Naš Krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA september–november 2017

AVE novice

POMGRAD novice

REGAL GH novice

Pišem, pijem, pojem ne

INTERVJUJI Suzana FURLAN

Regal GH d. o. o.

Irena GRGURIČ

Panvita EKOTEH d. o. o.

Andrej BIRO

POMGRAD – VGP d. d.

Matej VIRAG

POMGRAD – CP d. d.

Hilda BALAŽIC

Panvita VETERINA d. o. o.

Ivan KOLARIĆ

predsjednik Uprave, TEGRA d.o.o.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2017

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Stanko Polanič

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Pomgrad

Reportaža | Naši otroci tudi letos v Baški

Zanimivo | Fast food in street food

Zanimivo | Prenovljene skulpture iz Murinega parka

Poudarki iz kroga znanja | Pišem, pijem, pojem ne

Informatika | ORKA.eRačun certificiran s strani Arhiva RS

Naši nasveti | Kulinarika

Naši nasveti | Jesen

Jubileji

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

INTERNA REVIJA september–november 2017

Spoštovani Krogovci! Zgodila se nam je res dobra stvar: nakup gradbenega podjetja TEGRA iz Čakovca. Upravi čestitam za dobro, pogumno in v bodočnost usmerjeno odločitev.

Sem človek starejše generacije in zato bi opravljeni nakup rad osvetlil z nekaterimi historično pomembnimi dejstvi. Podjetje TEGRA ima svoj sedež v Čakovcu, prestolnici Međimurske županije. Međimurska županija je ena manjših županij v Republiki Hrvaški, saj meri 730 km² in ima 124.000 prebivalcev. Prestolnica županije ima 16.500 prebivalcev. Po stopnji razvoja spada v zgornjo polovico županij v Republiki Hrvaški. Po zgoraj navedenih podatkih je Međimurska županija po površini nekaj manjša od Prekmurja, po prebivalstvu pa za skoraj 40.000 večja. Tako kot je prekmurščina specifičen dialekt v slovenščini, je međimurščina specifičen dialekt v hrvaščini. Oba dialekta sta si v besednem zakladu in v gramatiki eden drugemu blizu in zato se Prekmurec v prekmurščini veliko lažje sporazumeva z Međimurcem kot pa s kranjskim Slovencem. Deli nas reka Mura. Sedaj mejna reka, prej povezava obeh regij, saj je prva železniška proga v Prekmurje prišla v Lendavo iz Murskega Središča. Čakovec je že v prejšnji skupni državi imel zelo dobro srednjo in višjo gradbeno tehnično šolo. V takratnem SGP Pomurju smo se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oskrbovali s tehničnim kadrom iz Međimurja. Starejši se bodo verjetno spomnili Franja, Danka, Josipa, Ane, Biserke, pa tudi kvalitetnih zidarjev, tesarjev, odličnih delovodij ter prvih asfalterjev.

gradbišče v Münchnu. Ko smo se v osemdesetih letih odcepili od SGP Konstruktor, so nam nekaj mesecev obračunavali plače v RC GK Međimurje. Gradbeni kruh je trd kruh, pravijo, da ima vsaj sedem skorjic. Eni in drugi smo tega navajeni. Poznamo se vsaj štirideset let, povezuje nas skupna preteklost in storiti moramo vse, da sebi in svojim otrokom zagotovimo perspektivno prihodnost. Dragi TEGRAŠI! Dobrodošli v Pomgradovi družini, dobrodošli v Našem Krogu.

Stanko Polanič

S takratnim GK Međimurje smo skupaj nastopali na večjih projektih v Istri, tudi doma v M. Soboti, na Madžarskem in imeli celo skupno

INTERNA REVIJA september–november 2017

novice

10 MINUT ZA ZDRAVJE

na delovnem mestu Že vrabčki pojejo, da je redna telesna vadba pomembna za naše zdravje, saj dokazano znižuje tveganje za debelost, slab (LDL) holesterol in zvišuje dober (HDL) holesterol, poraba sladkorjev je učinkovitejša, zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze in možnost poškodb. Z redno telesno vadbo izboljšamo in krepimo srčno-žilni in dihalni sistem, izboljšamo gibalne sposobnosti, povečamo pretok krvi v telesu, oblikujemo telo, poveča se mišični tonus, izboljša imunsko odpornost, zmanjšuje stres in izboljša počutje. Pomembnosti zdravega načina življenja se zaveda tudi vedno več podjetij, med njimi tudi podjetje Panvita d. d., ki je v skrbi za zdravje zaposlenih in njihovo dobro počutje, v sklopu promocije zdravja na delovnem mestu, svojim zaposlenim na upravi v Rakičanu poskusno omogočila vsakodnevno 10-minutno vadbo na delovnem mestu. V primeru uspešnosti vadbe na tej lokaciji se bo 10-minutna vadba začela izvajati tudi po drugih družbah skupine. Vadba na delovnem mestu ima dokazano številne koristi za zaposlene in podjetje: boljše počutje zaposlenih, zmanjšanje utrujenosti, izboljšanje socialnih vezi

med zaposlenimi, večja motivacija in produktivnost, manj odsotnosti z dela, večja pripadnost podjetju, … Kljub temu da se zavedamo, kako pomembna je telesna aktivnost, smo v današnjem času in tempu življenja vedno manj telesno (gibalno/športno) dejavni. Zaradi sedečega načina življenja, stresa, službenih obveznosti ali napornih urnikov se mora človek bolj kot kdaj koli prej tako rekoč truditi, da ohrani oziroma vzpostavi aktivni življenjski slog. Veliko lahko naredimo sami že s tem, da gremo v »akcijo« in postanemo bolj aktivni kot sicer, tako da namesto avtomobila ali motornega kolesa izberemo hojo ali uporabimo kolo, namesto dvigala uporabimo stopnice, odpravimo se na daljši jutranji, popoldanski ali večerni sprehod itd. Izbrati moramo tisto prostočasno dejavnost, v kateri uživamo in nas najbolj zadovoljuje, osrečuje in izpopolnjuje ter jo tudi redno izvajamo, saj lahko edino tako v izbrani aktivnosti napredujemo ali ohranjamo raven z njo pridobljenih sposobnosti in znanj. Ključno je, da se tako delodajalec kot tudi posameznik zaveda pomena telesne dejavnosti in možnosti vključitve gibalnih vsebin v organizacijo urnika dela. In ne pozabite: Edina slaba vadba je vadba, ki se ni zgodila!

Anita Hiršl

STE OPAZILI?

ZA NAJBOLJŠE SI JE VREDNO VZETI ČAS Ste opazili delavca, ki sedita na giga panoju ob avtocesti in uživata ob naših čevapčičih? Vzela sta si čas za najboljše, vzemite si ga tudi vi. Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA september–november 2017

novice

USPEŠNA ŠIRITEV AVE GRILLA na Hrvaškem

V veselje in ponos nam je, da smo se z izdelki AVE Grill letos prvič pojavili tudi na policah Spara na Hrvaškem. Gre za pomembnega trgovca, ki ima na tem trgu že ca. 100 trgovin. Prva aktivnost je bila uspešna, čaka nas še ena in verjamemo, da bo to dober povod za uvrstitev širšega prodajnega asortimana v letu 2018. Uspešno smo zaorali ledino tudi na hrvaškem gastro trgu, kjer smo pričeli s prodajo zamrznjenega grilla. Naše sveže grill izdelke pa lahko vedno najdete tudi na policah Konzuma. Jasna Kuštor

PIŠČANČJI RAŽNJIČI – novost 2017 Tokrat bi vam želeli pobližje predstaviti izdelek, ki je naša letošnja novost. Gre za ražnjiče iz piščančjih beder, ki vas bodo prepričali s svojo sočnostjo. Izbirate lahko med dvema okusoma – klasik ali kebab. Dober tek. Jasna Kuštor

NOVE ŠTIRI ZLATE MEDALJE za AVE Na 38. mednarodnem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov, ki je potekalo v okviru 55. mednarodnega sejma AGRA v Gornji Radgoni 14. junija 2017, je Panvita MIR d. d. prejela zlato medaljo za naslednje mesne izdelke: • Hrenovka v naravnem ovoju, • Grajska salama, • Toast šunka, • Domači suhi ocvirki ter srebrno medaljo za Piščančjo posebno. Iskrene čestitke tehnologoma Jasmini Himelrajh Kraner in Igorju Kustecu ter celotni njuni ekipi. Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA september–november 2017

novice

TUTTOFOOD Milano Panvita MIR se je letos prvič udeležila tudi sejma v Milanu. Konkurenca med sejemskimi mesti narekuje tudi nenehno izboljšanje ponudbe produktov in predvsem storitev, ki jih sejmi nudijo. Tako prevzema sejmišče v Milanu tudi primat med prehrambnimi sejmi v Italiji. Novo sejmišče in nenehno izboljševanje podpore tako razstavljavcem kot tudi tako imenovanim buyerjem postavlja Milano v sam vrh tovrstne ponudbe. Razloga za nastop na letošnjem sejmu Tuttofood sta bila predvsem dva. Prvi razlog je, da povečamo že obstoječe aktivnosti, ki jih izvajamo na italijanskem trgu. Tukaj nam stojita ob strani predvsem naša zastopnika Ugo in Mauro Dornik iz podjetja TJKE, ki sta v kratkem času uspela uvrstiti AVE Grill na police nekaterih pomembnih trgovskih verig v obmejnem pasu Italije. Drugi, še pomembnejši razlog pa je bil testiranje novega pečenega zamrznjenega prodajnega programa na trgu Italije. Prednost tega programa je predvsem v HORECA sektorju, saj zmanjšuje tveganja, ki jih imajo gostinci s svežimi izdelki, a hkrati še vedno omogoča točno načrtovanje porcij in natančno izvedbo kalkulacij. Za sejem smo razvili tudi nove izdelke,

pri katerih gre za neke vrste odmik od okusa balkanskega grila in se približujemo bolj mediteranskem nevtralnem okusu, ki je sprejemljivejši za trg Italije. Smer, ki smo jo s tem zastavili, se je vsaj glede na odziv kupcev pokazala kot pravilna in okus je na omenjenem trgu sprejemljiv. Ker gre za strokovni sejem, katerega obiskujejo profesionalci in distributerji iz vsega sveta, predvsem pa tisti, ki se ukvarjajo s prodajo in distribucijo v tako imenovanem Italian Food segmentu, smo uspeli navezati nekaj konkretnih stikov za distribucije drugod po Evropi. Panvita Mir je bila del nacionalnega razstavnega paviljona, ki je bil zgrajen s finančno pomočjo državne agencije SPIRIT. Matej Fišer

AVE na AGRI

Tudi letos smo se predstavili na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki je potekal od 26. do 31. 8. v Gornji Radgoni. Naš razstavni prostor se je nahajal v Hali A, predstavljali pa smo se z narezki, Kranjsko klobaso, Ocvirki, Gasilskimi čevapčiči in Piščančjimi ražnjiči. Pri nas je bilo vedno veselo in živahno, za kar sta poskrbela legendarni Marjan Kralj in prijetna hostesa Tjaša. Jasna Kuštor

ODSLEJ TUDI V KOPRU IN KRANJU Potem ko je uspešno zaživel AVE Snack v Murski Soboti, smo se odločili dobro prakso prenesti še na druge lokacije. Tako smo v juliju odprli AVE Snack tudi v Kopru in Kranju. Pripravili smo pester nabor toplih jedi, v katerih lahko uživate pri nas ali pa vam jih pripravimo za domov. Trenutno so najbolj priljubljena pečena rebra in svinjska krača, sledijo pa jedi na žlico in Leskovački hamburger.

INTERNA REVIJA september–november 2017

novice

AVE GRILL in Zigante tartufi Tartufi so vedno bolj priljubljeni in ker se zelo dobro razumejo z mesom in mesnimi izdelki, smo se odločili, da se povežemo z Zigante tartufi in skupaj ustvarimo nekaj slastnih receptov. Prvi v nizu so nekoliko drugačni slastni burgerji s čevapčiči in tartufnim sirom. Naj vam teknejo!

SLASTNI BURGERJI S TELEČJIMI ČEVAPČIČI,

Priprava:

TARTUFNIM SIROM IN RUKOLO (6 burgerjev, za 3 osebe)

Vzamemo po dva in dva čevapčiča. Sir narežemo na debelino nekaj milimetrov. Francosko štruco narežemo na 6 kosov in jih razpolovimo. Dve žlici olivnega olja zmešamo z žlico olivnega olja z okusom tartufov.

Sestavine: • ‒ 12 Telečjih čevapčičev AVE • ‒ 6 kosov sira s tartufi

Z oljem premažemo razpolovljene kruhke, jih potresemo s timijanom in črnim poprom. Položimo jih na pekač obložen s papirjem za peko in pečemo v pečici z nastavitvijo žar in temperaturo 200 °C, nekje 5-8 minut - do zlato zapečene barve.

• ‒ 1 francoska štruca • ‒ 6 čajnih žličk polnozrnate gorčice in majoneze • ‒ 2–3 polne pesti sveže mlade rukole • ‒ 4 –5 žlic olivnega olja

Medtem v ponvi, ki smo ji dodali žlico olja, popečemo dvojne čevapčiče (po dva in dva skupaj). Ko so na eni strani zlato rjavo zapečeni, jih obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Na vrh dodamo narezan sir, da se med samo peko čevapčičev stopi.

• ‒ 1 žlica olivnega olja z okusom tartufov • ‒ vejica svežega timijana • ‒ črni poper po okusu

Popečene kruhke premažemo. Spodnjo polovico z majonezo, zgornjo z gorčico. Na spodnjo polovico dodamo popečene čevapčiče s sirom in čeznje dodamo svežo rukolo. Vse skupaj pokrijemo z zgornjim delom kruha. V burger zapičimo leseno palčko, da drži burger skupaj in takoj postrežemo. Pa dober tek.

