podjetja, prav tako pa tudi današnje ime Doka, ki izvira prav iz »Donaukraftwerk«, kar pomeni »donavske elektrarne«. Prvih 100 let se je podjetje ukvarjalo zgolj z obdelavo lesa, v letu 1968 pa je postavilo prvi obrat za predelavo kovinskih elementov. S proizvodnim obratom v Amstettnu (ki smo si ga ogledali mi), obratom v bližnjem Ennsbachu ter obratom za proizvodnjo plošč na Slovaškem, proizvajajo elemente za potrebe celotnega svetovnega

Slika 2: Proizvodnja opažnih plošč za Farmax opaže

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Slika 1: Sortiranje H20 nosilcev

trga, za kar proizvedejo preko 4 milijonov m2 opažnih plošč ter preko 12 milijonov tekočih metrov opažnih nosilcev na leto. Celoten proizvodni obrat je razdeljena na 2 dela, saj morajo biti obrati, kjer predelujejo les, zaradi požarne varnosti ločeni od obratov za predelavo kovin. Proizvodnja je v veliki meri avtomatizirana in robotizirana ter deluje triizmensko. Delavci, ki jih je videti malo, opravljajo večinoma kontrolo in vzdrževanje. Zanimivo je videti robote, ki opravljajo vse mogoče operacije, od sortiranja, varjenja, zlaganja do npr. nanašanja silikonskega tesnila na stik med opažno ploščo in okvirjem framax opaža. V sklopu ogleda proizvodnje smo si ogledali tudi laboratorij za preiskavo materialov ter projektno pisarno, ki dejansko nikoli ne spi, saj skrbi za projekte na različnih kontinentih v različnih časovnih pasovih, kjer je še bolje vidna internacionalnost tega koncerna. Gorazd Vrtnik

Slika 3: Proizvodnja H20 nosilcev

izobraževanje

V sklopu Akademije Pomgrad, katere prednostna naloga je usposabljanje kadra, je 12 novo zaposlenih delavcev v času od 15. 01. 2017 bilo vključenih v pridobivanje specifičnih in potrebnih znanj s področja splošno gradbenih del.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Udeleženci so se usposabljali po lastnem programu, ki ga je pripravila Vodja akademije in je bilo izvedeno v prostorih bivše tesarske delavnice Pomgrada, ob pomoči zunanjih sodelavcev in seveda obstoječega kadra. Vseh 12 novo zaposlenih je uspešno zaključilo usposabljanje in pridobljeno znanje ob pomoči mentorjev že uporabljajo na Pomgradovih gradbiščih. Alenka Samec

izobraževanje

Vsem novo zaposlenim delavcem iskreno čestitamo in si želimo, da v prihodnje postanejo kvalificiran kader po potrebah delodajalca, ki bodo dela opravljali varno in kakovostno.

Zaposleni

Urški Cipot Kar,

iz Komercialnega področja Pomgrad d. d., – čestitamo, da je uspešno pridobila Certifikat/potrdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije

»strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji«,

ki ima značaj evropskega referenčnega ogrodja in je slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK).

Boštjan Kojzek

se je udeležil 35-urnega programa, ki je zajemal vaje in delavnice, ter uspešno opravil pisni izpit in ustni zagovor pred tričlansko komisijo. Verjamemo, da bo pridobljeno znanje v praksi uporabil in ga prenesel na svoje sodelavce.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

gradimo

TIK PRED ZAČETKOM GRADBENIH DEL na gradbišču Telegrafen 12, Nynäshamn, Švedska Največji javni ponudnik najemniških stanovanj Nynäshamnsbostäder (stanovanjski sklad občine Nynäshamn) v občini Nynäshamn je 1. 2. 2018 na lokaciji izgradnje v mestu Nynäshamn otvoril gradnjo 94 novih najemniških stanovanj, ki jih bo gradil Pomgrad.

