Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

AVE novice

POMGRAD novice

ODOMAŠ ALI LIKOF in kam je izginil

NAJ 5 nakupov tehnike v sklopu »Cyber Monday«

INTERVJUJI Metka RUŽIČ

Regal GH d.o.o.

Peter ŠULEK POMGRAD d. d.

Tatjana KOUS POMGRAD d. d.

Brigita RAJNAR Panvita MIR d. d.

Mateja KOVAČIČ Panvita d. d.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

kolofon

Izdajatelj Panvita, d. d.

Vsebinsko kazalo

Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota

Kolumna | Peter Polanič

Novice | Skupina Panvita

Simona Petek Čerpnjak

Gradimo | Pomgrad

Uredniški odbor

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Pomgrad

Zanimivo | ODOMAŠ ALI LIKOF in kam je izginil

Poudarki iz kroga znanja | EPITAF

Informatika | NAJ 5 nakupov tehnike v sklopu »Cyber Monday«

Naši nasveti | Načrtovanje in semena

Jubilej

tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Dušan Banfi Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Aleš Zver

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

kolumna

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, Miklavž je za nami, čakamo še dva od treh decembrskih mož, in spet je nastopil čas, da začnemo delati bilance in preštevati, kaj nam je v letošnjem letu uspelo in kaj ne. Na poslovnem področju je za nami težko leto. Tako v gradbeništvu kot v agroživilstvu smo se spopadali s težkimi tržnimi razmerami. V agroživilstvu oziroma kmetijstvu je svoje dodalo še vreme, imeli smo namreč najprej prvo prvomajsko pozebo po več kot 25 letih in potem poleti še običajno točo, ki je sklestila pridelke predvsem pri pšenici in ostalih spomladanskih žitih. Če k vsemu dodamo še več kot 20 odstoten padec cen posameznih kmetijskih pridelkov in vedno večjo konkurenco na segmentu mesa in mesnih izdelkov, dobimo recept za eno manjšo katastrofo. Ampak, v Panviti se ne damo. Z veliko truda, angažmana, dela in zavzetosti sodelavcev nam je kljub vsemu uspelo leto pripeljati varno in dokaj uspešno do zaključka. To pomeni, da bomo že četrto leto zapored uspeli zaključiti z dobičkom, kar, vsaj jaz osebno tako menim, je v današnjih tržnih razmerah lep uspeh. Tudi kolegom iz gradbeništva bi želel izreči pohvale. Tudi oni se na eni strani spopadajo s težkimi tržnimi razmerami, “navidezno” nič konkurence, imajo pa še en zelo nepredvidljiv dejavnik, ki se mu reče država. Na žalost živimo v državi, kjer moraš imeti sposobnosti “šlogarce”, če želiš napovedati, kaj se bo zgodilo v naslednjem letu. Brez dolgorčnih načrtov, investicij, ampak življenje iz danes na jutri, ki se prevede v “od volitev do volitev”. To je glavni moto naše drža-

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

ve in v takšnem okolju je v gradbeništvu težko delati. Ampak, tudi v Pomgradu se ne damo. Ozrli smo se na tuje trge, privatne investitorje in na ta način uspeli leto zaključiti relativno dobro. Čestitke vsem kolegom s Pomgrada, ki so v letu 2016 pridobili dva velika gradbena projekta na sosednjem Hrvaškem. Upam, da jim bo podobno uspelo tudi v letu 2017. Na osebnem področju bo bilanco naredil vsak sam, jaz vas lahko edino potolažim, da boste lahko čez slabe tri tedne spet sprejeli vse novoletne resolucije, ki jih v letošnjem letu niste uspeli realizirati. Vsem skupaj želim lepe praznike, veliko sreče in uspehov v letu 2017 in prenesimo zagon iz leta 2016 v leto 2017 in pokažimo vsem, da smo najboljši.

Peter Polanič

novice

Gorenjska KRVAVICA Našo jesensko zimsko kolekcijo mesnih dobrot AVE Chef smo letos obogatili z novim izdelkom, katerega okus je pisan na kožo predvsem gorenjskemu in osrednjemu predelu Slovenije. Gre za krvavico, ki poleg nam vsem dobro znane ajdove kaše vsebuje še riž in ješprenj, posebno noto njenemu okusu pa dodajata meta in majaron. Verjamemo, da bo iz našega pestrega asortimana AVE Chef, ki vključuje Pečenice, Štajerske krvavice, Štajerske koline, Prosene koline, Mrežno pečenko in po novem tudi Gorenjske krvavice vsakdo našel nekaj zase.

PIŠČANČJE MESO V NOVI PREOBLEKI IN V SHEMI IZBRANA KAKOVOST - SLOVENIJA Prenovljeno podobo našega Grilla, Chefa in hrenovk smo prenesli še na program pakiranega svežega piščančjega mesa. Preoblekli smo ga v elitno črno barvo z dodatkom oranžne, odslej pa bo na voljo pod novim imenom Prekmurski piščanec. S tem smo dodatno izpostavili pomembno lokalno komponento in pridobili na pristnosti.

IZBRANA KAKOVOST – SLOVENIJA S piščančjim mesom smo se pridružili nacionalni shemi kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija. Gre za enotno shemo kakovosti, ki bo slovenskim proizvodom omogočila razlikovalno vrednost na osnovi porekla in posebnih lastnosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi z uvedbo novega znaka doseči, da bodo kakovostni slovenski prehranski proizvodi enotno označeni in jih bo tako potrošnik lažje prepoznal. Gre za kmetijske pridelke in živila s posebnimi lastnostmi, ki se nanašajo na okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Naše celotno piščančje meso bomo torej označevali z znakom Izbrana kakovost – Slovenija. S to označbo bo imelo naše slovensko meso pomembno razlikovalno prednost pred poplavo mesa iz tujine. Vseslovenska oglaševalska kampanja Izbrane kakovosti se je že pričela in se v prvi fazi nanaša na INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

splošno promocijo kmetijskega sektorja, njen cilj pa je ozavestiti potrošnika, da po super hrano ni potrebno iti po svetu, saj je ves čas pred našimi vrati, le prepoznati jo moramo in pričeti uporabljati. Prvi val komunikacije bo potekal do konca januarja in bo vključeval močno TV kampanjo, oglaševanje na jumbo površinah, tiskane in spletne medije. Splošnemu sklopu bo potem v nadaljevanju sledila specifična promocija mesa. V Panviti od uvedbe sheme Izbrana kakovost pričakujemo, da bo imela dejanski vpliv na zavedanje potrošnikov o pomenu mesa in mesnih izdelkov iz lokalnega okolja in da se bo na podlagi tega potrošnik v prihodnje pogosteje odločal za nakup kakovostnega slovenskega mesa.

novice

MODRA FRANKINJA IN PORTUGALKA STA IZVORNO IZ SLOVENIJE Strokovnjaki nemškega Zveznega inštituta Julius Kühn iz Geilweilerhofa so s pomočjo genske analize uspeli dokazati, da je Modra frankinja nastala s križanjem dveh sort: bele sorte, za katero je kot podlaga služila trta »mala belina«, in rdeče sorte, za katero je kot podlaga služila trta »mala modrina«.