PANVITA na AGRI Na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni AGRA 2017, ki je potekal v času od 26. do 31. avgusta 2017, smo se predstavili tudi Panvita Kmetijstvo. Sejem AGRA je potekal v znamenju trajnostnega kmetovanja in hrane iz bližine. V podjetju to podpiramo z do okolju prijazno pridelano hrano in sonaravno rejo živali. Veliko nam pomeni hrana iz bližine, zato so žita, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji, slovenskega porekla. Na sejmu je izrednega pomena druženje z našimi kupci in s poslovnimi partnerji. Druženje je tisto, ki z razstavnim prostorom daje glavno vsebino dogajanju. Na sejmu smo kot razstavljavci ponudili svoje vrhunske izdelke in obiskovalce tudi postregli z našimi nagrajenimi produkti znamk AVE in MAROF.

prihodnost zremo z veliko mero optimizma. V kmetijski in živilsko-pridelovani industriji v Sloveniji je še veliko priložnosti. Zavedati se moramo, da trajnostni razvoj predstavlja dodano vrednost našim vrhunskim izdelkom, ki je pogosto premalo cenjena in ovrednotena.

Kot razstavljavci smo lahko z obiskom več kot zadovoljni in v

Martina Planinc

INTERNA REVIJA september–november 2017

gradimo

V APRILU 60 NOVIH STANOVANJ V ŠKOFLJICI V stanovanjskem naselju Lanovo, kjer že od leta 2007 rastejo stanovanjski bloki in vrstne hiše, bomo v Pomgradu do aprila 2018 zgradili še 60 novih stanovanj. V Škofljici pri Ljubljani v mirnem, zdravem, sončnem in zelenem okolju brez gneče in prometnih ulic izvajamo gradbeno obrtniška dela za izgradnjo 3. faze stanovanjskega naselja Lanovo. Kot nam je povedal direktor projekta Drago Kalamar ter vodja gradbišča Timea Soos, ta 2,2 milijona vredna faza obsega novogradnjo treh objektov in dokončanje garažne hiše. Vila blok (VBA) 5 in VBA 6 sta enaka in imata tlorisno vsak po 315 m², medtem ko je Lamela 3 večji objekt in ima tlorisno gledano 800 m². Lamela 3 obsega pritličje, dve nadstropji in mansardo, stene na objektu pa so večinoma betonske, nekaj malega je siporeks in gips sten. VBA 5 in 6 imata pritličje iz betonskih sten, medtem ko so I. nadstropje, II. nadstropje in mansarda kombinirani iz betonskih in opečnih sten, nekaj je tudi tu siporeks in gips sten. Na vseh treh objektih je streha dvokapnica, ki pa ne obsega našega dela izvedbe. Planirano je, da

PO LETIH ZATIŠJA IN SUHIH KRAV SPET INVESTICIJE V CESTNO OMREŽJE

V slabem ali zelo slabem stanju je kar 60 odstotkov slovenskega cestnega omrežja, na hitro propadanje pa je v zadnjih letih bistveno pripomoglo kleščenje sredstev, ki jih je država v času suhih krav namenjala vzdrževanju, kaj šele investiranju v posodobitve. Tako država (DRSI) zadnji dve leti vendarle namenja nekaj več sredstev za obnovo cestnega omrežja. INTERNA REVIJA september–november 2017

v letošnjem letu objekte spravimo pod streho, izvedemo fasado, vse notranje predelne stene, omete, tlake, kanalizacijo in drenažo ter nekatera obrtniška dela. Za naslednjo leto pa ostanejo keramika, slikopleskarska dela, kamnoseška dela, oprema, asfalterska dela in garaža ter zunanja ureditev. Tako bo v geomantični soseski Lanovo na voljo 60 novih stanovanj, od tega jih bo v večjem objektu 34, manjša objekta pa bosta

»Tako se iz teh sredstev financira tudi Rekonstrukcija ceste in ureditev kolesarskega pasu od naselja Dobrovnik do naselja Kamovci v dolžini 2.300 m. Na levi in desni strani ceste se bo na novo zgradila kolesarska steza v širini 1,85 m. Ob obstoječi cesti sta dve avtobusni postaji, ki se v celoti obnovita. Ob izgradnji kolesarske steze se uredi tudi ustrezno odvodnjavanje z jarki in propusti.« je na kratko 1,1 milijona vreden projekt povzela vodja projekta Tatjana Munih.

imela vsak po 13 stanovanj. GEOMANTIJA je ekološka veščina celostnega obravnavanja prostora. Temeljno GEOMANTIČNO PRAVILO O ZDRAVJU pravi, če hočemo imeti zdrav bivalni prostor, moramo v prostor zajeti vitalno energijo zemlje. Ta s svojo dinamično cirkulacijo po prostoru človeku krepi organizem in omogoča naravno vitalnost, imunost in moč. Boštjan Kojzek

pa omogoča obsežnejšo in zanimivejšo turistično ponudbo. Z vidika skupine Pomgrad pa takšni projekti na cestni infrastrukturi, kot je ta, prinašajo največjo dodano vrednost, saj zagotavljajo ustrezno zasedenost ključnih lastnih materialnih in proizvodnih virov. Boštjan Kojzek

Tako bo predvidoma že novembra letos na novo urejena cestna infrastruktura prispevala k večji varnosti vseh udeležencev v prometu, še zlasti kolesarjev in pešcev. Kolesarska steza je namenjena turističnemu, rekreacijskemu oziroma izletniškemu kolesarjenju, uporabljalo pa jo bo tudi prebivalstvo za prevoz na delo, v šolo, trgovino ipd. Spodbujanje kolesarstva pripomore tudi k pogostejšemu gibanju prebivalstva, zmanjšuje onesnaženost okolja, poleg tega

gradimo

NOVARTIS VLAGA V RAZŠIRITEV SVOJE DEJAVNOSTI

NA PREVALJAH

Novartis sodi med največje vlagatelje v slovenskem gospodarstvu. V Pomgradu za Novartis oziroma za Lek, člana skupine Sandoz, ki je v lastni Novartisa, gradimo nov sodobni proizvodni objekt za proizvodnjo širokospektralnega antibiotika v enoti Penicilinski izdelki na Prevaljah. O NOVARTISU Novartis ponuja rešitve za varovanje zdravja, ki izpolnjujejo vedno večje potrebe bolnikov in družbe. Novartis s sedežem v Baslu v Švici ponuja zelo raznoliko paleto zdravil, s katerimi zadovoljuje te potrebe: inovativna zdravila, izdelke za zdravje oči in cenovno dostopna generična zdravila. Novartis je edina globalna družba, ki je na vodilnem mestu na teh področjih. V letu 2016 so družbe v skupini Novartis dosegle prihodek od prodaje v višini 48,5 milijard ameriških dolarjev, približno 9 milijard ameriških dolarjev (8,4 milijard ameriških dolarjev brez stroškov slabitve in amortizacije) je bilo vloženih v raziskave in razvoj. Skupina Novartis v svojih družbah zaposluje približno 118.000 ljudi. Novartisovi izdelki so na voljo v več kot 155 državah po vsem svetu.

O PROJEKTU Naložba bo povečala sedanje zmogljivosti Leka, člana skupine Sandoz, ki je v lasti Novartisa, sam projekt bo trajal več let. Na zemljišču, ki so ga kupili v svoji neposredni bližini v preteklem letu (od podjetja Koratur), bodo zgradili nov proizvodni objekt za proizvodnjo širokospektralnega antibiotika. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bodo prve proizvodne linije zagnali v letu 2019. Več tehničnih podrobnosti pa sta nam zaupala direktor projekta Bogdan Rojs ter vodja gradbišča Jožef Kovač. Vrednost pogodbenih del širitve proizvodnje LEK PREVALJE znaša nekaj več kot 11,5 milijonov eurov in je razdeljena na dve fazi: ‒1. FAZA zajema proizvodni del objekta med osmi A–G

• ‒Pisarne ekspedita (tlorisna dimenzija 5,40 x 27,20 m) • ‒Visoko regionalno skladišče (VRS) (tlorisna dimenzija 93,20 x 15,80 m) • ‒Odpadke (tlorisna dimenzija 15,65 x 14,20 m) • ‒Transformatorsko postajo • ‒Hodnik in prostor za malotovorno dvigalo • ‒Temelj mostne tehtnice • ‒Temelj diesel agregata • ‒MRP • ‒Vratarnico Pomgrad na projektu izvaja naslednja dela: • ‒AB dela • ‒Tesarska dela • ‒Zidarska dela • ‒Krovsko kleparska dela • ‒Ključavničarska dela • ‒Stavbno pohištvo • ‒Nakladalne rampe, industrijska vrata Ker objekti niso montažne konstrukcije, je za objekte predvideno ca. 2.500,00 ton armature in ca. 16.000 m³ različnih mark betona. Dobavitelj armature je TERRA Škofljica, dobavitelj betona pa KOGRAD IGEM. Specifika projekta bo niveliranje oziroma zagotoviti ravnost etažnih plošč, kjer bo potrebno upoštevati standarde ter še dodatne zahteve dobaviteljev tehnološke opreme, transportne poti in druge opreme, kjer bo to potrebno. Začetek izgradnje I. faze proizvodnega objekta med osmi A–G se je pričela v mesecu juniju 2017, rok dokončanja 1. faze pa je do 15. 03. 2018. V tej fazi se izvedejo klet (K), pritličje (P), 1. nadstropje (1N), 2. nadstropje (2N) ter 3. nadstropje (3N). Nosilna konstrukcija pro-

izvodnega objekta je AB skelet s stenami in stopniščnimi jedri. Nosilna konstrukcija v 3. nadstropju je predvidena z jeklenimi stebri in nosilci. Temeljenje proizvodnega objekta je na talni plošči s kletnimi zidovi, talna plošča je debeline 40 cm z vutastimi ojačitvami pod stebri in stenami v skupni debelini 100 cm. Debelina štirih etažnih plošč je 25 cm, nosilci pod etažnimi ploščami so dimenzij 45 x 60 cm, betonski stebri pa dimenzij 70/70 cm, 60/60 cm, 50/50 cm, kletne betonske stene so debeline 30 cm ter vse ostale betonske stene debeline 25 cm. Pri izvedbi podložnega betona talne plošče proizvodnega objekta je bila potrebna izvedba podložnega betona v dveh fazah: v prvi fazi ravnine talne plošče in vute, nato v drugi fazi izvedba poševnin vut. Začetek 2. faze je predvidena v mesecu januarju 2018 ter mora biti zaključena do 31. 08. 2018. V tej fazi se bo izvedlo več objektov. Transformatorska postaja temeljena na pasovnih temeljih, stenasta AB zgradba s ploščami in stenami debeline 20 cm. Visoko regionalno skladišče (VRS) bo sestavljeno iz AB talne plošče debeline 80 cm in 4,35 m in visokih AB sten debeline 30 cm. Objekt ekspedita je AB stenska konstrukcija debeline 20 cm in ploščami debeline 15 cm. Objekt je temeljen na pasovnih temeljih. Pridobitev tako velikega in zahtevnega projekta je nedvomno priznanje za uspešno zaključene prejšnje projekte za istega naročnika. Pomgradu soočenje z zahtevnimi projekti nikoli ni predstavljalo ovir, temveč izziv. Boštjan Kojzek

‒2. FAZA zajema ostali del kleti proizvodnega objekta ter vse ostale objekte Za širitev proizvodnje LEK PREVALJE Pomgrad izvaja naslednje objekte, ki so med seboj konstrukcijsko ločeni: • Proizvodni objekt (tlorisna dimenzija 93,20 x 84,15 m) • Sprejem in odpremo (ekspedit) (tlorisna dimenzija 68,25 x 14,40 m)

INTERNA REVIJA september–november 2017

novice

DIŠI PO JESENI!

Lancôme »La vie est belle L'Eclat«, Kenzo »World«, Jean Paul Gaultier »Scandal« in moški ter ženski Emporio Armani »Stronger with you« in »Because it's you« so le nekatere izmed jesenskih parfumskih novosti, ki jih že lahko testirate v naših prodajalnah. Mi se za favorita nismo mogli odločiti, saj je vsaka dišava zase čarobna in edinstvena. Zato ste drage dame in gospodje vabljeni v Travel FREE, da jih na svoji koži testirate tudi sami!

VALENTINO BY MARIO VALENTINO

Zgodba Maria Valentina se je začela pisati leta 1952 v Neaplju v Italiji, ko je bilo ustanovljeno podjetje »Mario Valentino«. Podjetje se je na začetku ukvarjalo predvsem z izdelavo usnjenih čevljev, med znanimi naročniki pa sta bili tudi Jackie Kennedy in Liz Taylor. Danes so poznani predvsem po usnjenih izdelkih, od čevljev in modnih dodatkov, pa vse do oblačil. Torbice Maria Valentina pa imamo sedaj tudi v izbranih Travel FREE prodajalnah. O kakovosti in brezčasnem dizajnu pa se prepričajte sami; vabljeni!

JESENSKO ZIMSKA KOLEKCIJA

DESIGUAL

Španska blagovna znamka s sedežem podjetja v Barceloni s svojimi kreativnimi in domišljijskimi kosi oblačil osrečuje ljudi v več kot 100 državah sveta. Njihov moto, da nikoli ne bodo prenehali sanjati, se odraža tudi v jesensko zimski kolekciji, ki je že na policah naše največje Travel FREE prodajalne v Gornji Radgoni. Izbirate lahko med toplimi plašči, jopami, oblekami, jeans kolekcijo in modnimi dodatki (torbice, denarnice, dežniki); seveda vse v tipičnih Desigualovih motivih.

TRAVEL FREE V NOVI PODOBI

V Travel FREE smo se odeli v novo podobo. Ne spreglejte nas ob glavnih cestah in vpadnicah, kjer vas usmerjamo do naših prodajaln. Vabljeni! :)

INTERNA REVIJA september–november 2017

intervju Suzana FURLAN

Irena GRGURIČ

Regal GH d. o. o.

Panvita Ekoteh d. o. o.

Si po značaju vprašaj ali klicaj? V službi vprašaj, doma klicaj. Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi?

Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš in če da, zakaj? te čaka za njimi … Šnops ali šah?

pijačo, večerjo … dolžnost pa

Kanasta.

je, da se vrnem na isti naslov.