Slika 1: ID06: Identifikacijska kartica, ki dovoljuje opravljanje dela

Prvo lopato so s skupnimi močmi zasadili

ljenje in pridobitvi le tega, se sedaj začenja

V vmesnem času smo že uredili gradbišč-

predsednik uprave Pomgrada, g. Iztok Po-

operativni del projekta.

no elektriko, odstranili drevesa in postavili

lanič, ob pomoči direktorice stanovanjskega sklada, predsednika nadzornega sveta stanovanjskega sklada in župana.

Gradbeno dovoljenje je bilo pravnomočno že v januarju 2018, vendar smo šele v za-

Po zmagi na javnem razpisu in podpisu po-

četku marca 2018 prejeli tudi uradno do-

godbe v smislu »Design and Build« v letu

voljenje za začetek gradnje, ki ga izdaja isti

2017, fazi projektiranja za gradbeno dovo-

organ kot gradbeno dovoljenje.

gradbiščne provizorije. To se morda bere kot malenkost, vendar je bilo za ureditev tega potrebnih več mesecev usklajevanj, čakanje na odzive potencialnih dobaviteljev in analiziranj. Ker je to pilotni projekt za delo na Švedskem, je potrebno na novo zastaviti vse analize cen, analize dolgoročnih učinkov in tveganj za vsako posamezno postavko. Poleg tega se je bilo obvezno sestati z vsakim potencialnim kooperantom, pustiti pozitiven vtis ter dokazati, da je Pomgrad stabilno, urejeno in zanesljivo podjetje. Kljub temu večkrat naletimo na ovire, ko kooperanti preprosto nimajo želje sodelovati s tujim podjetjem, saj bi to za njih predstavljalo dodaten napor nesorazmeren zaslužku, zato je potrebno vložiti še več truda za pridobitev njihovega zaupanja. Kot ste že iz prejšnjih stavkov lahko ugotovili, nam pred samo gradnjo daleč največji izziv predstavljajo raznovrstne administrativne zahteve, ki pa se praviloma pojavijo tik pred zdajci. Največja prioriteta v tej napredni skandinavski deželi je zagotavljanje izjemno visokih standardov delovnih pogojev za za-

Slika 2: Predstavniki Pomgrad in svetovalnega podjetja Hifab pred gradbiščno tablo

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

poslene, katerih nepoznavanja predstavlja za nas trenutno eno večjih tveganj.

gradimo

Ker na Švedskem koordinator za varstvo pri delu ni imenovan s strani investitorja, smo se udeležili izobraževanja in pridobili certifikat za Koordinatorja 1 – v času projektiranja (BAS-P) in Koordinatorja 2  v času gradnje (BAS-U). Ena od bistvenih razlik v načinu dela je tudi ta, da večina izvedbe temelji na samokontroli. V pripravi so »checkliste«, seznami aktivnosti samokontrole za zagotavljanje kvalitete izvedenih del, izvedbe skladno s projekti ter sprotne kontrole zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. V praksi to pomeni, da je izključno izvaja-

Slika 3: Podiranje dreves in odstranitev odvečnega materiala iz lokacije

lec sam odgovoren za kontrolo svojih del. Med vsemi usklajevalnimi aktivnostmi je del našega vsakdanjika tudi urejanje bivalnih razmer, kamor spada tudi študija »Kako vstopiti v javno pralnico v stanovanjskem bloku«. Na Švedskem namreč ne obstajajo preprosta navodila za delo, ki bi nam vsekakor zelo olajšala življenje. Tako se v tem trenutku s pričakovanjem zremo v dejanski začetek gradbenih del, o poteku katerih boste zagotovo obveščeni v prihodnjih številkah revije. Maja Golubovič

Slika 4: Postavljanje gradbiščnih provizorijev v zimskih razmerah

ODHOD S STILOM Zadnjega februarja je odšel v “penzijo”, naš Dušan Banfi kateri soustvarja našo revijo Naš krog. Tudi v “penziji” ti želimo, da bi bil čim večkrat obdan s takimi rožicami kot zadnji delovni dan in še veliko razmišljanj v tvojih nadaljnih prispevkih za Naš krog. Dušan, srečno!