Obe sorti prihajata iz naše Štajerske in s tem je Sloveniji priznano »starševstvo« nad Modro frankinjo. Portugalka pa je nastala s križanjem dveh sort: bele sorte Zeleni silvanec in rdeče sorte »mala modrina«. Tudi v tem primeru je Sloveniji priznano »starševstvo« nad Portugalko. To je za slovenske vinogradnike pomembno odkritje, saj smo s tem dobili dve avtohtoni sorti, na katerih lahko gradimo prepoznavnost naših vin. Vinska klet Marof je že od nekdaj gradila svojo prepoznavnost prav na Modri frankinji. Obdelujemo in skrbimo za največji kompleks trt Modre frankinje. V okviru vinograda na lokaciji Marof Mačkovci imamo posajenih 27.000 trt Modre frankinje.

KOMBINACIJA:

MAROF CHARDONNAY IN MATOYA OSTRIGE

Gre za zaliv, ki je svetovno poznan po svojih ostrigah, ki jih gojijo na unikaten način, s čimer zagotavljajo izjemno čistost. V Ikadaso Sanjo so svojo častitljivo obletnico proslavili skupaj z našim vinom, pri čemer smo izjemno ponosni, da so naš Charodonnay izbrali kot najboljšo kombinacijo za njihove ostrige. Dogodka smo se z veseljem udeležili, obisk Japonske pa izkoristili tudi za bodoče uspešno sodelovanje na tem trgu.

v ol . 2

的矢かきとスロヴェニアワイン収穫祭

場

所

■ 主催 : （有）いかだ荘山上

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

開

場

18 : 0 0

vol.2

Uspešno sodelovanje s kupcem iz Japonske smo kronali z odličnim dogodkom ob 60. obletnici njihove restavracije Ikadaso Sanjo, ki se nahaja v idiličnem zalivu Matoya.

スロヴェニアワイン収穫祭

ZMAGOVALNA

的矢かき

深まる美味の饗宴

JE SODELOVAN

11 / 13（日） 2016

開始

18 : 3 0

■ 協力：（有）佐藤養殖場（株）ザリアザエイチアンドエム（株） ■ 後援：スロヴェニア共和国大使館

novice

EKO PIŠČANEC

Z AJDOVO KAŠO IN S PARADIŽNIKOM

ŠTEVILO OSEB: 4 ČAS PRIPRAVE: 10 min ČAS KUHANJA: 50 min SESTAVINE: eko piščančje meso ave maslo 250 g ajdove kaše 300 g paradižnika sol beli poper 1/2 limone

PRIPRAVA: Ajdovo kašo operemo pod tekočo vodo in jo odcedimo. Pristavimo večji lonec in v trojni količini osoljene vode kašo kuhamo ca. 10 min. Lonec odstavimo in pokrijemo. Odcedimo in ohladimo. Očiščen in opran paradižnik narežemo na manjše kockice in ga rahlo osolimo. Paradižnik vmešamo v ajdovo kašo. Na koncu dodamo še sveže iztisnjen limoni sok. Značilnost piščančjega mesa, ki je vzrejeno po ekoloških standardih, odlikuje kompaktnost in nekoliko polnejši okus, kot ga poznamo pri konvencionalni reji. EKO piščančje meso AVE je zaenkrat dostopno v Mesnih centri AVE, v prihodnosti pa bo tudi v trgovskih sistemih po Sloveniji. Piščančje meso položimo v namaščen pekač, ga osolimo ter nanj položimo nekaj rezin masla. Meso pečemo 45 min, pri 180 °C. Pred koncem pečenja dodamo v pekač ajdovo kašo, pomešano s paradižnikom in vse skupaj pečemo še kakšnih 10 min. Postrežemo še toplo.

KAKO SMO VOŠČILI

MELANI(J)I TRUMP Velikemu uspehu se včasih spodobi pokloniti s prav skromnim darilom in takšno je bilo naše, namenjeno Melani(j)i Trump, novi prvi dami Združenih držav Amerike. Imamo potrditev, da je magnum polnitev – to je 3-litrska steklenica Modre frankinje s posvetilom – bila izročena naslovljenki.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

novice

SIAL 2016 – TESTIRANJE LOKALNEGA OKUSA NA MEDNARODNEM SEJMU

Sejem SIAL v Parizu spada med enega pomembnejših dogodkov v prehrambeni industriji, ki so se odvili v letu 2016. Čeprav se v današnjem času sodobnih komunikacij sprašujemo o smislu sejemskih dogodkov so organizatorji sejma s konceptom dokazali, da je tudi v tradicionalni panogi, kot je organizacija sejmov možno biti inovativen in zanimiv.