Prvo je tvoja izbira, drugo kruta

Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Vedno, je pa odvisno tudi od občinstva – kateri dlje zdržijo.

realnost. Kdaj izgovor postane laž? Kadar izkrivljaš resnico zaradi

Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Nobene, v obeh primerih si v

različnih interesov.

slabi družbi.

Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš?

Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR?

Ne znam skrivati stvari – to je

Ne bi se, uživam v delu. So graje pogostejše od pohval?

Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike?

Če pogledam naokoli, vidim, da

Zato, ker je pri športu treba

skoparim s pohvalami.

ljudje lažje grajajo, sama pa ne

Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal našemu krogu.

Avtomatska. Kako bi komentiral »Bolje biti pijan nego star«? Brezzveze. Kdaj izgovor postane laž? Ko ni resničen. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš?

Odvisno od družbe. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo? Slab zakon 24 ur, slaba služba ‒ 8 ur. Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Dokler ga ne dobim, ne vem, kako bi reagirala. So graje pogostejše od pohval? Povečini ja.

Nič ne skrivam. Koliko je ura, ko je ni? Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? gredo v politiko. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal našemu krogu. Mislim, da ni potrebe, je vse kar

vložiti veliko truda, v politiki pa truda priti do cilja.

Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi?

Si bolj zgovoren v službi ali družbi?

Pravijo, da imam za čas dober občutek.

Ker očitno pametni, delavni ne

napaka, ki je ne znam skriti.

je interes največkrat z najmanj

Klicaj.

Vedno, nikoli ne veš, kdo ali kaj

Pravica je, da grem zvečer na

Kako bi komentiral »Bolje biti pijan nego star«?

Si po značaju vprašaj ali klicaj?

Koliko je ura, ko je ni?

… še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov … Poznaš pesem in avtorja? Pozabila, daleč je srednja šola …

dobro pokrito.

Kolikor hočeš.

Razvedrilo – fotoreportaže

… še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov … Poznaš pesem in avtorja?

zaposlenih z najbolj norih,

Tale verz mi deluje nekam

zabavnih počitnic, dopusta …

depresivno in sem vesela, da ga ne prepoznam.

INTERNA REVIJA september–november 2017

Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš in če da, zakaj? Da ne bi koga presenetila … Šnops ali šah? Šnops.

intervju Andrej BIRO

Matej VIRAG

Pomgrad VGP – d. d.

Pomgrad – CP d. d.

Si po značaju vprašaj ali klicaj?

Si po značaju vprašaj ali klicaj? ?!

Šnops ali šah? Šnops, pa pir.

Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi? Obvezno se je treba zavedati svojih pravic. Na žalost. Kako bi komentiral »Bolje biti pijan nego star«? Neznam, što je umjetnik htio da kaže. Kdaj izgovor postane laž?

Si bolj zgovoren v službi ali družbi? Povsod bolj kot doma. Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo?

Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike? Ker se povsod pač ne da prešvercati. Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu.

Sočne fotografije tako za moški

okoliščinah klicaj.

del kot tudi za ženski del bralcev.

Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi?

Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš in če da, zakaj?

Obveznosti in pravice so v tesni korelaciji. Obveznosti prinašajo

Vedno, tako so me naučili in kar se Janezek nauči, to Janezek zna.

pravice in obratno.

Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR?

Kako bi komentiral »Bolje biti pijan nego star«?

Šnops, špricer, svinčnik in papir.

Težko je komentirati jezik boemov, recimo pa, da se je lažje

Si bolj zgovoren v službi ali družbi?

strezniti, kot pomladiti. Starost

Takrat, ko pridem do besede.

Ne bi se. So graje pogostejše od pohval?

Odkritost.

vprašanja, novitete, v posebnih

Kot med ednino in množino.

Prepogosto. Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš.

Mešanica obojega , odprt za

Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu.

Večinoma. Na žalost. Koliko je ura, ko je ni? Petek zvečer.

Šnops ali šah?

prinaša modrost, vinjenost pa pozabo, utopijo.

Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo?

Kdaj izgovor postane laž?

Kot med črno in belo.

Če se za njim skriva naša lenoba.

… še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov … Poznaš pesem in avtorja?

Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš.

Moral sem zgooglat …

Direktnost.

A2 barvne posterje na sredini. Nage babe.

Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR? Ne bi se, bi mu pa plačal počitnice. :-) So graje pogostejše od pohval?

Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike?

Dandanes na žalost da.

Ker je več takih, ki bi radi brez

Koliko je ura, ko je ni?

Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš in če da, zakaj?

vložka in odrekanja želeli priti

Skoraj vedno. Osnove bontona.

vložijo nekaj in preko svojega

na vrh, kot pa tistih, ki najprej truda pridejo na vrh …

Toliko kot včeraj ob istem času. … še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov … Poznaš pesem in avtorja? Stric Google pravi da Brodnik, Antona Aškerca.

INTERNA REVIJA september–november 2017

intervju Hilda BALAŽIC Panvita VETERINA d. o. o.

Si po značaju vprašaj ali klicaj? Po značaju sem zagotovo klicaj. Sem odločna, neposredna in iskrena oseba. Rada imam naravo in živali, kar potrjuje tudi moje delo v Panviti

Kako bi komentiral »Bolje biti pijan nego star«? To je čustvena pesem, ki mi seže do srca in obudi spomine na zabave, na mladost, na ljubezen …

veterini, ki me veseli in ga rada opravljam.

Zakaj imamo vrhunske športnike in zanič politike?

Kakšna je razlika med slabim zakonom in slabo službo?

Vrhunski športniki maksimal-

V slabi službi si osem ur in

no trenirajo in se ženejo za

zapreš vrata za seboj. V slabem

zadanimi cilji, da lahko uspejo.

zakonu pa si dejansko skoraj

Naši politiki pa vedno ostanejo

štiriindvajset ur, če ne fizično,

samo pri obljubah.

pa psihično.

Tema oziroma področje, ki bi jo (ga) dodal Našemu krogu.

Kako bi se poslovil od šefa, če bi na lotu zadel 1 mio EUR?

Trenutno se ne spomnim

Imam zelo korektnega šefa

nobene dobre teme, mi je pa

oziroma direktorja, zato bi se

revija Naš krog všeč in jo rada

tudi jaz korektno poslovila od

preberem.

njega.

Vedno potrkaš na tuja vrata, preden vstopiš in če da, zakaj?

So graje pogostejše od pohval?

Vedno potrkam na tuja vrata,

zlata sredina.

ker so me tako vzgojili starši, saj z načinom obnašanja

Kdaj izgovor postane laž?

človek veliko pove o sebi.

Izgovor za izgovorom in se Kakšna je povezava med pravicami in obveznostmi?

hitro zapleteš v laž. Zato imam vedno rajši resnico.

Pravice in obveznosti so med seboj zelo tesno povezane, ker se navezujejo ena na drugo. Vsaka pravica zahteva dolžnost in obveznost nekoga, da jo izpolni. Zato pa moramo biti odgovorni in spoštovati

Napaka (slabost), ki jo najbolj skrivaš. Zaenkrat nič ne skrivam. Če pa bi in bi to tudi povedala, potem ne bi bila več skrivnost.

tako obveznosti kot pravice.

Šnops ali šah? Občasno šnops. Si bolj zgovoren v službi ali družbi?

Mislim, da graj sploh ni, sem

Koliko je ura, ko je ni? Je čas, ki ga najraje preživim s svojo družino in vnukinjo Lano, v svoji počitniški prikolici v Ankaranu.

Zgovorna sem v družbi, prav

… še krik iz valov, iz mrtvih je Save grobov … Poznaš pesem in avtorja?

tako pa tudi v službi, včasih še

To pesem poznam še iz šolskih

kar preveč.

dni, saj smo jo večkrat brali in analizirali. Ti verzi so iz pesmi Brodnik, ki jo je napisal Anton Aškerc.

INTERNA REVIJA september–november 2017

intervju Ivan KOLARIĆ predsjednik Uprave, TEGRA do.o.

Dobro došli u sistem Pomgrad nadam se da ste bili dobro primljeni i da se na početku dobro osjećate u našem društvu Hvala na dobrodošlici Moram reći da stvarno taj prijelaz nije bilo nekakav stresni događaj za zaposlene u Tegri, jer na prezentaciji novog vlasnika zaposlenicima Tegre na kojoj su sudjelovalo gospodin Stane Polanič, Igor Banič i ja ljudi su već bili neformalno informirani o Grupi Pomgrad te znaju da pripadamo istom poslovnom segmentu sa sličnim povijesnim razvojem, ali i da su ljudima koji vode obje tvrtke vrlo sličnog radnog i privatnog mentaliteta, a i velika većina ljudi s obje strane granice govore vrlo sličnim jezikom. Ja osobno tu sličnost u jeziku znam „zloupotrijebiti“ u razgovoru sa slovenskim policajcima iz zapadnog dijela Slovenije kad tražim da me blaže kazne jer po govoru misle da sam iz Prekmurja. Nadalje dugo smo skupa živjeli u istim državama austrougarskoj na koji svi nekako s nostalgijom gledamo i kasnije u Jugoslaviji te su nam regionalni mentalitet, običaji; vjerski i svjetovni gotovo isti odnosno sličniji nego unutar nacionalnih država. Misli da i ljudi s obje strane granice kad je prijeđu nemaju osjećaj da su u tuđini odnosno osjećaju se kao doma. Slično i mi sa prekmurskim dialektom dobro prolazimo u Dalmaciji, gdje misle da smo Međimurci. Ako smo već kod povijesti, od kada Tegra postoji? Tegra nastavlja tradiciju međimurskog komunalnog graditeljstva praktično od 1947. godine kada je osnovana prva komunalna tvrtka u Čakovcu i Međimurju, s vremenom se ta tvrtka razvijala te je iz nje nastala Hidrotehnika koja se bavila pretežito vodnim gospodarstvom, te

INTERNA REVIJA september–november 2017

izgradnjom vodovoda i kanalizacija. Krajem osamdesetih godina prošlog stoljeća ona se spojila s OOUR-om Niskogradnja, iz sastava nekadašnjeg GK Međimurje, koja pak se bavila izgradnjom cesta i okoliša zgrada. Ovim spajanjem nastala je Niskogradnja – Hidrotehnika koja je poslije privatizacije 1993. godine, od strane cca 400 malih dioničara – zaposlenika, promijenila ime u Međimurje Tegra d.d. 1995. godine Međimurje Tegra d.d. osnovala je tvrtku kćer Tegra inženjering d.o.o. koja je do 2002. preuzela sve operativne aktivnosti tvrtke majke i promijenila ime u današnje ime Tegra. Tegru su mali dioničari u srpnju 2007. prodali francuskoj internacionalnoj tvrtki Eurovia, a 10 godina kasnije prodani smo Grupi Pomgrad zbog promjene menadžmenta i globalne strategije unutar Eurovie.

Francuzi su Vas kupili 2007. godine, znači bili ste 10 godina vlasništvu Eurovie, kako je to izgledalo, došlo je do restrukturiranja. Recite malo o tome. Mi smo praktično odmah 2007. počeli s restrukturiranjem tvrtke. Ja sam i onda bio predsjednik Uprave tvrtke te sam nastojao iskoristiti promjenu vlasništva, uz menadžerski know how Eurovie i snažnu IT podršku menadžerskom upravljanju, da što ranije i efikasnije napravimo restrukturiranje kako bismo prekinuli s lošom praksom prilagodbe poslovne politike podilaženja malim dioničarima i čuvanju socijalnog mira koja nas je činila manje konkurentnima. Nadalje moja procjena da će jenjavati radovi na javnoj pogotovo cestovnoj infrastrukturi pokazala se točnom te je i zbog toga trebalo napraviti svojevrsni prilagodbu tržištu. Značajnim smanjenje broja zaposlenih u

periodu od 07. mj. 2007 do 07 mj. 2009. te racionalizacijom procesa i troškova stvorili smo preduvjete za preživjeti krizno razdoblje 2010. do 2016. u kojem je propalo gotovo 70 % građevinskih tvrtki u Hrvatskoj. Mi smo proces restrukturiranja završili još 2010. i otad nije bilo značajnijih otpuštanja i promjene broja zaposlenih koji se o tada kreće oko 150 stalno zaposlenih, a trenutno je to 146. U procesu restrukturiranja nije došlo samo do smanjenja broja zaposlenih već se u tom periodu napravila opsežna racionalizacija i modernizacija voznog i strojnog parka uz zadržavanje operativne sposobnost tvrtke na gotovo istoj razini. Primjera radi najveći godišnji prihod od 137 miliona HRK prije restrukturiranja ostvaren je sa 340 zaposlenih dok je 2016. prihod od gotovo 142 miliona HRK ostvarilo 146 zaposlenih. Dakle jedan od glavnih ciljeva restrukturiranja – porast produktivnosti je očit.