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

poudarki iz kroga znanja

ZBOGOM! Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se umika v zgodovinski spomin, povezan s skromnimi ženicami, pokritimi s preprostimi naglavnimi rutami in robatimi možakarji v škornjih. Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno, dobro. Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač nimata topline, ki bi jo iskreni pozdrav moral imeti.

Dušan Banfi

O ljudeh – takšnih in drugačnih – pa samo kratka ugotovitev: Eni pred problemi bežijo, drugi jih rešujejo. Moji sodelavci niso bežali in zato sem jim hvaležen. Včasih jih bom še obiskal, in takrat bodo oni hvaležni meni, ker jih ne bom dolgo gnjavil in jim dvigoval pritiska.

O času nekaj manj kot 25 let, ki sem jih preživel v okolju, ki ga sedaj zapuščam, bi lahko napisal debelo knjigo zanimivih in poučnih zgodbic; na čas torej, ki je minil. Pa čas je čas, če je ali ga pa ni, zato vam v zaključku članka kot svojevrstno sporočilno slovo »podarjam« čečkarijo, ki sem jo zapisal že pred leti in jo sedaj med pospravljanjem pisarne našel med nepomembnimi papirji v spodnjem predalu pisalne mize. Vsem vam pa, moji znani in neznani prijatelji in bralci, želim, da bi bili v NAŠEM poslovnem KROGU uspešni in zadovoljni, čeprav vem in verjamem, da vam je marsikdaj težje, kot je bilo meni. In kar slišim Dobri stari tradicionalni pozdrav, ki je v uporabi samo še med starejšimi prebivalci podeželja. Kot marsikaj iz preteklosti se umika v zgodovinski spomin, povezan s skromnimi ženicami, pokritimi s preprostimi naglavnimi rutami in robatimi možakarji v škornjih. Pa ni vse, kar je staro, slabo, in vse, kar je sodobno, dobro. Sedaj moderna pozdrava adijo in čao pač nimata topline, ki bi jo iskreni pozdrav moral imeti. Čas pa zahteva svoje in napredek(?) nujno prinaša spremembe, ki jim je čedalje težje slediti in se z njimi poistovetiti. Vsaj jaz tega več aktivno ne zmorem in tudi ne želim. Ne želim se sprijazniti s tem, da bodo naprave z umetno inteligenco v kratkem nadvladale nad človekom in zelo verjetno iz njegovega služabnika postale njegov gospodar. To se mi zdi nekaj tako srhljivega, kot kakšna INTERNA REVIJA marec–maj 2018

bizarna znanstveno fantastična grozljivka, v kateri bi krompir sadil kmeta in prašič klal mesarja. Butasta primerjava, boste pomislili, pa počakajte do takrat, ko bo nekdo »križal« krompir ali prašiča s kvantnim računalnikom, ki bo ušel izpod njegovega nadzora. Zakaj to nakladanje? Zato, ker odhajam med penzioniste (sedaj, ko to berete, sem že eden od njih) in ker sem vedno vse »delal po svoje« (priznam, da prevečkrat napačno ali vsaj problematično), se »po svoje« sedaj od vas tudi poslavljam. Dolga leta ste me potrpežljivo prenašali in se marsikdaj tudi smejali; včasih iz mojih člankov, neredko pa tudi iz mene. Prvo mi je bilo v veselje, drugega pa vam ne zamerim, naj sem se iz sebe zelo pogosto smejal tudi sam. Če ne prej, pa po tretji steklenici Laškega (ne laškega!).

vas, kako mi odzdravljate na naslovni pozdrav s SREČNO!