Na sejmu se je predstavilo okrog 7000 razstavljalcev, obiskalo pa ga je nekoliko več kot 150.000 obiskovalcev, ki so profesionalno vpleteni v industrijo. Inovativnost, nenehni razvoj in izboljševanje izdelkov so ključni dejavniki, ki dandanes ženejo tako industrijo kot tudi trgovino. Kupci tradicionalno posegajo po neke vrste železnem repertoarju izdelkov, ki jih potrebujejo doma, zelo velik segment pa predstavljajo izboljšani ali novi izdelki. Tokratni SIAL je še enkrat pokazal, da se kolo razvoja nikakor ne sme zaustaviti, saj nas v nasprotnem konkurenca prehiti. Kupci, ki so neke vrste motor razvoja radi posegajo po

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

izdelkih, ki so pripravljeni v skladu z najnovejšimi tehnološkimi, • oblikovnimi ali funkcionalnimi standardi in prilagojeni sodobnemu načinu prehrane. Zmagovalci letošnjega SIAL-a so izdelki z lokalnim poreklom, dobro oblikovani, ki ne vsebujejo pesticidov in antibiotikov. Panvita MIR se je predstavila na skupnem razstavnem prostoru, kjer je bilo poleg nas prisotnih še osem drugih podjetij iz Slovenije. Razstavljali smo izdelke na osnovi piščančjega mesa, ki nosijo oznako Halal, nekaj izdelkov iz programa hrenovk in hot dogov, premium izdelke, kot so vinska šunka Marof, osrednji razstavni program pa je bila novost, ki smo jo pripravili skupaj z zunanjimi partnerji, to je pečeni in zamrznjeni Grill program. Pri tem programu nas je na sejmu zanimal predvsem odziv na okus in kakovost izdelka, ki je bil pred tem pečen in zamrznjen. Odzivi so bili izjemo dobri, predvsem na okus tako npr. klasičnega, govejega in Leskovačkega programa, obenem pa je ta tip izdelka zanimiv tako za segment gastronomije, ker zmanjšuje tveganja, ki ga imajo gostinci s skladiščenjem svežih izdelkov. Tudi za tako imenovani retail segment so tovrstni izdelki zanimivi, predvsem v državah z večjimi mesti, kjer zaradi daljših delovnih časov in časa, ki ga potrebujejo posamezniki od doma do službe, zmanjšuje čas, ki ostane posameznikom za kuhanje. V nasprotju z domačim trgom ima npr. večina gospodinjstev v tujini, predvsem v Franciji in Angliji pečice za hitro kuhanje ali mikrovalovne pečice. Temu segmentu so tovrstni izdelki tudi namenjeni, edina težava, ki jo trenutno vidimo, je dejstvo, da ljudje na teh trgih ne poznajo izraza »čevapčiči« in ga bomo morali šele uvesti. Druga, nezanemarljiva ovira pri lansiranju teh izdelkov je višina investicije, ki je potrebna, in marketinški stroški, ki so povezani z uspešnostjo tega na trgu. Skratka, dobili smo kakovosten odziv na produkt, ki ga imamo, ki ga na trgih v tej obliki še ni, sedaj pa je pred nami odločitev, kako se bomo tega lotili. Matej Fišer

vir:

gradimo

REKONSTRUKCIJA MOSTU, NADVOZA

NAD ŽELEZNICO IN CESTE

V mesecu septembru 2016 smo v Pomgradu pričeli z deli na rekonstrukciji mostu, nadvoza nad železnico in ceste v območju navezave na mostova in med njima. Pogodba med Direkcijo RS za infrastrukturo kot naročnikom del in Pomgradom d. d. je bila podpisana sredi julija. Pogodbena vrednost omenjenih del je skupaj z davkom nekaj več kot 3,4 mio eurov. Po obstoječi pogodbi morajo biti dela zaključena do konca junija 2018. Most čez Dravo je bil zgrajen daljnega leta 1957, ko se je gradila hidroelektrarna Vuhred. Tedaj je služil za premoščanje zajetja vode za HE. Most ima dva krajna podpornika in štiri vmesne stebre. Njegova skupna dolžina je 150,10 m, širok pa je 5 m. Ima tudi dva revizijska hodnika široka 0,90 m. Tako betonska konstrukcija kot tudi oprema objekta sta popolnoma dotrajana in nevarna za promet, zato je bila rekonstrukcija nujna. Most bomo tako razširili na 11,50 m. Tako bo za nekaj manj kot 5 m širši od obstoječega, poleg dveh voznih pasov bo imel dva hodnika široka 2,7 m, za pešce in kolesarsko stezo. Vsa prosto ležeča polja bomo povezali v celoto in jih pred napeli s kabli izven prereza. Na krajnih podpornikih bomo vgradili mostne dilatacije D160. Horizontalne sile, ki delujejo na most v prečni smeri, bo zgornja konstrukcija prenašala preko ležišč na vmesne in krajne podpore. Glede na povečano širino objekta ter posledično s tem povečano težo je predvideno obbetoniranje stojin nosilcev in prečnikov, prav tako tudi do-betoniranje voziščne plošče. Na ta način bomo omogočili dodatno armiranje konstrukcije, povečali zaščitne sloje ter dosegli večjo robustnost objekta. Na rekonstruiranem objektu bosta tako povečani stalna teža in prometna obtežba, saj obstoječi temelji, stebri in krajne podpore tega ne bi prenesli. Zato je s projektom predvidena tudi razširitev temeljev pod vodo (globina od 5 do 14 m) in ob-betoniranje obstoječih stebrov in sten opornikov. Tako bo podoba objekta popolnoma nova, vendar na obstoječi podlagi. Istočasno bomo ob prenovi mostu čez Dravo obnovili tudi železniški most. Razširili bomo temelje, ob-betonirali stebre in krajne opornike in razširili voziščne plošče s popolnoma novo opremo. Ojačitev obstoječe konstrukcije bomo zaradi omejene višine železnice ojačali s karbonskimi INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

trakovi in jih vgradili na spodnjo ploščo nadvoza. V območju rekonstrukcije je tudi veliko komunalnih vodov. Največ jih je na priključnih cestah na objekte ter v območju povezovalne rampe med objektoma. Ti bodo začasno prestavljeni in na koncu ponovno vgrajeni na obnovljene objekte. S pomočjo potapljačev se na gradbišču trenutno izvajajo dela na železniškem nadvozu in na mostu čez Dravo.

gradimo

OSKRBA S PITNO VODO

V POREČJU DRAVE SE NADALJUJE

V podjetju Pomgrad d. d. smo letos pomladi, skupaj s podjetjem RIKO d. o. o. kot vodilnim partnerjem, pričeli z izgradnjo vodovodnega sistema v občini Podvelka in v občini Radlje ob Dravi. Gre za 3. sklop projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave. Po pogodbi je v teh dveh občinah predvidena izgradnja 40 km vodovodnega omrežja iz duktilnih cevi. V sklopu vodovodnega omrežja bo zgrajenih tudi 6 vodohramov in 3 črpališča. V Radljah je predviden tudi skupen telemetrijski nadzorni center za obe občini in pridružene občine sklopa 3: Dravograd, Muta in Vuzenica. V okviru izgradnje vodovodnega omrežja je prav tako predvidena tudi obnova cest, po katerih se bo polagal novi vodovod.