Koliko mi je poznato Tegra je radila na hrvatskom auto-cestovnom programu ? Mi smo od ožujka 1992. godine na hrvatskom auto - cestovnom tržištu, a moj prvi radni dan poslije studija krajem svibnja 1992. bilo je upravo gradilište dionice auto-ceste Popovec.-Sveta Helena.. Nakon ove dionice autoceste Tegra je, kroz zemljane radove, radove na zaštiti instalacija, površinske odvodnje te radove na kolničkoj konstrukciji s asfaltima bila uključena u hrvatski program izgradnje auto-cesta do 2009. godine kad je završen spoj auto-ceste Goričan Zagreb na mađarski dio cestovnog koridora. Znači karijeru ste počeli na auto-cesti. A prije toga gdje ste studirali? Kako je onda dalje tekla Vaša karijera? Studirao sam u Zagrebu, ja sam dipl.inž.geodezije, ali sam završio srednju kao građevinski tehničar te sam uz geodeziju počeo voditi i gradilišta jer je u to doba, sredinom devedesetih, bila svojevrsna smjena generacija kod inženjera te je nedostajalo vodećeg kadra za gradilišta. Ubrzo sam postao šef operative kasnije i tehnički direktor da bi 1999 postao direktor tadašnje Tegre inženjering što sam nastavio biti do danas u svojstvu predsjednika Uprave uz članicu uprave gđu. Silviju Kolmanić koja je zadužena za pretežno financijsko - računovodstveni dio poslovanja. Uglavnom moja karijera u Tegri od 1992. do danas razvijala se relativno brzo ali penjanjem stepenicu po stepenicu u da tako velim zapovjednoj hijerarhiji.

intervju

Tegra danas? Opišite malo, što su vaši prioriteti, gdje najviše radite? Tegra je prošle godine imala 142.000.000, kuna prometa te gotovo 12.500.000 kuna dobiti i 2016. godina nam je bila najuspješnija u zadnjih 25 godina. Posljedica je to dijelom i sretnih okolnosti zbog pada cijena nafte i bitumena u odnosno na vrijeme nuđenja, ali najvećim dijelom ipak zahvaljujući pravovremenom restrukturiranju tvrtke i postojećem iskustvu na radovima izgradnje kanalizacijske te maksimalno korištenje vlastitih resursa šljunčara i asfaltne baze zbog blizine većine gradilišta. Tegra prepoznaje potencijal projekata vodoopskrbe i odvodnje koji moraju biti dovršeni do 2023, godine i shodno tome se pripremamo za nastavak rada na ovim projektima infrastrukture. Kroz ove projekte smatramo da ravnomjerno možemo optimalno iskoristiti svoje operativne kapacitete na gradilištu uz potporu resursa asfaltne baze i dviju šljunčara te smo jedina tvrtka u bližem okruženju koja može u vlastitoj organizaciji izvoditi radove u rasponu od iskopa za kanalizaciju do završnog sloja asfalta prometnica te urbanog uređenja. Jedna od glavnih djelatnosti uz navedene je i održavanje županijskih i lokalnih cesta te cesta na području grada Čakovca u dužini od cca 270 km. Sada pak od kad smo u Grupi Pomgrad mislim da ćemo moći ostvariti daljnji rast proširenjem palete proizvoda i usluga na cjelokupnom hrvatskom graditeljskom tržištu. Prije ste rekli da ste nakon preuzimanja od strane Eurovie oko dvije godine radili na restrukturiranju tvrtke. Što ste najviše mijenjalo u odnosu na raniju organizaciju. Pa gledajte, prije Eurovie sastav nadzornog odbora bio je odraz strukture malog radničkog dioničarstva. Ne mislim da je ono loše ali u ono vrijeme radničko dioničarstvo je bilo više shvaćeno kao sindikalno organiziranje te su članovi nadzornog odbora probali usmjeravati menadžment po principima koje tržište ne tolerira. Na primjer; očuvanje radnih mjesta pod svaku cijenu, neulaganje kako bi se podijelila kakva takva dividenda, neadekvatna informatička podrška… Promjenom vlasništva, a Eurovia je postala 100% vlasnik ljudi su shvatili da će se dogoditi promjene i da su one nužne. Uvođenjem suvremenog informacijskog sustava mnoga tkz. režijska radna mjesta u računovodstvu i financijama, nabavi, komercijali, skladištu… postala su suvišna te se uz selekciju kadrova na svim ostalim razinama krenulo u program zbrinjavanja tehnološkog viška radnika uz naknadu otpremnina visina kojih su godi-

INTERNA REVIJA september–november 2017

ne staža bile najvažniji kriterij uz prosjek plaće. Paralelno s ovim procesom tekao je i proces stvaranja novog tima rukovodećeg kadra koji je bio spreman na promjene i usvajanje korištenja informacijskih alata koji su njima i upravi omogućavali uvid u svakodnevne troškove i upravljanje njima te shodno tome prilagođavanja i intervencije u mikro i makro organizacijske procese unutar tvrtke. Upravo zajednička predanost rukovodećeg tima u pogledu upravljanja troškovima uz maksimalno poštivanje investitora i pružanja investitoru traženog i po cijenu vlastitog privremenog gubitka održala nas je na tržištu tijekom najveće krize za tvrtku 2010., 2011., 2012. godine.

Prelazak na aktivnije praćenje troškova znači za ostale zaposlene jedan preskok. Kako je to dugo trajao taj proces, kako su ga suradnici prihvatili? Moram reći da je tada mlađi, odabrani tim promjene prihvatio s određenim zanosom jer su tijekom prezentacije mogli spoznati široke koristi od korištenja novih informacijskih alata, koji istovremen misu bili prezahtjevni za njihovu razinu informatičke pismenosti. Proces implementacije informatičkog poslovnog sustava trajao je od 07. mj. 2017.do 01.01. 2009. godine s napomenom da je sustav s tim datumom bio u punoj funkciji kao i u bilo kojoj članici Grupe Eurovia, a što je i internom kontrolom i potvrđeno. Očito kod vas kad godina završava sa sedam uvijek se događaju neke promjene vlasnika. 2007. preuzela vas je Eurovia, a 2017. povlačenjem Francuza s hrvatskog tržišta kupio vas je Pomgrad. Znam da je teško raditi neke procjene, no kako vi vidite budućnost Tegre unutar Pomgrad grupe. Nešto o akviziciji Tegra – Pomgrad. Moram reći da smo mi ustvari jedni druge izabrali. Da vam iskreno kažem u tom procesu pregovaranja nije da je nas htio kupiti samo Pomgrad nas je htjelo kupiti nekoliko firmi ali smo; Uprava Tegre i bivši vlasnik, imali dogovor da nećemo da nas kupi tvrtka s kojom kao Uprava nećemo imati dugoročnu viziju i mogućnosti razvoja. Srećom i Pomgrad je bio dovoljno uporan. S Pomgradom vjerujem da možemo dobiti sve ono što zbog raznih okolnosti nismo dobili s Euroviom, a to je svojevrsna sinergija kapaciteta na geografski bliskom području. Pomgradovim referencama i operativnom snagom u Sloveniji i izvan nje te uz Tegrin prepoznatljiv brend na hrvatskom tržištu u izgradnje infrastrukturnih projekata i uz njeno iskustvo i operativnu sposobnost temeljenu na vlastitim

kapacitetima dobivamo jedinstvenu graditeljsku ponudu u regiji pogotovo ako tu pridodamo i Pomgradove djelatnosti u segmentu visokogradnje i proizvodnje građevnog materijala. Budućnost Tegre morala bi biti sigurnija jer uz Pomgrad ćemo se moći konkurentno natjecati i za već spomenute projekte vodoopskrbe i odvodnje, ali i za izgradnju obilaznica Preloga, Čakovca, Murskog Središća i Nedelišća. Ovdje sam se ograničio na projekte samo na području Međimurja, a ako tome pridodamo još samo i susjedne Županije vidimo da prostora za razvoj obiju tvrtki ima. Nadam se da će uskoro konačno doći do konsolidacije tržišta te da će to podići i dosadašnje cijene koje su često bile ispod normalne profitabilnosti te da će posljedično kroz rast plaća doći do povratka građevinskih zanimanja na listu atraktivnijih.

I mi vjerujemo da ćemo zajedno uspjeti. Da li je ova recesija naučila što ljude ili se ponovno rade iste greške? Vjerujem da je recesija otrijeznila mnoge nazovi građevinare koji se nisu bavili građevinom nego špekulativnim ulaganjima gdje je građevina bila samo alat. Građevina je često čak i u vrlo uređenim državama bliska s crnom i tkz. sivom ekonomijom i djelom će tako i ostati, ali segment i razina građevinskih radova kojom se bave Tegra i Pomgrad s pretežito javnim i institucijskim investitorima se već donekle pročistio. Tu će investitori svojim visokim zahtjevima u pogledu tehničko - operativne i financijske sposobnosti izvođača dodatno segmentirati izvođače i tu vidim šansu Pomgrad grupe jer ona ne nudi samo inženjering i konzalting već investitoru može bilo koji objekt ponuditi praktično ključ u ruke, ali i daljnje održavanja objekata u vlastitoj organizaciji. Od kud regrutirate nove stručne ljude? Da li postoji u Čakovcu građevinska škola? U Čakovcu postoji Srednja graditeljska škola s dugom tradicijom naime prošle godine je bila proslava 50. godine od osnutka škole. Ona je nekad bila regionalnog karaktera, ali je u međuvremenu osnovana i srednja građevinska škola u Varaždinu te je puno manje đaka nego ranije no to nije glavni razlog smanjenja đaka nego neatraktivnost građevinskih zanimanja zbog dugogodišnje krize graditeljstva te loših uvjeta rada i malih plaća. Budući da je u vremenu krize u pravilu dolazilo do smanjenja radnika u tvrtkama iz škola direktno ni nismo zapošljavali radnike, a sada

intervju

ski dovoljno stabilnih građevinskih tvrtki koje mogu investitorima jamčiti siguran završetak investicije pa tu i vidim prigodu za rast Tegre i Pomgrada na hrvatskom tržištu.

kada se opet javlja potreba za istima u školama ih nema jer djeca neće upisivati teška građevinska zanimanja. To je već sada gorući problem građevinskih tvrtki i tu ćemo zajedno s obrazovnim institucijama morati raditi na privlačenju djece. Da li ćemo povećanjem plaća moći to učiniti teško je reći jer u susjednim zemljama (Austrija, Njemačka) građevinske struke imaju daleko veće plače, a ovi kadrovi su isto deficitarni. Čuo sam da je Pomgrad osnovao svoju vlastitu internu akademiju i mislim da je to jedno od rješenja problema, da se sve ljude spremne na prilagodbu tržištu uključi u mogućnost doškolovanja ili prekvalifikacije i da nositelji toga budu etablirane tvrtke kao svojevrsni jamac zapošljavanja.

Na fakultet se uglavnom odlazi u Zagreb? Nekad je Zagreb bio glavni sveučilišni centar pa tako i za građevinare, ali je u međuvremenu došlo do svojevrsne devalvacije visokog školstva te sada imate raznorazne stručne studije gotovo u svakom mali većem gradiću što pak je dovelo i do neupitne devalvacije kvalitete, odnosno stručnjaci iz tih fakulteta u pravilu nisu spremni za rad u tvrtkama te treba dodatnih 3-5 godina ulaganja u njih kako bi ih se osposobilo za samostalan rad u tržišnim uvjetima. Ne znam kako je u Sloveniji no generalno mogu reći da iz hrvatskih fakulteta izlaze inženjeri koji nisu spremni za rad, a mislim da je to posljedica nastavnih programa koji su zastarjeli u odnosu na moderno građevinsko tržište koje se bazira na projektnom menadžerstvu u interakciji sa ekonomskim logikama tržišnog

INTERNA REVIJA september–november 2017

gospodarstva. Tu, nažalost, opet realni sektor mora na sebe preuzeti odgovornost stručnog osposobljavanja kroz seminare, predavanja, radionice…jer ne može čekati spore promjene u obrazovnom sustavu.

Hrvatska je sad u investicijskom ciklusu uz financiranje kroz europske fondove. Radi se puno komunalne infrastrukture. Nastavljaju se ulaganja u cestogradnju i željeznice. Dajte uradite kratki presjek hrvatskog tržišta danas. Tu je bilo puno promjena zadnjih pet godina. Kriza je počela u Hrvatskoj 2009./2010. godine. Naredne 2-3 godine svi su još nekako da velim plivali zahvaljujućim nekim rezervama, neplaćanjem dobavljača, neplaćanjima poreza i doprinosa, što je država tolerirala zbog očuvanja radnih mjesta, no 2014., 2015. pa i 2016. velika većina građevinskih tvrtki završio je u stečaju ili predstečaju. Osim velikog broja malih i srednjih tvrtki treba reći da su s tržišta gotovo nestale i prije krize najveće tvrtke kao naprimjer: Konstruktor Split, Hidroelektra Zagreb, Zagorje Tehnobeton, Osijek Koteks, Dalekovod, IGH Zagreb, a od početka ove godine i Viadukt Zagreb. Ove tvrtke držale su više od polovice građevinskog tržišta prije krize. Uzrok? Osim objektivnog pada tržišta glavni razlozi propasti ovih tvrtki, po meni, je loše upravljanje troškovima, špekulativna ulaganja u nekretninski biznis te ignoriranje krize i nespremnost na bolno restrukturiranje tvrtki. Posljedice navedenog su da se pojavila nesigurnost Investitora u svoje pokrenute investicije i bojazan kod pokretanja novih jer na tržištu nema dovoljno operativno financij-

Koje su najveće građevinske firme na tržištu? Skupina Strabag je mislim po prometu najveća. Ona ima niskogradnju i visokogradnju. No operativno ovisi o podizvođačima pogotovo u segmentu visokogradnje. Financijski je stabilna. Kamgrad je imao zadnjih godina veliki rast no organizaciji kaskaju za rastom i nemaju segment niskogradnje. Zatim je tu Radnik Križevci pa Tehnika Zagreb iz segmenta visokogradnje. Colas je najveći asfalter u hrvatskoj ali bez iskustva u komunalnoj infrastrukturi. GP Krk ima visokogradnju i niskogradnju, ali u potrazi je za strateškim partnerom. Zatim slijede tvrtke koje se bave održavanjem državnih i županijskih cesta koje praktično još nisu osjetile pravo tržište jer segment održavanja državnih i većine županijskih cesta nije na slobodnom tržištu. Uglavnom tržište je na 60-70 posto od prije krize te bi Pomgrad Grupa po godišnjem prometu bila sigurno u prve tri najveće građevinske tvrtke u Hrvatskoj. Što se Međimurja tiče Tegra je po prometu u 2016. bila najveća građevinska tvrtka, a slijedi je Međimurje PMP, Izgradnja Domašinec, Međimurje graditeljstvo (u predstečaju), Pavlic asfalt beton, Hidrotehnika… Tegra dosta posla dobiva preko javnih tendera. U Sloveniji imamo dosta primjedbi na zakona o javnoj nabavi, kako je sa time u Hrvatskoj? Zakoni o javnoj nabavi su nam vjerojatno slični zbog članstva u EU i u tom pogledu smo u hrvatskoj imali svako malo promjene istog i naravno ni najnovijim nismo zadovoljni jer nažalost državna administracija i realno gospodarstvo se ne razumiju. Zakone pišu kabinetski profesori bez iskustva u realnom gospodarstvu. Na našu sreću kao izvođačkoj tvrtki u javnim natječajima nisu nam konkurencija inženjering tvrtke je investitori inzistiraju na referencama i tehničko - financijskim kriterijima koje inženjerske tvrtke u Hrvatskoj trenutno nemaju. Da li će u međuvremenu ojačati ili će investitori smanjiti kriterije ne znam, ali znam da nećemo to mirno promatrati i da ćemo kroz komoru vršiti pritisak na zakonodavca i investitore da zaštite izvorne građevinske tvrtke s vlastitim ljudskim i tehničko financijskim resursima. U Hrvatskoj su trenutno popularni Joint Venture ili Zajednice ponuditelja koje jednokratno

intervju

ili višekratno osniva po nekoliko tvrtki kako bi zajednički zadovoljili zahtjevne kriterije investitora za projekte sufinancirane od strane EU fondova. No mislim da je jedan od glavnih razloga ovih zajednica disperzija rizika i nemogućnost osiguranja financijskih zahtjev a po natječajima.