Kdaj čas n aj čas si vzam e, kako n aj stopa, ko hiti , kje n aj ustavi se in se spočije, zakaj n i sam , ko to želi??? Zato, ker časa n i!!!

novice

Z AVTOBUSOM med bike Pred prihajajočimi prazniki so nas, na našo pobudo, obiskali člani Govedorejskega društva Maribor. Organizirali smo strokovno ekskurzijo, na kateri smo pokazali tri naše zveste rejce, mešalnico krmil v Lipovcih ter vinsko klet Marof. Najprej smo se odpravili na kmetijo Trbuc, kjer so lansko leto, v lastni režiji, zgradili nov sodoben hlev in ga do letos tudi uspešno napolnili. V hlevu je 30 krav molznic lisaste pasme s povprečno letno mlečnostjo okrog 8000 kg mleka po kravi. Mlečnost pa postopoma povišujejo, kar je v sedanjem hlevu na prosto rejo bistveno lažje. Kmetijo vodi gospodar in njegova žena, pomagajo jim stari starši in otroci. Pred hišo pa imajo vzorno urejen park, v katerem vsako leto pripravijo tradicionalno jaslice, katere si ljudje pridejo ogledat od blizu in daleč. Pot smo nadaljevali na kmetijo Vrbnjak, kjer so prav tako letos vhlevili molznice in mlado živino v nov sodobno grajen hlev. V hlevu imajo kapaciteto 80 molznic. Hlev so zgradili z lastnimi sredstvi in veliko lastnega dela. V hlevu je trenutno 40 molznic, in sicer črno bele in lisaste pasme s povprečno mlečnostjo 8500 kg. V hlevu je tako gonilna sila gospodarjeva žena, po svojih zmožnostih pa jima pomagajo seveda tudi otroci. Na turistični kmetiji Kavčič se nismo okrepčali samo s kosilom, temveč so nam z veseljem razkazali kmetijo. Seveda nam je bilo najbolj všeč to, da smo si njihov sodobno grajen nov hlev za pitance ogledali malo drugače. In sicer smo se v hlev odpeljali kar z avtobusom.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Redijo 340 pitancev, ki jih sami kupijo na Slovaškem. Pitanci dnevno priraščajo med 1200 in 1300 g. Na kmetiji imajo tudi 120 panjev čebel. Velik del dohodka pa na kmetiji predstavljajo tudi nesnice. V obogatenih kletkah jih redijo 12.000. Jajca se pobirajo in sortirajo avtomatsko. Z jajci zalagajo veliko javnih ustanov, bolnišnice, vrtce in šole. Na dan pa predelajo tudi do 400 kg testenin. Pot smo nadaljevali v Lipovce, kjer smo si ogledali našo mešalnico krmil. Ker se zavedamo, da mora biti končni izdelek najvišje kakovosti, je takšna celotna razvojna pot. Rejci so bili presenečeni nad deležem lastnih žit in čistočo v mešalnici ter skladišču. V mešanici krmil proizvajamo živalim prijazne in varne krmne mešanice, ki zaradi visoke kakovosti omogočajo nadpovprečne rejske rezultate. V svojem prodajnem programu pokrivamo področja krmil goved, prašičev, perutnine in drugih živalskih krmil. Članom društva smo predstavili tako popolne kot tudi dopolnilne krmne mešanice. Seveda pa je vsem bil najbolj všeč zaključek ekskurzije, ki smo ga imeli v vinski kleti Marof, z degustacijo izbranih vin in ogledom vinske kleti. Martina Planinc

novice

V MAXIMUSU nova trgovina

Gerry Weber Gerry Weber je dinamična življenjska blagovna znamka – zanimiva, sodobna, visokokakovostna in neustavljivo privlačna. Izjemna pozornost je namenjena posebnim detajlom, visoko kakovostnim materialom, lepim barvam in ustreznim krojem, ki omogočajo individualen, samozavesten izgled.

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

informatika

NOV STANDARD eSlog 2.0 je pripravljen S standardom eSlog 2.0 bo slovenski trg pripravljen na Evropsko direktivo o izdajanju eRačunov pri javnem naročanju (2014/55/EU), ki obvezuje vse zavezance za javno naročanje v Evropski uniji k prejemanju eRačuna. eSlog 2.0 je nov nacionalni standard za pošiljanje eRačunov, ki je usklajen z evropskimi standardi. Izvajalci ukrepa »Readiness Of Slovenian E-Invoicing« (ROSE) so z vsemi relevantnimi deležniki pripravili nadgradnjo eSlog standarda na verzijo 2.0.