»Trenutno sta v izvedbi vodovod Podvelka in vodovod Remšnik s pripadajočimi 4 vodohrami in 2 črpališčema. Glavnina del na Remšniku se bo izvajala prihodnje leto. Občina Dravograd je v fazi intenzivnega pridobivanja gradbenih dovoljenj za preostale odseke. Tako v Pomgradu pričakujemo, da bomo lahko projekt zaključili v pogodbenem roku, torej do konca februarja 2018 ,« pojasnjuje vodja projekta Bogdan Rojs.

V PLANINI RASTE NOV

SKLADIŠČNO PROIZVODNI OBJEKT V začetku oktobra je Pomgrad za naročnika Montpreis d. o. o. pričel z gradnjo AB montažnega objekta MontPlanina k obstoječemu objektu. Vrednost pogodbenih del znaša nekaj več kot 338 tisoč eurov. Objekt ima tlorisne dimenzije 32,46 m x 36,52 m ter vezni hodnik dimenzij 36,52 m x 2,44 m in višine 11,64 m. Objekt je pritličen, kvadrature 1185 m² in je namenjen skladiščenju hlodovine. Streha je dvokapnica, pokrita s strešnimi paneli iz mineralne volne debeline 15 cm. Fasada bo iz poliuretanskih fasadnih panelov debeline 6 cm. »Posebnost objekta so AB montažni primarni nosilci. Ti so dolgi kar 32,46 metrov, brez vmesne podpore. Prav zato nam predstavljajo kar velik logistični izziv, tako s samim prevozom na gradbišče kot tudi z montažo na gradbišču,« izpostavlja vodja gradbišča iz Pomgrada Uroš Šeruga in dodaja, da bodo dela predvidoma zaključena še pred iztekom letošnjega leta.

ZAKLJUČUJEMO DELA NA NOVI RTP SLOVENSKA BISTRICA

Za investitorja ELES d. d. in Elektro Maribor d. o. o. je Pomgrad z deli za novo RTP postajo zmogljivosti 110/20 kV v Slovenski Bistrici pričel letos julija. Vrednost gradbeno obrtniških del je skoraj 1 mio eurov.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

»Zgradba je zasnovana kot dvoetažna armiranobetonska stenasta konstrukcija, temeljena na AB pasovnih temeljih in temeljni plošči. Zaradi dokaj visokega nivoja podtalnice in s tem možnosti poplavljanja kletne etaže so v kleti vsi zidovi, vključno s temeljno ploščo, izdelani iz posebnega betona, ki ne prepušča vode, tako imenovana bela kad,« opisuje vodja gradbišča Vincenc Kramar in dodaja, da so morali tlorisni gabarit zgradbe, velike 11,80 m x 37,40 m in višine 8,0 m, prilagoditi tehnološkim zahtevam. Nova zgradba 110 kV GIS stikališča Slovenska Bistrica se nahaja na območju obstoječega stikališča Slovenska Bistrica. V sklopu izgradnje objekta je predvidena tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura in ureditev zunanjih površin, dela pa morajo biti zaključena do konca leta 2018.

novice

EDEN IN EDINI HUGO BOSS Brezplačno zavijanje velja samo za izdelke, kupljene v Travel FREE shopih.

DEGUSTACIJA

PENINE Bottega

V prazničnem decembru smo v naših Travel FREE shopih pripravili degustacijo penine Bottega Gold, Silver in Rose Gold. Italijanska penina je že v lasti tretje generacije, ki njeno zgodbo, zgodovino in strast do ustvarjanja penečega vina uspešno ponaša v svet. Mogoče vas pa Bottega na degustaciji prepriča ter z njo celo nazdravite na silvestrov večer!

Dišave Hugo Boss so vedno nekaj posebnega; ravno prav močne, ravno prav čutne in ravno prav opazne. Med zadnje velike uspešnice sodita moška toaletna vodica The Scent in ženska parfumska vodica The Scent For Her, ki sta tudi vključeni v promocijo Hugo Boss. V decembru smo za vas pripravili posebno promocijo, ki zajema prav vse Hugo Boss dišave, ki so na voljo v vaših Travel FREE shopih. Ob nakupu katerekoli pa prejmete praktično darilce. Vabljeni! Travel FREE namig meseca: parfumska ali toaletna vodica je vedno odlična izbira za obdarovanje! Pri nas lahko izbirate med manjšimi (50 ml) ali pa tistimi malo večjimi (100 ml) militražami, vse pa dobite po zelo ugodni ceni!

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

intervju Metka RUŽIČ

Peter ŠULEK

Regal GH d.o.o./ Travel FREE shop Gornja Radgona

Pomgrad d. d.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Lewis Hamilton, dirkač Formule 1, ker zelooo rada hitro vozim.

V karmo? Da. Verjamem, da se ti dobra dela enkrat povrnejo.

Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Ničesar posebnega se ne spomnim, ker ne puščam stvari za naslednji dan. Živim danes!

Da.

Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Bungee jumping. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Imam eno na palcu zaradi norčij. Ko smo bili še otroci, mi ga je bratranec zaprl med vrata. Saj poznate »igro«, si upaš? Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Absolutno kavi, ker si ne predstavljam začetka dneva brez nje. Gin, vodka ali tekila? Tekila s tonikom. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Z otrokoma in s partnerjem bi uživala na plaži. Vzela bi si čas zase in se razvajala. Shoping. Verjameš v duhove? Ne.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca?

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez spletne strani Google in telefona.

Najljubši dan v tednu? Nedelja, ker se lahko posvetim samo družini. Najljubša beseda? „Hvala, mami!“ Katero knjigo si nazadnje prebral? 50 odtenkov teme, E. L. James. Levičar ali desničar? Desničar.

Politično tudi? Sem neopredeljena.

Kdo je tvoj vzornik? Otroci, ker so iskreni.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ker v življenju prevečkrat vse zakompliciramo. Tudi enostavne stvari.