Šta se inače događa u Međimurju? Dali su ljudi zadovoljni sa životom u regiji? Međimurje županija je zadnjih 25 godina otkako je Hrvatska samostalna država postala jedna od vodećih (uz istarsku županiju, grad Zagreb i varaždinsku županiju) po standardu komunalne infrastrukture te razine malog i srednjeg poduzetništva u prihodima gospodarstva. No po plaćama smo ispod državnog prosjeka čemu je razlog nepovoljna struktura gospodarstva sa velikim udjelom tekstilne i obućarske proizvodnje te malog obrtništva koje je često poslovalo u sivoj zoni. Nekad je graditeljstvo sa čak 18% udjela u prihodima gospodarstva bila vodeća grana privrede, a danas je ta razina ispod 7%. Najveći dio toga prelilo se u metaloprerađivačku djelatnost koja bilježi iz godine u godinu značajan rast te je pojedinačno po prihodima postala glavna prihodovna grana koja srećom polako podiže i prosjek plaća. Trenutno je u Međimurju službena stopa nezaposlenosti nešto iznad 8%, međutim moram reći da je tu uključeno dosta romske populacije koja taj postotak diže. Neslužbeno u Međimurju je gotovo nemoguće naći stručne radnike za rad u gotovo svim granama realnog gospodarstva. Blizina zapadnog tržišta rada (Austrija, Nemačka pa i Slovenija) u posljednje 2-3 godine svakodnevno isisavaju radnike zbog financijski daleko boljih uvjeta rada te je to već danas najveći teret na putu daljnjeg rasta međimurskog gospodarstva. Naravno uz ove sekundarne i u manjoj mjeri tercijarne djelatnosti međimursko gospodarstvo poznato je i po primarnoj djelatnosti – poljoprivredi a najpoznatija je kultura „međimurski kalamper“ najpoznatiji u Hrvatskoj. No brojni OPG-ovi proizvode gotovo sve poljoprivredne kulture primjerene podneblju, a na to pak se veže prehrambena industrija od kojih su najpoznatiji Čakovečki mlinovi i Tvornica stočne hrane te mesoprerađivačke Pipo Perutnina Ptuj i Vajda. Međimurje je vrlo poznato po izuzetnom velikom broju registriranih udruga građana te je stanovništvo u velikom broju uključeno u razni vid društvenog organiziranje kroz

INTERNA REVIJA september–november 2017

sportske klubove, kulturno umjetnička društva, dobrovoljna vatrogasna društva, strukovna udruženja… Dakle Međimurci, osim svoje prepoznatljive radišnosti, vole druženja i volontiranje na korist šire zajednice i to je vidljivo na svakom koraku po uređenosti naselja i brojnim društvenim događanjima kroz cijelu godinu. Općenito Medimurci vole svoj kraj specifičnim rekli bismo otočkim mentalitetom i nerado iz njega odlaze ali i ako odu onda je to privremeno jer se većina njih ipak vrati.

Čakovec i dalje važi za središte Međimurja? Međimurje ima 3 naselja sa statusom grada. Naravno Čakovec je još uvijek administrativno, kulturno, obrazovno i gospodarsko središte, no primat gospodarskog središta polako preuzima Grad Prelog koji je u zadnjih 20-tak godina privukao desetine domaćih i stranih investitora te ima trenutno najveću proizvodnu-gospodarsku zonu u Međimurju ali i jednu od većih i najaktivnijih u Hrvatskoj. Prelog.se i po ostalim atributima nametnuo kao središte donjeg Međimurja. Mursko Središće pak u zadnjih 10-tak godina snažno grabi u razvoju i postaje svojevrsno središte sjeverozapadnog dijela Međimurja. Općenito možemo reći da se Međimurje dosta ravnomjerno razvijalo u zadnjih 20-tak godina i da je postalo u geografsko-infrastrukturnom smislu jedna gospodarska cjelina od cca 120.000 stanovnika. Sa Svetim Martinom se turizam sve više razvija u Međimurju? Sveti Martin je nositelj turizma u županiji međimurskoj. Hotel s 4***, toplice i popratni sadržaji najveća su turistička infrastruktura koja ima i najveći broj registriranih turista. Tamošnjom infrastrukturom se u zadnje vrijeme sve češće koriste razni sportski klubovi i reprezentacije za pripreme pred nastupe. Uz Sv. Martin sve su popularniji i mali privatni turistički kapaciteti koji nude autohtone proizvode, a pogotovo su na cijeni međimurska vina koja su u pravilu rasprodana a da nisu na policama etabliranih trgovaca. Turističku ponudu širi i Čakovec svojim manifestacijama od kojih je najznačajnija proslava Gospe od anđela ili u narodu poznatije prošćenje Percijunkolovo koje je višestoljetno hodočašće katoličkih vjernika iz susjednih zemalja kada se služe mise, osim na hrvatskom i na slovenskom,

mađarskom te njemačkom jeziku. Ove godine glavno misno slavlje predvodio je ljubljanski nadbiskup mons. Stane Zore. Ova manifestacija ima i svjetovni dio proslave koji uključuje koncerte, izložbe, promocije, kulinarsku ponudu te je posjeti više od 200.000 ljudi.

Ok, predstavili smo firmu, regiju sad više poznajemo, a što radi Ivan Kolarić kad nije na poslu? Rođen sam na selu, tradicionalno katolički odgojen, najviše što volim i čemu posvećujem svoje vrijeme su moje dvije obitelji. Moja vlastita obitelj, supruga i dva sina koji trenutno studiraju i poslovna obitelj Tegra. U glavi sam najviše skoncentriran na probleme i kako ih riješiti u te dvije obitelji. Ostalo slobodno vrijeme trošim na kuhanje koje me opušta, a da istovremenu mogu misliti o one svoje dvije obitelji, Slijedeća aktivnost mi je nogomet, probam ga igrati dva puta tjedno jednom za veteransku ekipu, a drugi put u dvorani no nisam se u prijelaznom roku uspio prodati te sam trenutno slobodan igrač i može me se jeftino dobiti. Ha, Ha… veteranski klub mi se raspao, a zbog obaveza nisam uspio naći novi. Na proljeće ću pokušati kad mi se digne cijena. Naravno , šalim se. Općenito volim kretanje tak da i skijam. Naučio sam skijati u vojsci, a učio me naravno Slovenec. Na skijanje vikendom idem dan - dva na Roglu ili Pohorje, a u Austriju na 6-7 dana. Volim i sve aktivnost po kak mi velimo „gruntu“, ali kak i svaki Međimurec volim i sve radove u građevini na vlastitoj hiši koji mi mogu prištediti novac, jer smo mi Međimurci po tom pitanju škrti. Jer se svi muški rodimo kak zidar-tesar, a pomalo i piger. Hvala na razgovoru, nadam se našoj dugoj i dobroj suradnju. Z gospodom Kolarićem se je pogovarjal Kristian Ravnič

novice

STANOVANJA V VILA BLOKU VRBIŠČE OD SEPTEMBRA VSELJIVA Konec avgusta smo v sodelovanju z Gorenjem in s sedežno garnituro Feydom opremili 3-sobno vzorčno stanovanje (90 m² stanovanjske površine in 13,6 m² lože). Namen vzorčnega stanovanja je zainteresiranim kupcem ustvariti pravi občutek prijetnega bivanja v naših dveh vila blokih in jih spodbuditi pri urejanju lastnega doma. je velika in toplota je enakomerno razporejena od tal do stropa. Enaka toplota prostora je dosežena z nižjo temperaturo in nižji so stroški ogrevanja. V prostoru ni vidnih grelnih naprav, kar pomeni optimalno razporeditev notranje stanovanjske opreme. Manjša je izsušenost zraka v stanovanju in zaradi počasnega gibanja zraka je manjše tudi dvigovanje ter kroženje prahu po prostoru. Toplotna izolacija. Predvidena toplotna izolacija vila blokov je debeline 20 cm, kar zagotavlja majhno toplotno prevodnost – prostori bodo pozimi ostali topli, poleti pa hladni. Vse, ki iščete novi dom, vabimo za lažjo predstavo na ogled vzorčnega stanovanja. Za ogled pokličite Andrejo ali Stanko na Imo-Real: 02 534 9840, lahko pa nam tudi pišete na: prodaja@ imo-real.si. Za možnost ogleda povejte tudi vašim prijateljem, ki iščejo svojo stanovanjsko rešitev. Radi bomo pomagali.

ODLIKE STANOVANJ V VILA BLOKIH VRBIŠČE Stanovanja v vila blokih se odlikujejo z modernimi tlorisi v energetsko učinkovitem objektu. Zasnovana so po konceptu modernega načina bivanja, ponujajo visoko stopnjo intimnosti in udobje bivanja z glavnimi prednostmi, kot so: LOKACIJA. Do jedra mesta je le dobrih pet minut hoje, v neposredni bližini pa se nahajajo vse pomembne ustanove, kot so osnovna šola, gimnazija, vrtec, trgovine, športnorekreacijski centri, zdravstveni dom, občina in druge. Naselje vila blokov je vpeto med mestni park in Fazanerijo, kar predstavlja odlično izhodišče za sprehode, rekreacijo in oddih v naravi. ‒ENERGETSKA UČINKOVITOST Nižji stroški ogrevanja. Z vgrajenimi toplotnimi črpalkami sistema voda-voda bomo izkoristili energijo podtalnice in jo uporabili za ogrevanje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Toplotne črpalke so trenutno stroškovno najbolj učinkovita (najcenejša) oblika ogrevanja na elektriko. So okolju prijazne, proizvedejo namreč veliko manj ogljikovega dioksida in drugih okolju škodljivih plinov. Prednosti in prihranke pri ogrevanju boste izkoriščali tudi vi. Talno ogrevanje. Vgrajene toplotne črpalke in talno ogrevanje prostorov so kombinacija, ki zagotavlja zelo nizko porabo energije za ogrevanje prostorov. Poleg tega ima talno ogrevanje številne druge prednosti, ki potrjujejo njegovo izbiro. Ogrevalna površina INTERNA REVIJA september–november 2017

UPORABNI TLORISI IN OSVETLJENOST. Bivalni prostori v stanovanjih so zasnovani tako, da bodo prepričali vse, ki si želijo uporaben tloris svojega stanovanja – ločena sta dnevno bivalni (družabni) del ter nočni spalni del. Poskrbljeno je za naravno svetlobo v vseh prostorih, ki jo omogočajo razporeditev, primerna površina in kvaliteta vgrajenih oken. INDIVIDUALNOST. Stanovanje predstavlja okvir, znotraj katerega si na podlagi vaših idej o barvah, opremljenosti in izbire pohištva lahko ustvarite prostor, ki bo prispeval k boljšemu počutju in občutku, da ste res doma. UDOBJE. V vila blok so vgrajeni kakovostni gradbeni materiali z dolgo življenjsko dobo, ki povezani v celoto pomenijo visoko kvaliteto bivanja. Pri izbiri materialov so upoštevane zahteve statike, požarne varnosti in ekologije. Vsi materiali so vgrajeni s strani preverjenih podizvajalcev. INTIMNOST. Vsak posamezen stanovanjski blok ima le deset stanovanj, kar nudi veliko intime in se prav zaradi tega ponaša z imenom vila blok. NEODVISNOST. Inštalacije so ločene za vsako stanovanje, kar omogoča nastavitev bivalnih razmer po željah stanovalcev in plačilo stroškov glede na dejansko porabo. VARNOST. Objekt je zasnovan v skladu s sodobnimi protipožarnimi standardi, vgrajena vrata in kontrola pristopa pa v največji meri preprečuje vlome. Vse navedeno zagotavlja stanovalcem v Vila blokoma Vrbišče udobno, prijetno in varno bivanje ob nizkih stroških v dvo-, tri- in štirisobnih stanovanjih že za ceno 127.000 eurov, kar je dosti nižje od primerljivih nepremičnin drugje po Sloveniji. Kristian Ravnič

novice

GRADILI BOMO TUDI NA ŠVEDSKEM

TELEGRAFEN: Predviden izgled objektov na Švedskem po zaključeni gradnji

Projektni team: Mag. Boštjan Donša – vodja projekta Maja Golubovič – odgovorni vodja del Marijan Bilić – pomočnik odgovornega vodje del Ervin Denša – delovodja

V mestu Nynäshamn, 50 km južno od Švedske prestolnice Stockholm, bomo gradili večstanovanjski objekt. Za njegovo projektiranje in izgradnjo je Pomgrad podpisal pogodbo z javnim stanovanjskim podjetjem Nynäshamnbostäder. Projekt v mestu, ki je 2000 kilometrov oddaljeno od sedeža našega podjetja, vsekakor predstavlja tako logističen kot organizacijski izziv, vendar pa nam po besedah vodje projekta mag. Boštjana Donše soočenje z zahtevnimi izzivi nikoli ni predstavljalo ovire. Projekt v vrednosti 14,5 milijonov EUR predvideva izgradnjo 98 najemniških stanovanj različnih velikosti: od najmanjših stanovanj v velikosti 30 m2 , do največjih, ki obsegajo 120 m2. Skupna površina objekta je 8.800 m2. Projekt je Build & Design, pri projektiranju je angažirano lokalno podjetje iz Stockholma Ahlqvist-Almqvist (AA), svetovalni inženiring Buildx iz Švedske in Studio Kalamar iz Slovenije. Pridobitev gradbenega dovoljenja se predvideva do konca decembra 2017, se pa v tej fazi borimo uskladiti in spoznati Švedsko zakonodajo glede projektiranja in izvajanja. Začetek gradnje je predviden za spomlad 2018 (takoj ko bo vreme dopuščalo). Najprej se bo uredilo gradbišče, uredilo bivanje za sodelavce, nato se bo pričelo z zemeljskimi deli, ki so osnova za montažno konstrukcijo, ki sledi. Tempo dela pa je