Namen ukrepa ROSE je uveljavitev eRačuna v skladu z novo sprejetim evropskim standardom (EN 16391) o elektronskih računih do konca maja 2018 v javnem sektorju in gospodarstvu. Ukrep se je začel 1. 6. 2017 in bo trajal do 31. 5. 2018. Kot pravijo na ROSE, je na njihovi povezavi že dostopna XML shema novega standarda eSlog 2.0, ki jo spremlja tehnična dokumentacija standarda. Tehnična dokumentacija standarda je namenjena ponudnikom programskih rešitev in storitev za integracijo novega standarda v svoje rešitve. Kot je razvidno na spletni strani ROSE, konzorcij partnerjev skrbi za informiranost ter usposobljenost akterjev preko delavnic po Sloveniji. Države Evropske unije in Evropska komisija so evropski standard za eRačune uvedle zaradi raznolikih oblik eRačunov, ki se uporabljajo znotraj Evropske unije. Ker te oblike niso enotne in združljive, prihaja do nepotrebnih zapletenosti in morebitno tudi do večjih stroškov, kar pa

Kar je pomembno, je to, da bo v skladu z evropsko direktivo o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (2014/55/EU) prejemanje elektronskih računov poslanih po evropskem standardu, zahtevano tudi za izvajalce javnih storitev, ki niso proračunski uporabniki, in sicer od 28. 11. 2018 naprej. Če za vas velja zakon o javnem naročanju, boste po tem datumu dolžni sprejemati eRačune. Uvedba enotnega evropskega standarda bo omogočila, da se bodo eRačuni brez težav pošiljali znotraj Evropske unije. Več o novem standardu eSlog 2.0, o novostih in o ROSE si lahko preberete na tej povezavi. (Povzeto po http://www.roseslovenia.eu/). V podjetju HAKL IT smo že intenzivno začeli s prilagajanjem ORKA. eRačun za podporo novemu eSlog 2.0 standardu. Prav tako se aktivno udeležujemo vseh dogodkov, povezanih z uvajanjem novega standarda in redno spremljamo vse novosti. Do konca poletja bo naš produkt ORKA.eRačun skladen z novim standardom eSlog 2.0.

je bil povod za uvedbo novega stanSlika 1: Logo od ROSE (vir: https://slovenskieracun.gzs.si/)

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

darda.

Sebastjan Gornjec

naši nasveti

Začetek vrtnarske sezone Ko gledam skozi okno, vidim skoraj pol metra snega in si ne morem predstavljati, da je nova vrtnarska sezona za ovinkom. Menim sicer, da na njivo do konca marca še ne bom mogla.

Najprej se mora raztaliti sneg, nato pa se mora še moja ilovica posušiti, da bo lahko sosed z velikim traktorjem opravil prvo brananje sezone. In takrat se bo šele komaj začelo. Prvo brananje je v bistvu tudi slepa setev. Pred vsako naslednjo setvijo, sajenjem tisti del njive še na hitro sfrezamo in s tem uničimo tiste plevele, ki so vzklili od takrat, ko je bilo opravljeno brananje. Torej daljša je časovna luknja, več plevelov je vzklilo, manj jih je ostalo. Spomladi z opravili ni za hiteti, kajti posevek, ki je bil posejan ob primernem času, zelo hitro ujame tistega, ki se je prej že 2 tedna mučil v neprimernih razmerah, pa še bolj zdrav je. Korenček v primernih razmerah kali 5 dni, pri prenizkih temperaturah pa tudi po 21 dni. Neko splošno pravilo za začetek opravilih je, da morajo biti tla segreta vsaj na 5 °C. Podatke o temperaturi tal dobimo na povezavi http://meteo.arso.gov. si/met/sl/agromet/recent/tsoil/. Prvi na vrsti so česen, čebula, grah in bob. Sledi špi-