Kaj si se naučil danes? Da si moram vzeti več časa

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Z nikomer, sem to, kar sem. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Skok s padalom. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Skok s padalom. Še vedno imam neizkoriščeno darilo za skok v tandemu. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Brazgotin je ogromno, najbolj zanimiva je na nogi. Urezal sem se s škarjami za živo mejo. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Težje kavi. Gin, vodka ali tekila? Vodka, še rajši pivo. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Nekaj časa bi preživel z družino, potem bi ga žural s prijatelji, pa verjetno šel še na eno potovanje na Skandinavijo ali v Avstralijo. Verjameš v duhove? Ne. V karmo? Ne.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez prijateljev.

Najljubši dan v tednu? Vsak dan je lep, drugače pa vikend.

Najljubša beseda? Veselje.

Katero knjigo si nazadnje prebral? Uh, že dolgo nobene, se ne spomnim.

Levičar ali desničar? Desničar.

Politično tudi? Neopredeljen, me ne zanima!

Kdo je tvoj vzornik? Ga nimam.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ni zmeraj enostavno res enostavno, po drugi strani pa ljudje radi zakompliciramo stvari.

Kaj si se naučil danes? Da se vsak dan naučimo kaj novega!

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Seveda, da je.

zase in družino.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

intervju Tatjana KOUS

Brigita RAJNAR

Pomgrad d. d.

Panvita MIR d. d.

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Dobra vila, ki bi preprostim, dobrim, lepim željam »vdahnila življenje«. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Mogoče želela kaj povedati, pa nisem zbrala poguma. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Ne, hvala. Preveč adrenalina. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Iz otroštva bi se našla kakšna. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Sigurno kavi. Sicer imam resen problem.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Družine in prijateljev – brez njih ne gre. Najljubši dan v tednu? Nedelja – čas za družino. Najljubša beseda? Hvala. Katero knjigo si nazadnje prebral? Tega je že precej časa nazaj. Rajši preberem kakšne kratke, poučne, zanimive zgodbe in izkušnje iz resničnega življenja ljudi. Levičar ali desničar? Desničar.

Gin, vodka ali tekila? Nič od tega.

Politično tudi? Ne levo, ne desno.

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Povedala hvala tistim, ki so mi v življenju veliko pomenili.

Kdo je tvoj vzornik? Tisti, ki so pomembno vplivali na moje življenje.

Verjameš v duhove? Verjetno obstajajo višje energije. V karmo? Še dobro, da vsega ne razumemo.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko zapleteno. Kaj si se naučil danes? Da je na »na videz« preprosta vprašanja težko najti preprost odgovor.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Ne čutim potrebe po zamenjavi, z nikomer, niti za en dan. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Afriški safari, z meni fascinantnim živalskim šovom, npr. gepard na avtu, krdelo levov, leopardov pa tik ob njem itd. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Bungee jumping. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Brazgotina na obeh kolenih, od šestega leta, ki sem jo dobila, ko sem se učila voziti kolo. Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

in slabih dejanj. Rek pravi, kar boš sejal, to boš žel (ni pa nujno, da vse kar požanješ, tudi poješ). Ja, verjamem v karmo.

Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja.

Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Strica Googla in gsm-ja.

Najljubši dan v tednu? Sobota.

Najljubša beseda? Hvala.

Katero knjigo si nazadnje prebral? Berem knjigo Končno nekadilec, Allen Carr.

Levičar ali desničar? Desničar.

Gin, vodka ali tekila? Gin.

Politično tudi?

Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Bila bi z najdražjimi in še zmeraj upala, da so se z napovedjo zmotili.

Kdo je tvoj vzornik?

Verjameš v duhove? Niti ne. V karmo? Karma je posledica naših dobrih

Ne.

Mojca Senčar.

Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Ravno zaradi enostavnosti.

Kaj si se naučil danes? Ura je šele 08:00, povem, ko bo dneva konec.

intervju Mateja KOVAČIČ Panvita d. d. Brez katere spletne strani ali stvari si ne predstavljaš vsakodnevnega življenja? Brez spletne strani preživim brez težav, težje pa v tem času brez avtomobila in telefona. Ob tem se spomnim, kako lepo je bilo včasih … Najljubši dan v tednu? Sobota. Najljubša beseda? Vsaka, ki je iskrena. Katero knjigo si nazadnje prebral? Bela Masajka, Corinne Hofmann. Če bi se lahko za en dan zamenjal s komerkoli, kdo bi to bil in zakaj? Z nikomer. Se prav dobro počutim kot Mateja Kovačič. Kaj si zmeraj želel poskusiti, pa si se bal? Živeti z otroško domišljijo. Skok s padalom, bungee jumping ali potop med morskimi psi? Niti eno, če pa že moram izbrati in če ne bi bilo strahu, pa skok s padalom. Katera je najbolj nenavadna brazgotina, ki jo imaš in kako si jo dobil? Uhhh, jih je kar nekaj, vse so pa z otroških dni.

Levičar ali desničar? Desničarka.

Gin, vodka ali tekila? Gin. Katere 3 stvari bi naredil, če bi vedel, da bo kmalu konec sveta? Z družino bi odšla na dopust nekam, kjer še nisem bila, nakupovala bi brez omejitev :-) in se zabavala. Verjameš v duhove? Ne.

Politično tudi? Neopredeljena. Kdo je tvoj vzornik? Nimam vzornika. Zakaj embalaže za enostavno odpiranje ni nikoli enostavno odpreti? Nič ni enostavno, kar je prelahko. Kaj si se naučil danes? Da intervjuji niso bav bav :-).

V karmo? Ne. Je tvoj sredinec daljši od prstanca? Ja.

Čemu bi se ti bilo težje odpovedati: kavi ali alkoholu? Kavi.

NOVICE V družbah Skupine Panvita se zavedamo, da sta učenje in znanje sestavini, brez katerih organizacije v prihodnosti ne bodo mogle uspešno delovati in obstati. Poleg finančnega kapitala je v vsaki organizaciji pomemben intelektualni kapital, ki temelji na znanju. Dodano vrednost ustvarjajo usposobljeni kadri.

Zato smo se udeležili dogodka namenjenega podelitvam priznanj za dosežke na področju znanj posameznikov v okviru Učečih se organizacij pod okriljem Life Learning Academia v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Po uvodnih besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je ambasador znanja Branko Virag svečano podelil priznanje »Reference za dober potencial« Boštjanu Ferenčaku. Čestitamo!