INTERNA REVIJA september–november 2017

odvisen tudi od vremenskih pogojev (Nynäshamn leži neposredno ob Baltskem morju, kar je olajševalna okoliščina glede vremena in logistike). Dela se bodo po planu zaključila marca 2019. Poseben izziv je transport montažnih nosilnih betonskih elementov od partnerjev Oberndorfer (nosilni elementi) in Varis (gotove kopalnice), ki se bo vršil po cestni povezavi do pristanišča Gdansk na Poljskem, ki ima trajektno povezavo do Nynäshamna. Ker so resursi, delovna sila na Švedskem dragi in jih primanjkuje, je ideja, da se vse (oziroma čim več) pripelje od slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev ter se na Švedskem samo sestavi. Za ta namen smo že obiskali gradbišče v Grazu, kjer smo se seznanili z osnovami montaže elementov. Tak princip dela zahteva malo spremenjeno logiko pristopa k projektu in veliko usklajevanja z lokalnimi dobavitelji in podizvajalci. Za ta namen je bilo organizirano že nekaj sestankov na Švedskem in preko konferenčnega klica v širši sestavi (investitor, arhitekt, svetovalci, podizvajalci, izvajalec). Za ta namen se je zagotovil portal Procore ameriškega podjetja, kjer se dnevno usklajujejo, izmenjavajo in potrjujejo mnenja sodelujočih. »Zaradi velikega števila udeležencev na projektu je ključnega pomena organizacija .« pravi mag. Boštjan Donša. »Objekt bo zgrajen iz montažnih elementov, kot so stene, plošče in sanitarne kabine, ki jih bomo na Švedsko pripeljali ločeno. Nato jih bomo vgrajevali med samo gradnjo, tako da bodo povezani v monolitno strukturo objekta. Na mestu bo izvedena le monolitna talna plošča ter kasneje vsa obrtniška dela slovenskih podizvajalcev: finalne obloge, streha, okna, vrata ter ostali elementi. Sedanja, predhodna faza projekta zajema tudi urejanje vseh potrebnih dovoljenj za zaposlene na gradbišču, ki prihajamo iz Slovenije,« je povedala odgovorna vodja gradbišča , Maja Golubovič.

Boštjan Kojzek

novice

POMGRAD AKADEMIJA 2017 Pomgrad akademija zvesto sledi zastavljenim ciljem z izvedbo notranjih in zunanjih usposabljanj, izobraževanj ter delavnic, ki so tako časovno kot vsebinsko prilagojene dejanskim potrebam in željam ciljne skupine zaposlenih oziroma podjetja Pomgrad. Kot smo že poročali, smo v marcu 2017 v sklopu Pomgradove akademije uspešno izvedli prvo večdnevno teoretično in praktično usposabljanje iz del nalog tesar/zidar – 1. stopnja, katere se je udeležilo 30 delavcev. Usposabljanje delavcev so izvajali zaposleni v sistemu Pomgrad. Poskrbeli smo tudi zato, da smo se povezali s slovenskimi srednjimi šolami in fakultetami, različnimi zbornicami, z organizatorji študentskih izmenjav in z drugimi institucijami, kjer verjamem, da bomo v prihodnje še več sodelovali, prav tako smo skupaj z njimi organizirali tudi strokovne ekskurzije za dijake, osnovnošolce, ... in medse sprejeli 13 francoskih dijakov na mednarodnem praktičnem usposabljanju. Udeležili smo se najrazličnejših forumov, seminarjev, kongresov, usposabljanj, večdnevnih računalniških tečajev, kot so AutoCad, Excel, Dashboard, … Izvedli smo tudi interna izobraževanja iz varstva pri delu, različne delavnice, ... Tokrat pa sta pred nami še »izobraževalno bogati« jesen in zima. Najprej bomo dokončali program šolanja za delovodje/obračunovalce, vzpostaviti bomo skušali sistem e-izobraževanja, izvedli bomo jezikovne tečaje iz angleščine, nemščine in hrvaščine ter se izpopolnjevali v stroki in nadgrajevali znanja iz ekonomije, prava, tehničnih znanj, informatike, ...

NIZKOOGLJIČNA EKOLOŠKA HIŠA E4

za mlado družino Pomgrad bo s partnerji sezidal vzorčno nizkoenergijsko ekološko hišo družini iz Kamniške Bistrice. Sodoben objekt, poimenovan e4, predstavlja zdrav, energetsko učinkovit in finančno dostopen dom. Temelj projekta e4 je okoljska učinkovitost, saj gre za hišo z ničelno porabo energije. Projekt vsebuje sodobna spoznanja trajnostne gradnje. Naravni materiali zmanjšujejo porabo energije pri proizvodnji, hkrati pa ohranjajo naravne vire. Hiša porabi zelo malo energije, saj velik del potrebe po energiji proizvede sama iz obnovljivih virov iz neposredne okolice. Vodja gradbišča je Timea Soos, ki s svojo ekipo opravlja zahtevno delo usklajevanja vseh partnerjev v projektu. »Družina je pravkar dobila tretjega otroka, zato nov dom prihaja ob pravem času. Prepričani smo, da bo ta novi dom veliko pripomogel k veselemu družinskemu življenju. Pri tem projektu se je Pomgrad povezal s podjetjem Wienerberger, večjim svetovnim proizvajalcem opek za zidne, strešne in fasadne sisteme

INTERNA REVIJA september–november 2017

Tukaj pa je prva generacija delovodij/obračunovalcev 2017, ki bo šolanje zaključila v decembru 2017.

Tukaj pa je prva generacija delovodij/obračunovalcev 2017, ki bo šolanje zaključila v decembru 2017. Zadnje čase se v Sloveniji vse bolj spopadamo s pomanjkanjem ustrezne kvalificirane delovne sile, pri čemer bo najverjetneje izpeljana sprememba naravoslovno-tehniškega izobraževanja, kjer bo potrebno vpeljati veliko mero ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti – tako med dijaki kot med pedagoškimi delavci in mentorji v gospodarstvu. In prav mentorji ste v tem trenutku najbolj iskani na akademiji – torej vsi zaposleni in tudi naši upokojenci, ki želite svoje znanje in izkušnje predajati naprej in s tem prispevati velik del k razvoju podjetja, predvsem pa nadgrajevati sebe in mentoriranca, me obvezno kontaktirajte še danes. Tokratni iskani mentorji so delovodje in skupinovodje, zidarji, tesarji in železokrivci. Vabim pa vas, da se mi javite vsi, ki imate kakršnekoli pripombe in predloge. Poleg tega vas obveščam, da se na vsa izobraževanja (tako razpisana kot samoinciativna) prijavljate preko SharePointa – zavihek akademija oziroma preko svojih nadrejenih. Mojca Kovač, mojca.kovac@pomgrad.si

tudi zato, ker ocenjujemo, da se lahko na ta način približujemo individualnim kupcem. Tako nas kupci vidijo bolj dostopne tudi na področju individualne gradnje in ne le kot veliko gradbeno podjetje,« je pojasnil vodja projekta mag. Boštjan Donša. Nizkoenergijska ekološka gradnja je prihodnost gradbeništva, hkrati pa tudi trenuten izziv. Takšni projekti zahtevajo najnaprednejše in inovativne materiale ter tehnike gradnje. Pomgradu soočenje z zahtevnimi projekti nikoli ni predstavljalo ovir, temveč izziv, s katerim je podjetje pripravljeno na prihodnost. Gradnjo je moč spremljati v živo na uradni spletni strani: http://www.e4hisa.si/pages/gradnja-v-zivo.php Alenka Samec

novice

DAN CESTARJEV Sindikat Cestnega gospodarstva Slovenije, Cestno podjetje Murska Sobota, je tudi letos s pomočjo matičnega podjetja Pomgrad – CP d. d. organiziral Dan cestarjev, ki se je odvijal dne 23. 06. 2017 v Ižakovcih na Otoku ljubezni od 14. ure dalje. Druženje je potekalo v sproščenem duhu ob dobri hrani in pijači, zmotilo nas ni niti popoldansko neurje, ki je kar nekaj prisotnih delavcev poslalo nazaj v službo, da so očistili ceste in zagotovili prevoznost. Zadnji »borci« so prireditev zapustili po 23. uri. Če potegnem črto pod vse skupaj, lahko rečem le: ODLIČNO. Nekaj besed o samem dnevu in zakaj ime Dan cestarjev Dan cestarjev sicer ni uzakonjen, je pa bil 28. junija 1961 tega dneva sprejet Zakon o cestah in zato smo si ta dan vsi cestarji po Sloveniji vzeli za svojega. Zakaj pa tudi cestarji ne bi imeli svojega dneva?

Nekaj mojega razmišljanja Velikokrat, ko spremljam medije, pa naj si bo to televizija ali internet, neprestano opažam, da je delo cestarja dostikrat spregledano in premalo cenjeno. V primeru naravnih nesreč (neurja, poplave, …) in prometnih nesreč se velikokrat delo cestarja sploh ne opazi. Takrat vsi govorijo samo o požrtvovalnosti gasilcev, civilne zaščite itd. Ne me razumeti narobe, nikogar ne podcenjujem. Vsi delamo za dobro ljudi. V vseh teh primerih je tudi delo cestarja zelo pomembno, saj smo vsakokrat prisotni, če pride do zgoraj omenjenih situacij, a vendar je našo delo spregledano. Nihče se ne vpraša, kdo bo v primeru poplav zaprl cesto, postavil prometno signalizacijo v skladu z zakonom, popravil vozišče in prometno signalizacijo in ga vrnil v prvotno stanje po prometni nesreči, pozimi očistil cesto, da bo prevozna in varna za promet. Takrat se vsem zdi, da je to samoumevno, pa ni. Delo cestarja poteka 24 ur na dan. Vsi pa vidijo, če kaj ni storjeno takoj in takrat nas takoj omenijo. Vsaj takrat. Zato dragi sodelavci, bodimo ponosni, da smo cestarji. Zdaj pa še nekaj iz zaprašenih arhivov zgodovine (Zaprisega cestarja). Ko je cestar nastopil službo kot organ državne oblasti, je takole prisegel: »Jaz (ime in priimek) prisegam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest, da se bom pokoraval državnim zakonom in zakonskim naredbam nadrejenih oblasti, da bom točno in vestno izpolnjeval in opravljal dolžnosti, ki so združene z mojo službo, in da bom čuval in zastopal državne in obče koristi. Tako Bog mi pomagaj.« Sašo Simonič

INTERNA REVIJA september–november 2017

reportaža

NAŠI OTROCI TUDI LETOS V BAŠKI 7-dnevnega letovanja v Baški, ki smo ga letos s Fundacijo Marof organizirali že deveto leto, se je udeležilo 92 otrok v starosti od 6 do 13 let. Otroci so bili razdeljeni v 11 skupin, katere je spremljalo in za njih skrbelo dan in noč 11 strokovno usposobljenih pedagoških delavcev oz. vzgojiteljev in plavalnih učiteljev, pedagoški vodja, ki je skrbel, da je vse potekalo tekoče, ter zdravnica, ki je poskrbela za manjše zdravstvene težave. Poleg vsakodnevnega obiska plaže oz. bazena ter plavanja so si otroci tudi letos ogledali akvarij, šli na panoramsko vožnjo z gusarsko ladjo med otoki.

INTERNA REVIJA september–november 2017

zanimivo

FAST FOOD IN STREET FOOD Ko potujemo naokoli, se velikokrat začudimo, kaj vse se ponuja na kioskih in restavracijah s hitro prehrano. Ko nam avstrijska smučišča prodajajo štiri enake pizze, hruškov kompot z viljamovko, golaž in juhe, ki imajo identičen okus, ne glede na to kdo, kakšne barve je kuhar in ali se nahaja na Koroškem ali Tirolskem, se upravičeno vprašamo, kako jim to uspeva. prehrane. Za podjetja kot smo mi, je to realna slika, s katero se soočamo. Na eni strani stremimo k zagotavljanju izvora, kakovostnih surovin s poreklom, iščemo tradicionalne postopke, ki jih je možno prenesti v industrijske pogoje, na drugi strani pa gre trend v popolno industrializacijo, prodajo procesirane hrane po konkurenčnih pogojih. Na tem mestu imamo celo nekoliko sreče, da nismo sredi najrazvitejšega sveta, saj izdelki, ki jih imamo trenutno v prodajni paleti, še vedno zagotavljajo visoko kakovost in so primerni tudi za hitro uporabo, če bi to želeli. Industrija dandanes zagotavlja pripravljene ali delno pripravljene sestavine, iz katerih lahko jed v restavraciji dokončajo tudi tisti, ki niso vešči kuharije ali celo netalentirani za njo. Res je, da v nam bližnjih drNa drugi strani so azijski kioski, v katere skoraj ne upamo vstopiti, kaj šele naročiti kaj za pojesti. To je žal realnost, ki jo, če že ne imamo, lahko pričakujemo v naslednjih nekaj letih tudi pri nas. Tako imenovana industrijska priprava hrane ima tako svoje prednosti in pomanjkljivosti. Na eni strani zagotavlja standarde kakovosti, stabilnost in možnost nadzora porcij ter njihovo kakovost, v končnem tudi nadzor zaposlenih. Na drugi strani pa izgublja avtentičnost, tisti bistveni element zaradi katerega potujemo naokoli in spoznavamo nove kraje ter navade prebivalstva. V ZDA fast foodi prodajo 85 % vse hrane, ki jo ljudje zaužijejo v restavracijah in kot obrok med delom. Tukaj moramo upoštevati tudi fast food oddelke, ki jih vse pogosteje tudi pri nas uvajajo trgovine. Pri nas sicer tovrstna ponudba ni tako razširjena, saj podjetja v večini primerov še vedno zagotavljajo obrok med delom, učenci pa imajo malico in kosilo zagotovljeno v šolah. Način