nača. Za peteršilj in korenček počakamo, da ima zemlja vsaj 10 °C. Pri tem je potrebno upoštevati, da se lažja tla hitreje segrejejo kot težka. Zato moramo Goričanci upoštevati, da ko so tla v Rakičanu ogreta na 5 °C, naša ilovica še ni. Drugi omejujoč dejavnik pa je vlažnost tal. Če se zemlja oprijema obuvala ali orodja, je premokra in jo pustimo na miru, saj bomo uničili njeno strukturo. Če smo zelo nepotrpežljivi, lahko pokrijemo tla s kopreno. Tako se bodo tla hitreje ogrela. V vrtnarski dnevnik ali načrtovalec smo čez zimo že premaknili kolobar za 1 leto in izračunali količine potrebnih semen. In ko začnemo naročati semena in sadike se mi zdi, da je prišlo novo leto. Sama naročam ekološko seme in sadike. Tako zaradi vključenosti v kontrolo ekološkega kmetijstva kot zaradi mnenja, da bodo rastline v ekoloških pogojih iz ekološkega semena lažje

našle ravnovesje kot pa njihove razvajene sorodnice iz konvencionalnega kmetijstva. Kakorkoli gledamo, v konvencionalnem kmetijstvu imamo kup zaščitnih sredstev, s katerimi rastlini pomagamo, da lepo raste in se razvija. Novejši hibridi so največkrat žlahtnjeni z namenom večjega pridelka. Za večji pridelek pa potrebujemo več hranil. Z več hranil pa pride več bolezni. V ekološkem pa skorajda ni zaščitnih sredstev, s katerimi bi reševali težave. Po raziskavi, ki so jo opravili na Biotehniški fakulteti UL, obstajata 2 skupini vrtičkarjev. Ena, ki vrtička na ekološki način in druga, ki želi velik pridelek brez kakršnihkoli težav z boleznimi, škodljivci in pleveli. Študija kaže, da druga skupina nekritično posega po gnojilih in zaščitnih sredstvih. WHO pravi, da moramo na dan zaužiti 400 g zelenjave in sadja. Zakaj bi tista zelenjava, ki jo sami pridelamo, vsebovala ostanke zaščitnih sredstev, nitrate, težke kovine in podobne, nenujne elemente? Saj ni nobene logike, da se trudimo pridelati zelenjavo, ki bo slabše kakovosti, kot je tista v trgovini. Profesionalni kmetovalci ne uporabljajo FFS in gnojil po navdihu, če že ne zaradi inšpekcij, pa zaradi stroškov. Sedaj, spomladi, je pravi čas, da se odločimo in začnemo na vrtu vrtičkati na ekološki način. Pridelali bomo bolj zdravo zelenjavo, pa še okoli po parceli nam ne bo potrebno hoditi kot marsovec v skafandru, saj za škropljenje z algami ne potrebujemo zaščitne opreme. Veliko vrtičkarskih uspehov vam želim! dr. Saša Štraus

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

zabava

SUDOKU V mrežo 3 x 3 kvadratov, od katerih vsak vsebuje 3 x 3 polja, umeščamo številke od 1 do 9 z naslednjimi omejitvami: • v vsaki vrstici (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem stolpcu (9 polj) je vsaka številka vpisana le enkrat; • v vsakem kvadratku s 3 x 3 polji je vsaka številka vpisana le enkrat. Obilo zabave ob reševanju.

IGRIVI SUDOKU

LAHKI SUDOKU

1 3 9

5 7

7 2 8

5 7

4 8

TEŽJI SUDOKU

9 4

7 2 1

5 4

4 1

8 6

7 2

8 5

5 8

6 5

vici RAZSTAVA

la, da mu želi nekaj šepniti v uho.

“Včeraj sem na razstavi videl sliko pljuč kadilca. Grozno!”

Natakar je privolil, lepotica pa mu je s prstom začela ovijati brado in se igrati z njo ter rekla: “Ste vi tukaj šef?”

“In? Boš zdaj prenehal kaditi?” “To ne, na razstavo pa ne bom šel več!”

ŽIVAL “Ali ti verjameš, da je bil človek lahko v prejšnjem življenju žival?” “To je pa traparija! To sploh ni mogoče!” “Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.” “Kdaj?” “Ko sem ti posodil denar.”