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

novice

KONTINUIRANO SPREMLJANJE TEMPERATURE ASFALTA PRI VGRAJEVANJU V Pomgradu smo skupaj z ZAG Ljubljana, ki je eden od štirih partnerjev pri evropskem projektu Consistend, pristopili k raziskovalnemu projektu za razvoj orodja – računalniškega programa, s katerim bo možno finančno ovrednotiti proces kontrole kakovosti, ki se bo uporabljal pri asfalterskih delih – transportu, polaganju in zgoščanju asfalta. Računsko orodje bo namenjeno naročnikom, da bodo lahko že v fazi ponudb upoštevali in ovrednotili ponujeno kakovost vgrajevanja asfalta.

IZVEDBA TESTNEGA POLJA Družba Pomgrad d. d. je pridobila dela pri obnovi AC odseka Arja vas–Šentrupert v vrednosti 3,6 mio evrov spomladi 2015. Obnova voziščne konstrukcije je potekala na avtocesti A1, odsek 0041 Arja vas–Šentrupert od km 6,370 do km 8,100 (smer Maribor–Ljubljana) in odsek 0641 Arja vas–Šentrupert od km 6,370 do km 8,100 (smer Ljubljana–Maribor). Dela so bila izvedena skladno s planiranim v mesecih aprilu in maju v roku 45 dni. Obnovitvena dela so se izvajala na območju voznih pasov trase in manjši del na objektih ter priključkih.

Asfalterska dela so se izvajala v naslednjem zaporedju: • Izvedba lokalnih sanacij na poškodovanih mrežasto razpokanih in nenosilnih delov vozišča z rezkanjem v debelini 10,0 cm na voznem, prehitevalnem, zaviralnem in pospeševanem pasu ter na odstavnem pasu. Odrezkano mesto se je očistilo in pobrizgalo z bitumensko emulzijo ter vgradnjo bituminiziranega drobljeneca AC 32 base B 50/70 A2 debeline 10 cm na voznem, prehitevalnem, zaviralnem in pospeševanem pasu ter na odstavnem pasu v debelini 5 cm. V primeru, da so se na mestu izvedbe lokalne sanacije pri rezkanju – odstranjevanju asfaltnih plasti ugotovile z globino večje poškodbe, ki so segale v spodnji ustroj, so se le-te ustrezno sanirale. • Izvedba zgornje nosilne asfaltne plasti z bituminiziranim drobljencem AC 32 base PmB 45/80-65 A1 v debelini 10 cm na voznem, prehitevalnem, pospeševalnem in zaviralnem pasu ter AC 32 base 50/70 A3 debeline 10,0 cm na odstavnem pasu s predhodnim pobrizgom bitumenske emulzije. • Izvedba obrabno zaporne asfaltne plasti SMA 11 PmB 45/80-65 A1, A2 debeline 4,0 cm na voznem, prehitevalnem, pospeševalnem ter zaviralnem pasu in AC 11 surf B 70/100 A4 debeline 4,0 cm na odstavnem pasu s predhodnim pobrizgom bitumenske emulzije. • Izvedba drenažnega asfalta PA 11 PmB 45/80-65 A1 debeline 5,0 cm na območju vijačenja od P7-9,11 m do P1+10,92 m s predhodnim pobrizgom bitumenske emulzije in posipom frakcije. Asfaltne zmesi so se proizvajale na asfaltni bazi Pomgrad – TAP v Hočah po vročem postopku. Temperatura proizvedene asfaltne zmesi so bile v skladu s predpisanim območjem za posamezno vrsto bitumna. Asfaltna baza Ammann EURO A-240 U ima ob polni proizvodnji kapaciteto 240 ton asfaltne zmesi na uro. Asfaltna zmes

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

se je transportirala na gradbišče s kamioni prekucniki nosilnosti 15–25 ton, ki so primerni za zvračanje asfaltne zmesi v finišer. Njihovo število je bilo usklajeno s kapaciteto vgrajevanja finišerja in transportno razdaljo. Asfaltna zmes je bila med prevozom pokrita z ustreznimi ponjavami. Transportna razdalja do gradbišča je znašala 64 km. V času preplastitve ceste je za vse udeležence prometa veljala popolna zapora prometa, razen za potrebe gradbišča in stanovalcev. Urejen je bil ustrezen obvoz. Za izvedbo se je uporabila naslednja mehanizacija: vozila: kamioni prekucniki finišerji: Vögele 2100, Vögele 1900, Vögele 800 valjarji: firme AMMANN, HAMM, BOMAG HD 14, teža 4500 kg HD 13, teža 3600 kg HD O90V, teža 9000 kg HD O90V, teža 9000 kg HD 75, teža 8000 kg AV 95, teža 9500 kg AV 95, teža 9500 kg HD 70, teža 7000 kg BW 151, teža 8000 kg stroj za pobrizg bitumenske emulzije firme WEIRO HK 1000A Količina asfaltnih zmesi, ki so bile vgrajene: AC 16 base B 50/70 A2 AC 22 base B 50/70 A1/A2 AC 32 base PmB 45/80-65 A1/A2

493 ton 1.219 ton 10.162 ton

AC 32 base B 50/70 A1/A2

3.759 ton

AC 32 base B 50/70 A3

2.065 ton

AC 11 surf B 70/100 A4

1.167 ton

SMA 11 PmB 45/80-65 A1/A2

4.577 ton

PA 11 PmB 45/80-65 A1

210 ton

Ostale asfaltne zmesi

454 ton

Skupaj:

24.106 ton

novice V začetku leta 2015 smo se predstavniki ZAG Ljubljana in Pomgrad d. d. dogovorili o sodelovanju pri izvedbi testnega polja – uporaba novejših metod spremljanja temperature pri vgrajevanju asfalta. V soglasju z DARS d. d. smo izbrali avtocestni odsek pri Celju in pripravili operativno tehnično izvedbo. Pomgrad je zagotovil visoko usposobljeno asfaltersko skupino ter ustreznost dovoza asfaltne zmesi do finišerja. Zgoščevanje plasti se je izvajalo s 5 do 6 težjimi valjarji

s statičnimi kot vibracijskimi prehodi do zagotovitve ustrezne zgoščenosti po podanih meritvah notranje kontrole, ki je spremljala potek vgrajevanja na tem odseku. Za zagotovitev ustreznih tornih lastnosti plasti se je izvedel po zgoščevanju posip z frakcijo drobljenega eruptivnega agregata. Po odvzetih vzorcih plasti in opravljenih analizah v laboratoriju notranje kontrole se je sproti ugotavljala ustreznost izvedenih del kot tudi primerljivost rezultatov z zunanjo kontrolo

ZAG Ljubljana. Objekt je bil uspešno predan in prepuščen prometu v mesecu juniju 2015.