žavah, ki so zelo povezane s turizmom, manjka kadra na vseh ravneh. Zadnji podatek za Avstrijo je, da manjka 3.600 kuharjev, na Hrvaškem ca. 15.000 oseb v celotnem HORECA segmentu. Pri nas potrebujemo manj kot deset minut do prvega travnika ali polja, v velikih mestih vam na trgovski polici narišejo tako lepo polje, veselo kravo, zagotovijo bio izdelek, trajnostni razvoj, zagotavljajo, da z živalmi in zaposlenimi ravnajo humano, vendar vse na ravni kioska ali prodajne police. Cena je zaradi prej vključenih argumentov nekoliko višja, saj posamezniku ni potrebno vložiti napora, da bi šel v naravo, ampak dobi vse vključeno v ceno izdelka. Mi še vedno hodimo v mesnico k mesarju in gledamo kravo v naravi. To je privilegij, ki ga nima veliko ljudi na svetu. In ne pozabite, tudi pozimi lahko zakurimo roštilj in imamo piknik na prostem. Tudi na snegu, če je treba. Matej Fišer

dela oziroma raven neke vrste socialnih pravic je zelo povezan z velikostjo fast food segmenta v posamezni državi. Tradicija prav tako. Tam, kjer so ženske bile tradicionalno doma, je prehranjevanje otrok bilo v njihovi domeni in institucije niso zagotavljanje obroka. Z razvojem velikih mest in pojavom vse večjega števila posameznikov, ki živijo sami, se je razcvetela industrija hitre

INTERNA REVIJA september–november 2017

zanimivo

PRENOVLJENE SKULPTURE IZ MURINEGA PARKA

Tovarna Mura je kot pokrovitelj umetnosti izdatno podpirala ustvarjalno in umetniško delovanje v Pomurju, na Slovenskem, Jugoslaviji in tudi širše. Spremembe, ki so jih za sabo potegnili razpad Jugoslavije, kapitalsko-lastniške premene ob koncu 20. stoletja in so se, kot nam je dobro znano, za Muro klavrno končale ravno letos, so povsem izničile nekdanjo Murino odličnost. Zgovorno je, da se zlagoma izgubljajo znamenja Murine prisotnosti, a je prizadevni komisiji pod okriljem MO MS (vodila jo je direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, člani pa so bili še dr. Janez Balažic, dr. Robert Inhof, akademski slikar Mirko Rajnar, arhitektka Angelca Dokl Mir in Darja Pintarič) uspelo zastaviti projekt, ki ga danes na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti predstavlja Murin park slovenske skulpture.

Janez Boljka - BIK

Mestni občini in Ministrstvu za kulturo R Slovenije je tako iz Murine stečajne mase uspelo odkupiti osem kipov, ena plastika, v bron odliti Pes Dragice Čadež Lapajne pa je pristal v zasebni lasti. Četudi je zbirka na Plesah bila zastavljena kot stalna, pa je v spletu stečajnih okoliščin bila Mestna občina primorana zanje najti javno, torej urbano kakovostno mesto. Omenjeni komisiji gre

INTERNA REVIJA september–november 2017

zasluga, da je MO MS predlagala, da naj se skulpture na novo umestijo v modernistično imenitno izoblikovano okolje Novakovih blokov na Ulici Štefana Kovača. Stanje ohranjenosti kipov je v zadnjih letih bilo že močno okrnjeno, kar je terjalo poseben napor in seveda tudi sredstva za njihovo prenovo. K sreči je ta odlično opravil akademski kipar Mirko Bratuša, sicer redni profesor na Pe-

dagoški fakulteti ljubljanske Univerze, deloma pa tudi restavrator Pomurskega muzeja Boris Orešnik. Bratuša, ki premore izjemno izkustvo, pa je poleg vsega tega načrtoval še armirano-betonske podstavke. Povedati namreč velja, da javna spomeniška plastika, ko je po letu 1980 izoblikovan Murin park slovenske skulpture, ni imela skoraj

zanimivo

nobene vloge niti v Murski Soboti niti v širšem pomurskem prostoru. Potem ko je od 1973 v Murski Soboti potekal bienale male plastike ali skulpture malih dimenzij, je bilo pozitivne učinke videti tako, da so z odkupi našle pot v različna podjetja, tudi v Muro. Ob spodbudah soboških bienalov je v času zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja in ob podpori vplivnega kulturno-umetniškega soboškega kroga, med katerimi sta zagotovo pozitivno vlogo odigrala akademski slikar Franc Mesarič in pokojni Karel Sukič ter takratno poslovodstvo Mure, sprejelo avtorski projekt umetnostnega zgodovinarja in profesorja dr. Staneta Bernika ‒ Murin park slovenske skulpture. Stane Bernik je namreč zastavil načrt, po katerem naj bi znotraj novega tovarniškega kompleksa na Plesah, čigar objekte v prostorskem smislu povezujejo zelenice in ustrezna hortikulturna ureditev, postavili serijo skulptur vrhunskih slovenskih umetnikov. Stane Bernik nam je pripovedoval, da pa seveda vse ni šlo povsem gladko. Porajali so se namreč pomisleki, da predlagane skulpture niso ravno v duhu ljudskega in delavskega okusa. Bernik je kajpada vztrajal pri svojem in ob tem uveljavil tudi konkurenčno vrednost odkupljenih del. Po Bernikovem projektu so v tovarniški kompleks postavili devet skulptur priznanih slovenskih kiparjev. Park skulptur je tako sprva sestavljalo devet umetnin, nastalih med 1963 in 1989. Vrednost in značaj zbranih skulptur se kaže v odmiku od realistične pojavnosti plastike v smislu, da njihov izgled zaznavno odstopa v smeri minimalističnega objekta. Navidezno abstrahirani objekti se kažejo v samosvojih postavitvah in gledalca vpenjajo v umetnikovo predstavnost ter pritegujejo v prostor objekta. Med kipi, kakor so postavljeni v osi od središča mesta in na južni cestni fronti Kovačeve ulice, nekdanje Radgonske ulice, blizu nekdanjega Doma tehnike in lekarne, je prvo umeščeno delo Dušana Tršara (r. 1937) z naslovom Skladi XXI iz leta 1979. Kompozicija sledi njegovim raziskovanjem svetlobnih objektov iz 70 let, a se tu vzpostavlja v drugačni snovnosti: gmota prelamljajočih varjenih skladov je spodaj ujeta v strnjeni ritem plastenja, zgornjo praznino škatlastega okvirja pa dinamizira zasekana zgornja prečka. V napetosti dveh polov zmaguje izčiščena, močno estetizirana forma kipa. Sledi ji Prostorska kompozicija iz 1985 Janeza Lenassija (1927‒2008). Janez Lenassi je tako v »spolirano«

INTERNA REVIJA september–november 2017

Peter Černe - FIGURA XIII

Lujo Vodopivec - VELIKA VERTIKALA

zanimivo

Janez Lenassi - PROSTORSKA KOMPOZICIJA

površino treh granitnih blokov »zarisal« vegetabilne stilizirane sledi, granitne plošče pa se, tako kakor so razmeščene neposredno na zemljo, na travnico, sestavljajo v kamniti cvet, v nekakšno prostorsko avro. V kiparskem opusu Janeza Boljke (1931‒2013) predstavlja vrhunec njegovih raziskav serija plastik, med njimi tudi bronasti Bik, izdelan leta 1985, prežet s svojevrstno silovitostjo animalične moči, pri čemer pravi, da »pri modeliranju živali ima(m) v sami realizaciji precej več svobode, lahko gradi(m) notranjščino, anatomijo, ki zaživi polno lastno življenje«. Nekolikanj odmaknjena proti Novakovem bloku pa danes stoji Figura XIII iz 1977, delo Petra Černeta (1931‒2012). V stilizirani, v kontrapostu ujeti ženski v ozadju lahko slutimo vplive Mirójevih plastik, do določene stopnje pa je zanjo značilna tudi baročna asociativnost. Zamimivo pa je, da se med ljudmi že popularizira kot Mravljica. Med najodličnejše skulpture danes na ulici Štefana Kovača zagotovo sodi Velika vertikala Luja Vodopivca (r. 1951) iz leta 1975. Dragoceni Veliki ženski torzo/Ženski akt z vrhnjim antropomorfnim delom je ustrezno odlit v bron, spodnji del, torej čokat stebrič, pa ohranja betonsko materijo. Večno in zavezujočo nalogo iskanja ter osmišljanja vertikale kipa je Vodopivec razrešil doma-

INTERNA REVIJA september–november 2017

la kanonično: v navpično os ter na čokato nabreklost stebriča je umeščena skrajno stilizirana figura sedeče gole ženske figure, ki v dani zasnovi ne prikriva falične pojavnosti in kot taka prinaša številne podmene. Zadnji zunaj v tej vrsti pa je kip Slavka Tihca (1928‒1993) Temni semafor/Veliki črni semafor iz leta 1963. Tihec, eden največjih slovenskih kiparjev druge polovice 20. stoletja na Slovenskem, v tej skulpturi imenitno prevaja čas osvobajanja od modernistične figuralnosti v smeri abstrahiranja in stilizacije, obenem pa drži, da jo zaradi svojske igre, ujete med naravno in urbano pojavnost, zaznamuje izvirna kiparska strukturiranost ter svojska pripovedna aluzivna pojavnost. V zbirko Murinega parka skuptur sodita še dve plastiki, ki pa zaradi svoje snovnosti, oblikovani sta namreč v žgani glini, terakoti, potrebujeta skrbno mesto razstavljanja. Zaenkrat še nismo uspeli najti pravega mesta za delo V imenu rože iz leta 1988 Mojce Smerdu (r. 1951), ki se v rafinirani gradnji vrvastih trakov stke v troje dvigajočih se 'termitnjakov' z mehkimi, vsekakor erotično učinkujočimi se izrastki. Delo Toneta Demšarja (1946‒1997) v žgani glini, poimenovano Organsko rast iz leta 1985, je kipar zastavil kot nekakšen steber stisnjenih stebel, ki se razrašča v močno raz-

gibani kapitel. Stilizirani sadeži spominjajo na prvine girland baročnih štukatur, hkrati pa plastična, s svojsko patino zaznamovana uresničitev izzveneva v posrečeni »secesijski« slikovitosti. Danes jo lahko občudujemo v Novakovi avli nekdanjega kina, danes prenovljene soboške gledališke dvorane. Kipi, tako kot so umeščeni, predstavljajo dragoceni prostorski in pomenski most med Spomenikom zmage, Mustrovim Štefanom Kovačem in litopunkturami Marka Pogačnika v grajskem parku. Visokomodernistična javna plastika, sedaj umeščena na ulico Štefana Kovača, torej v urbanistično ter arhitekturno domišljeno okolje Novakovih blokov, osmišlja kontinuiteto, predvsem pa kakovostno zapolnjuje manko v soboškem urbanem miljeju. Je pa tudi kriterij, ki evidentno kaže na strahotno kakovostno razliko z do pred nekaj leti postavljeno Muzo Erato na soboškem Trgu kulture, ki bi jo na vsak način morali umakniti na kakšno 'intimnejšo' lokacijo.

Janez Balažic

zanimivo

Dušan Tršar - SKLADI XXI

Slavko Tihec - VELIKI ČRNI SEMAFOR

INTERNA REVIJA september–november 2017

Tone Demšar - ORGANSKA RAST

Janez Boljka - BIK

poudarki iz kroga znanja

PIŠEM, PIJEM, POJEM NE Pišem, pa to ne pomeni, da sem pisec, novinar ali, bog ne daj, pisatelj. Včasih se mi kdo posmehne, da sem pisun in temu niti ne ugovarjam, saj pišem, ker me to, preprosto rečeno, veseli.

Moj prvi pisni izdelek, ki je proti moji volji prišel v javnost, je bilo ljubezensko pismo, ki sem ga v 8. razredu osnovne šole napisal sošolki, svoji »Juliji«. Pisal sem ga med šolsko uro matematike in ves zatopljen v oblikovanje ljubezenskih izpovedi nisem opazil, da stoji učitelj za mojim hrbtom in preko rame preverja, kaj naj bi tako vneto računal. Ja, zame je bil to račun brez krčmarja, saj je učitelj ročno pobasal moj umotvor in ga prebral pred celim razredom. Smejali so se vsi, vključno z mano, samo moja nesojena ljubezen je gledala mrko, kakor tašča pijanega zeta. Pa takrat še nisem pil, če odštejem posebne priložnosti. Moja ljubezen se je tako iztekla prej, kot se je sploh začela, pismo pa je končalo v učiteljski zbornici. Kakšna je bila zaključna ocena pri matematiki, sem pozabil, se pa spominjam, da mi je učiteljica slovenskega jezika podarila petico. Bila je pač bolj sentimentalnega značaja in tudi Prešerna je oboževala, čeprav sem se jaz že takrat pisal Banfi. Sicer pa danes več ljudi piše, kot jih pa bere. To se seveda nanaša na elektronske medije, kot so twitter, blog, facebook in ostali, ki jih jaz, ki sem človek stare šole in pišem s svinčnikom na papir, niti ne poznam. Piše

INTERNA REVIJA september–november 2017

papež Frančišek, piše politik iz Grosuplja, piše predsednik Trump, pa tudi našega Pahorja ne smem izpustiti. Piše tudi okrožna sodnica Ana Testen z ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je na svojem facebook profilu objavila svojo (zabuhlo?) fotografijo z dopusta v Portorožu in pripisala, da je bila prejšnji dan pijana kot čep. Ne bom se svetohlinsko zgražal, rajši bom posnemal njeno (za nekatere sicer sporno) odkritosrčnost. Priznam, da po vsakem popitem pivu vsaj 3-krat rignem, bruham ne, se pa čudim, kako je možno, da vedno več poščijem, kot popijem. Laško očitno dela čudeže, pa še lepo flaško ima. Bolnišnice, sodišča, pisarne; ustanove oziroma lokacije, kjer se piše in piše: zdravniki diagnoze, sodniki sodbe, jaz pa to, kar berete. Pijemo (bolj ali manj) skoraj vsi, tudi napake pri svojem pisanju delamo vsi, je pa res, da moje niso nikomur nevarne. Seveda je zdravnik za vas gospod doktor, sodnik gospod sodnik, jaz pa samo Dušan. In to (zadnje) mi je všeč. Mogoče pa se bo kdo od vas spomnil in me predlagal za predsednika države. Verjamem, da sem lepši od že najavljenih, ki so mogoče pametnejši od mene in pametnejši od tistih, ki so mogoče lepši. Če uspem, pa bom gospod predsednik.

svojim »baritonom« in ob tem takoj pokasiral ponižujoči komentar: »Nehaj, ker to tvoje dretje sodi kvečjemu na minaret!« Takrat sem se temu smejal, sedaj me je smeh že minil. Saj razumete, razmere se spreminjajo, »turistov« iz Afganistana, Pakistana, ……. stana, …….stana je vsak dan več, v Avstrijo pa je čedalje težje priti. Table »Turkom vstop najstrožje prepovedan«, ki so jo na meji postavili naši predniki Butalci, že davno ni več, nadomestile so jo tiste z napisom DOBRODOŠLI. Pa so in bodo res samo DOBRI DOŠLI?