PRITOŽBA

Lepotica je v restavraciji pristopila k bradatemu natakarju in mu rekINTERNA INTERNAREVIJA REVIJA marec–maj junij–avgust junij–avgust 2018 2016 2016

“No, prav, pa mu povejte, da v stranišču ni WC papirja, voda pa tudi ne teče!”

KAVIAR

In še naprej s prsti šarila po bradi. “Ne, jaz nisem šef!” je rekel natakar.

“Natakar, kaj mi priporočate danes?”

“Ali ga lahko pokličete?” je vprašala lepotica in mu prste enega za drugim vtikala v usta.

“Kaj pa je to?”

“Ne, ne morem ga poklicati, ker ga danes sploh ni tu!”

“Kaviar!” “To so ribja jajca.” “Potem mi pa prinesite štiri mehko kuhana!”

“Toda jaz ga potrebujem, ker mu moram nekaj sporočiti!” je rekla lepotica in spet s prsti ovijala natakarjevo brado.

VNUKI

“Saj lahko meni pustite sporočilo!” je rekel natakar.

Poklicala je prvega vnuka na sprehod, se vrgla v reko in ta jo

Babica je imela tri vnuke, za katere je mislila, da je nimajo radi. Odločila se je za preizkušnjo.

je rešil. Naslednji dan ga je čakal marcedes z napisom: “Hvala, ker si me rešil. Tvoja babica.” Enako je bilo z drugim vnukom. Poklicala je še tretjega. Šla sta, vrgla se je v reko, a vnuk je ni rešil. Drugi dan ga je čakal Ferrrari z napisom: “Hvala, ker si me rešil. Tvoj dedek.“

TESTIRANJE “Kako so včasih opravljali testiranje tesnenja avtomobilov znamke Opel in Zastava?” “Pri Oplu so v avto spustili kokoš in če je bila zjutraj mrtva, je to pomenilo, da avto dobro tesni. Pri Zastavi pa so dali v avto kokoš in če je bila zjutraj še v avtu, je to pomenilo, da avto dobro tesni.”

31 27

jubilej

Jubilanti 10 let

10 let

Bobič Daniel

Halilović Amir

Donets Poredoš Viktoriya

Horvat Drago

Himelrajh Kraner Jasmina

Horvat Jožef

Petrović Danijel

Kerčmar Kristjan

Panvita MIR d. d. Panvita Kmetijstvo d. o. o. Panvita MIR d. d.

Panvita Agromerkur d. o. o.

Valcl Uroš

Panvita Marof d. o. o.

Zver Andrej

Panvita MIR d. d.

20 let

Dervarič Maruela

Panvita Agromerkur d. o. o.

Kolar Igor

Panvita MIR d. d.

Korpič Mirjana

Panvita Agromerkur d. o. o.

Meolic Boštjan Panvita MIR d. d.

Vašcer Dejan Panvita d. d.

30 let

Bertalanič Milena Panvita d. d.

Grgurič Irena

Mencigar Majda

Panvita Agromerkur d. o. o.

Bedek Renata

Panvita Ekoteh d. o. o.

Panvita Agromerkur d. o. o.

Mesarič Jožef

Fekonja Natalija

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Fartelj Jože

Panvita Agromerkur d. o. o.

Panvita MIR d. d.

Perdigal Stanislav Panvita MIR d. d.

Pomgrad d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d. Pomgrad d. d.

Špoljarić Ivan

Pomgrad VGP d. d.

Serec Sandi Pomgrad d. d.

Šerber Nada Pomgrad d. d.

20 let

Šebjan Dušan Pomgrad d. d.

Vučko Jožef

Pomgrad  GM d. o. o.

30 let Ketiš Drago Pomgrad d. d.

Makovec Janko Pomgrad d. d.

Marič Alojz Pomgrad d. d.

Piskač Josip

Pomgrad GNG d. o. o. -v likvidaciji.

Škrilec Mirica Pomgrad d. d.

40 let

Gomboc Janez

Panvita d. d.

Pomgrad d. d.

Kovač Vladimir

INTERNA REVIJA marec–maj 2018

Pomgrad d. d.

Knaus Jožef