KONTROLA KAKOVOSTI

falta manjša od 92 %. Voda lažje prodira v asfaltno plast, povečana je oksidacija bitumna, zmanjša se strižna trdnost asfalta, zato mora biti asfalt ustrezno in enakomerno zgoščen. Za drobir z bitumenskim mastiksom (Stone mastic asphalt – SMA) je v TSC zahteva, da mora biti zgoščenost plasti večja od 97 %. Vsebnost votlin mora biti v območju od 1,5 % (V/V) do največ 7,5 % (V/V).

meritve temperature, omogoča, da že med vgradnjo asfalta evidentiramo temperaturne razlike v posameznih profilih in posledično šibka mesta, kjer je možno, da nastane segregacija asfalta. Oprema z infrardečim scannerjem meri temperaturo v točkah na površini asfalta v celotnem asfaltiranem profilu takoj za finišerjem in izračuna temperaturne profile. Izmerjene temperature so vizualizirane z barvno lestvico, tako da je podajanje sprotnih rezultatov (temperatura površine asfalta) zelo pregledno. Med asfaltiranjem se je kontinuirano merila tudi temperatura v polžu (večkrat na minuto). Za podrobnejšo obdelavo podatkov je treba uporabiti programsko opremo istega proizvajalca ter dobljene rezultate analizirati. S poročilom oziroma analizo kontinuiranega spremljanja temperature asfalta pri vgrajevanju lahko izvajalec naročniku dokaže, da med vgrajevanjem ni prišlo do prekomernega segrevanja bitumna, vgrajevanja prehladne asfaltne zmesi ter toplotne segregacije. Prav tako so iz rezultatov razvidne vremenske razmere ter ustavljanje finišerja.

VGRAJEVANJA ASFALTA

Upravljavec in vzdrževalec avtocestne mreže v republiki Sloveniji DARS, d. d. se zaveda, da je kakovost izvedbe ključna za varnost in trajnost avtocest. Zato se pri vseh novogradnjah in sanacijah poleg notranje kontrole kakovosti izvajalca izvaja tudi zunanja kontrola kakovosti izvedbe del in vgrajenih materialov. Pred pričetkom del izvajalec pripravi tehnološko-ekonomski elaborat, katerega sestavni del sta obseg in vrste kontrole kakovosti izvajalca (NKK). Obseg kontrole se pripravi na osnovi tehničnih specifikacij za ceste (TSC), pred pričetkom del tehnološko-ekonomski elaborat odobri naročnik oziroma inženir. Obseg zunanje kontrole kakovosti (ZKK) določi naročnik, ki to kontrolo tudi financira. Na obravnavanem odseku pri Celju je NKK izvajal Pomgrad, d. d., ZKK obrabnega sloja pa je izvajal ZAG Ljubljana. Znano je, da se vodoprepustnost asfalta pomembno poveča, če je zgoščenost as-

Poleg običajnega obsega preiskav (NKK in ZKK) smo na testnem polju uporabili napravo s komercialnim imenom PAVE-IR Scan nemškega proizvajalca MOBA. Meritve temperature asfalta pri vgradnji smo spremljali pri asfaltiranju obrabnega sloja SMA11 PmB pri obnovi avtoceste v smeri proti Mariboru. Pred pričetkom asfaltiranja sta predstavnika podjetja MOBA na Pomgrad-ov finišer Vögele 2100 montirala IR scanner (merilnik temperature z infrardeče metodo), GPS sprejemnik, vremensko postajo za spremljanje temperature, vetra vlažnosti in tlaka (slika 1). Na finišer sta montirala tudi IR merilnik temperature asfalta v polžu, pospeškomer in zajemnik podatkov. Montaža opreme in preskus opreme je zamudno, zato se običajno ta oprema namesti na finišer za večmesečno obdobje.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Raziskave so pokazale, da ima pomemben učinek na trajnost asfalta tudi toplotna segregacija asfalta. Ugotovljeno je, da toplotna segregacija asfalta lahko nastopi, kadar je temperaturna razlika dveh sosednjih mest večja od 14 oC. Kadar je temperaturna razlika dveh sosednjih mest večja od 30 oC pa se smatra, da je toplotna segregacija zelo velika. Zato so novejše metode kontrole vgrajevanja asfalta usmerjene k spremljanju temperature asfalta med prevozom, vgradnjo in zgoščanjem. Razvija se tudi mehanizacija, ki preprečuje toplotno segregacijo, kot so tovornjaki za prevoz asfalta z ogrevanjem in podajalnik. Oprema, ki smo jo uporabili za kontinuirane

Po izvedbi asfaltiranja smo na ZAG Ljubljana rezultate spremljanja temperature asfalta obdelali in analizirali ter s tehnologi izvajalca opredelili možne izboljšave pri vgrajevanju asfalta. Skupno smo zaključili, da v družbi Pomgrad pozdravljajo nove tehnologije, ki lahko doprinesejo k kvalitetnejši izvedbi del, ter želijo širiti svoje znanje in ga ponuditi na trgu.

Slika 1: Oprema PAVE-IR Scan proizvajalca MOBA

novice

Pred vsakokratnim pričetkom asfaltiranja je voznik finišerja namestil zajemnik (slika 2), medtem ko je vsa ostala oprema ostala ves čas nameščena na finišerju. Temperaturo na površini asfalta, temperaturo asfalta v polžu in vremenske podatke lahko odčitamo že sproti med asfaltiranjem z ekrana zajemnika (slika 2). Slika 2: Zajemnik podatkov in podatki, ki so prikazani med vgradnjo asfalta

REZULTATI MERITEV Spremljali smo temperaturo pri vgrajevanju obrabnega sloja na celotnem saniranem odseku avtoceste v smeri Ljubljana–Maribor. Spodaj so predstavljeni rezultati na odseku dolgem 422 m, kjer se je asfaltiranje izvajalo dne 14. 5. 2015 v sončnem in suhem vremenu. Širina asfaltiranja je bila deset metrov. Na slikah od 3 do 7 so prikazani rezultati meritev, obdelani z računalniškim programom proizvajalca opreme, zato so napisi na grafih v angleškem jeziku.