Dušan Banfi

Nekoč je tukaj bila Država, na čelu nje Osebnost prava, zdaj nudijo se nam glumači, ob njih še razni nastopači .

In sedaj še k zadnjemu delu naslovne teme, to je petje. Rahlo prepotentno verjamem, da, če bi vsaj pol tako dobro pel, kot mi uspeva pisati in piti, bi lahko pel v duetu s Severino in bi vsi gledali njo, poslušali pa mene. Pa še Petelinji zajtrk bi imel drugačen konec. Moj poslednji pevski poizkus se je končal pred leti, ko sva z mojim (sedaj na žalost pokojnim) prijateljem Antonom s. p. kuhala bograč, pa je, da bi nama čas hitreje tekel, pričel brenkati na kitaro. Da prispevam svoj delež k umetniškemu vtisu, sem pritegnil s

informatika

ORKA.ERAČUN CERTIFICIRAN S

STRANI ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE

V podjetju HAKL IT, d. o. o. smo eni izmed prvih v Sloveniji, ki smo uspešno certificirali programski produkt (ORKA.eRačun) za obvladovanje elektronskih računov pri Arhivu Republike Slovenije. ORKA.eRačun je programski produkt, ki omogoča varno, zanesljivo, sledljivo in pregledno kreiranje, pošiljanje ter hrambo eRačunov tako za javnopravne osebe kot za pravne in fizične osebe, ki niso proračunski uporabniki. Uporaba ORKA.eRačun omogoča uporabnikom, da so korak bližje k brezpapirnemu poslovanju.

Revizijski pregled je bil opravljen v skladu z mednarodnimi standardi

Odločitev je bila sprejeta zaradi zagotavljanja boljšega položaja na trgu, kar se tiče tovrstne programske opreme, kakor tudi dejstva, da javnopravne osebe, kot so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, morajo v skladu z ZVDAGA-a, 72. člen, za zajem in hrambo gradiva (dokumentov) v digitalni obliki, uporabljati certificirano programsko opremo.

Pregled se je izvajal skladno s Hierarhijo pravil revidiranja informacijskih

Februarja 2017 smo oddali zahtevek za registracijo ponudnika programske opreme pri Arhivu RS za naša programska produkta ORKA.dms in ORKA.eRačun. Marca 2017 smo postali registrirani ponudnik programske opreme pri Arhivu RS. V začetku julija 2017 smo pri Arhivu RS vložili zahtevo za certifikacijo programskega produkta ORKA.eRačun, verzija 2.0. Na podlagi zahtevka za certifikacijo programske opreme smo imeli revizijski pregled, ki se je izvajal od 14. do 25. 8. 2017. Pri revizijskem pregledu so preverjali skladnost naše programske opreme z ZVDAGA, UVDAG in ETZ in so bili uporabljeni naslednji postopki: • ‒ pregled dokumentacije, • ‒ razgovori z odgovornimi osebami, • ‒ testiranje delovanja programske opreme, • ‒ vpogled v delovanje programske opreme in revizijske sledi.

revidiranja informacijskih sistemov, ki jih sprejema mednarodno Združenje za revizijo in kontrol informacijskih sistemov (ISACA) ter drugimi pravili revidiranja informacijskih sistemov, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo.

sistemov (Uradni list RS, št. 40/2011 z dne 27. 5. 2011). Ta hierarhija od revizorjev zahteva, da razen zakonskih podlag pri svojem delu upoštevajo Standarde, smernice ter orodja in tehnike za strokovnjake revidiranje, kontrol in dajanja zagotovil na področju IT. Revizijski pregled je opravila pooblaščena oseba Arhiva RS. Pri pregledu so pridobili dokaze z uporabo metod opazovanja, pregleda dokumentacije, pogovorov z osebjem ter opazovanjem uporabe programske opreme. Po opravljeni reviziji so revizorji ugotovili, da je naš programski produkt ORKA.eRačun, ver. 2.0, skladna z ZVDAGA, UVDAG in ETZ 2.1.

1. Seznam eRačunov v obdelavi. Seznam se lahko poljubno prilagodi (spremeni se lahko vrstni red stolpcev, skrijete/prikažete dodatne stolpce, združujete, razvrščate ipd.). 2. Predogled izbrane priloge oziroma eRačuna. Izbran eRačun je vedno prikazan z vizualizacijo (zavihek Vizualizacija), za izvirno vsebino eRačuna izberite zavihek XML. 3. Seznam prilog in morebitnih povratnic (prva priloga je vedno eRačun). Posamezni seznam se izbere z izbiro zavihka Priloge ali Povratnice. Certificirana programska oprema pomeni, da je skladna z zahtevami ZVDAGA (Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 51/14)), UVDAG (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/2006)) in ETZ (Enotne tehnološke zahteve, različica 2.1, Arhiv RS, 10. 7. 2013). ZVDAGA in UVDAG je izdal državni zbor Republike Slovenije.

Odprta obdelava in pregled eRačunov

INTERNA REVIJA september–november 2017

Sebastjan Gornjec, Hakl IT, d. o. o

naši nasveti

KULINARIKA PIRIN KRUH

V tej številki sem za vas pripravila recept PIRINEGA KRUHA, ki je lahko prebavljiv, saj vsebuje manj škroba in več beljakovin kot beli kruh ter je bogat z vlakninami, ki pospešujejo prebavo. Pira, kot vemo, je najboljša med žiti – vsebuje vsa potrebna hranila za dobro delovanje človekovega organizma in največ beljakovin od

SESTAVINE: • • • •

800 G PIRINE MOKE 1 ŽLICA SOLI oziroma po vašem okusu 1 DL OLIVNEGA OLJA 7 G SUHEGA KVASA oziroma 21 G SVEŽEGA KVASA, ki ga lahko zamenjate z vinskim kamnom ali sodo bikarbono. Pri slednji bodite pazljivi, da je ne date preveč, saj dobi kruh poseben okus in je tudi temnejše barve.

• MALA ŽLIČKA SLADKORJA • ca. 400 ML TOPLE VODE • 1-2 ŽLICI KISLE SMETANE

vseh žit. Slavna zeliščarka sveta Hildegarda je o piri zapisala: »Pira dela dobro kri, pospešuje rast mišic in daje dobro razpoloženje.« Priporoča jo tudi za krepitev oslabelega organizma, povečevanje teka in umirjanje prebavnih težav.

In še pecivo za tiste, ki imajo bolj malo časa oziroma jim peka sladic ne gre najbolje od rok, pa vendar bi kdaj želeli presenetiti svojo boljšo polovico. Garantirano – vedno uspe!

Vemo, da je med vami veliko skritih talentov za peko najrazličnejših peciv, zato vas vabimo, da objavite v naslednjih številkah svoje recepte. Priporočena je tudi slika izdelka. Recepte s sliko pošljite na:

simona.petek@panvita.si

INTERNA REVIJA september–november 2017

Ker mora priti testo bolj kot ne tekoče, je najbolje, da ga pripravite v multipraktiku. V multipraktik damo pirino moko, sol in olivno olje ter malo premešamo. Posebej pripravimo kvas, sladkor, malo žličko pirine moke ter ca. 1 dl mlačne vode. Počakamo, da kvas naraste. Nato vse skupaj vlijemo v že zmešane sestavine ter dolivamo toplo vodo. Proti koncu dodamo še kislo smetano. Zmes vlijemo v model, v katerega smo predhodno dali peko papir. Kruha ni potrebno dodatno vzhajati, dovolj je ta čas, da se pečica segreje na 200 °C. V segreto pečico damo model ter zmanjšamo na 180 °C ter pečemo 45 minut.

SESTAVINE: • ҉ • ҉ • ҉ • ҉ • ҉ • ҉

SKUTINO PEC

500 G SKUTE 2 JAJCI 1 DL MLEKA 2 DL NAVADNEGA JOGURTA 200 G MOKE 150 G SLADKORJA , za bolj sladkos-

nede priporočam več sladkorja

• ҉ 1 PECILNI PRAŠEK • ҉ 1 VANILIJEV SLADKOR • ҉ SOK LIMONE • ҉ 0,3 DL RUMA • ҉ 0,5 DL OLIVNEGA OLJA, lahko tudi navadnega olja • k sestavinam lahko po želji dodate rozine, brusnice ...

IVO Vse sestavine zmešaš in preliješ v primerno velik pekač. Če želiš narediti pecivo kot pito, sestavine preliješ v okrogel pekač ‒ premera 20 cm, drugače v pravokoten pekač – 33 cm. Pekač namastimo ter posipamo z moko ter vanj vlijemo pripravljeno zmes. Pečemo 15 minut na 200 °C, nato prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca ter pečemo pri enaki temperaturi še 30 minut. Pecivo narežemo in postrežemo šele takrat, ko je čisto ohlajeno, ker postane bolj kompaktno.

PRELIV:

• ҉ 2 DL KISLE SMETANE • ҉ 1 JAJCE

naši nasveti

JESEN Ko gremo na njivo s »špahtlinom«, stolom in vedrom, nosimo na kup rumene krogle in začnemo s »trebljenjem« oljnih buč, si ne morem več lagati, jesen je tukaj. Na sprehodu sem videla tudi že ježice kostanja in zjutraj se na naš breg vleče megla iz doline, iz omare vlečem jopico in žalostno gledam na njivo. Potrebno je narediti obračun obstoječe pridelovalne sezone, pospraviti pridelke. Če bo september še lep, bomo lahko pobirali še stročji fižol, grah in poletno endivijo, prav tako bo še romal v cekar paradižnik, paprika in kak jajčevec. Moramo pobrati tudi še sladki krompir. Obračun pridelovalne sezone letos je kljub suši, ki pri nas zaradi peščene ilovice in zastirne folije ni pokazala zob, kot jih je na peščeno-prodnatih tleh, dokaj uspešen. Popoln fiasko je bil edino brokoli, kateremu je najprej imunski sistem prizadela zmrzal, zaradi česar je zastal v rasti, do konca pa so ga ubili potem še bolhači, rastlinjakov ščitkar in druge sesajoče žuželke, ki jih na kapusnicah nikoli ne zmanjka. Prav na brokoliju se je lepo pokazalo, da so v ekološkem kmetijstvu največ vredne močne, zdrave sadike in če jih že v začetku nekaj zelo pretrese, jih skorajda ne moremo več rešiti. Sploh take, ki imajo milijon sovražnikov. Naslednje leto bom kapusnice poskusila zaščititi pred škodljivci s kopreno.

Nič ni lepšega spomladi kot polna skleda motovilca.

Letos bomo sadili še jesenski česen in nekaj čebule (glavnino bom posadila spomladi), pomembno je da oboje posadimo v začetku oktobra (majski srebrnjak sadimo septembra), da imata še dovolj časa, da se ukoreninita. Tla pa je potrebno fino pripraviti, tudi če sadimo čebulček, moramo tla pripraviti, kot da bi sejali seme, sploh če imamo težja tla. V septembru sejemo motovilec, špinačo, blitvo in zimsko solato. Sadike zimske solate, ki nas bo razveseljevala spomladi, lahko sadimo tudi še oktobra. Predvsem sejanje motovilca in špinače mora biti v vrstah, saj ga bo spomladi potrebno okopati in če ga bomo posejali vsepovprek, bo okopavanje zelo zamudno in naporno opravilo. Sama imam od letošnje sezone holandsko motiko in letim z njo po njivi kot »da bi lahke perutnice imela«.

Dr. Saša Štraus

INTERNA REVIJA september–november 2017

jubilej

Jubilanti 10 let

10 let

Boštjan Jagrić

Anita Habjanič

Jernej Kokol

20 let

Panvita MIR d. d. Panvita MIR d. d.

Jasna Kuštor

Panvita MIR d. d.

Goran Maček

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Branko Žerdin Panvita MIR d. d.

20 let

Roman Krejan Panvita MIR d. d.

30 let

Darko Balažic

Pomgrad d. d.

Bernard Čuk Pomgrad d. d.

Darko Börc,

Pomgrad – TAP d. o. o.

Ervin Denša Pomgrad d. d.

Franc Gerič,

Pomgrad – VGP d. d.

Tatjana Munih Pomgrad d. d.

Mirko Ostrič Pomgrad d. d.

Borut Pertoci

Panvita MIR d. d.

Pomgrad – GM d. o. o.

Jožef Konkolič

Jožef Recek

Nataša Magič

30 let

Panvita Agromerkur d. o. o. Panvita d. d.

Marjeta Panker Panvita Agromerkur d. o. o.

Peter Sraka Bakan Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Milan Vlaj

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

40 let

Milan Drašak

Panvita MIR d. d.

Boris Rantaša Panvita MIR d. d.

Pomgrad d. d.

Mladen Cajnko Pomgrad d. d.

Martin Majcen Pomgrad d. d.

Pavel Miholič

Pomgrad – CP d. d.

Jožef Novak

Pomgrad – GM d. o. o.

Drago Zver Pomgrad d. d.

Janez Sedonja Panvita d. d.

INTERNA REVIJA september–november 2017