Slika 3: Del testnega polja – obravnavani odsek dolžine 422 m

Lokacija skeniranega toplotnega profila se beleži z GPS ter se lahko lokacijsko prikaže na zemljevidu (slika 3). Temperatura asfalta se meri na površini vgrajene plasti po celotni asfaltirani širini. Temperaturo sledimo s pomočjo barvne lestvice, spodnjo in zgornjo temperaturo na grafu pa definiramo uporabniki.

Slika 4: Temperaturni profil asfalta na celotnem odseku 422,20 m ter ustavitve finišerja

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

V zgornjem delu slike 4 je prikazana temperatura površine asfalta po celotni razdalji od začetka asfaltiranja (oziroma vklopa zajemnika), ki znaša 422,20 m. Levo zgoraj je na sliki 4 prikazana nastavljena temperatura – zgornja temperatura je nastavljena na 183 oC (bela barva), spodnja temperatura pa je nastavljena na 90 oC (črna barva). Za vsako točko površine asfalta je s programsko opremo možno razbrati izmerjeno temperaturo površine, GPS koordinate ter nekatere druge podatke (slika 4, sredina). V spodnjem delu slike 4 so na grafu vidne ustavitve finišerja – razdalja od začetka asfaltiranja (na X osi) in čas ustavitve (na ordinatni osi). Razberemo lahko, da pri menjavah kamionov ustavitev finišerja večinoma ni bilo – bili sta le dve krajši od dveh minut. Evidentirali pa smo tri daljše ustavitve finišerja, dve sta trajali 14 oziroma 12 minut ter ena 52 minut. Temperatura površine položenega asfalta pri zgoščanju je bila

novice

od 130 oC do 160 oC, prehodi med območji z višjo in nižjo temperaturo pa niso bili hitri, razen ob daljših ustavitvah finišerja. Iz grafov na sliki 4 lahko razberemo tri večje ohladitve asfalta, ki so nastale pri ustavitvah finišerja, in sicer na razdalji 253 m, 330 m ter 360 m. Na sliki 5 je prikazan detajl meritev – odsek od 310 m do 352 m. V zgornjem delu slike so temperaturni profili na tem odseku, na spodnjem delu slike 5 pa je prikazana temperatura v polžu finišerja. Iz grafa lahko razberemo ohladitve asfalta pri menjavah kamionov, ki pa večinoma ne predstavljajo večjih temperaturnih razlik oziroma oslabitev, saj so temperaturne razlike majhne. Asfalt v polžu se je pri postanku dolgem 12 minut ohladil pod 130 oC.

Slika 5: Temperatura asfalta v polžu in temperaturni profil asfalta na odseku dolžine 42 m

Temperature Count (%)

Temperature Class Diagram

Temperature Classes with range 10 0 C

Slika 6: Temperaturni razredi vgrajenega asfalta na celotnem odseku

TEMPERATURNI RAZREDI ASFALTA Za celotni odsek ali pa za posamezne dele odseka je možno izrisati temperaturne razrede asfalta, iz katerih je razvidno, katera temperatura asfalta je pri vgradnji prevladovala. Na celotnem obravnavanem odseku je bila temperatura asfalta pretežno od 120 oC do 160 oC, največja izmerjena 170 oC, kar je ustrezno. Največji delež (okoli 42 %) asfalta je bil vgrajeni pri temperaturi površine okoli 140 oC. Treba je upoštevati, da je povprečna temperatura asfalta v plasti višja od temperature, ki je bila izmerjena na površini. Procentualno zelo malo asfalta je bilo vgrajenih pri temperaturah nižjih od 120 oC. Toplotna segregacija je velika samo lokalno na nekaterih območjih, predvsem tam, kjer so bile dolge ustavitve finišerja. Taka območja so krajša od dveh metrov.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

novice

Slika 7: Vremenski pogoji med asfaltiranjem

Na sliki 7 so prikazani vremenski pogoji med asfaltiranjem. Meritve potrjujejo, da je bilo vreme lepo (vlaga v zraku je bila nižja od 50 %). Izmerjena temperatura zraka je bila od 20 oC do 35 oC, vendar je treba upoštevati, da je vremenska postaja locirana nad finišerjem. Veter je bil slab (od 0 do 15 km/h). Rezultati notranje kontrole kakovosti kakor tudi zunanje kontrole kakovosti niso pokazali nobenih odstopanj od zahtevane kakovosti na celotnem 1,73 km dolgem odseku. V sklopu NKK je bila v smeri Ljubljana–Maribor na šestih mestih odvzeta proizvedena asfaltna zmes SMA11 PmB. Temperatura vzorcev pri vgradnji je znašala od 169 oC do 174 oC. Delež votlin v jedrih je znašal od 2,9 % V/V do 4,3 % V/V. V sklopu ZKK smo odvzeli dva vzorca, delež votlin v jedrih je znašal 2,0 in 2,3 % V/V.

VPLIVI NA TRAJNOST ASFALTNIH ZMESI V sklopu projekta Consistend smo pripravili delavnico, na kateri smo slovenske strokovnjake s področja asfalterskih del povprašali, kateri parametri najbolj vplivajo na trajnost obrabne plasti SMA11 PmB. Ta asfaltna zmes je bila izbrana, ker je bila vgrajevana na tesnem polju pri Celju. Vprašalnik je izpolnilo 19 strokovnjakov. Pred podajanjem odgovorov smo skupaj ocenili, da je pričakovana življenjska doba te asfaltne zmesi okoli 15 let, maksimalna 20 let ter minimalna okoli 10 let. Enajst parametrov, pomembnih za vgradnjo asfalta, je bilo ocenjenjevanih z 1 (najmanj pomemben) do 5 (najbolj pomemben). Analiza rezultatov ankete je pokazala, da so bili parametri ocenjeni od najmanj 3,3 do 4,3, tako da so bile razlike majhne. Spodaj so ti parametri razvrščeni po pomembnosti, glede na anketo: 1 izkušenost/vestnost asfalterske ekipe 2 temperatura asfalta med transportom (na bazi) 3 temperatura asfalta med zgoščevanjem

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

V sklopu NKK je predstavnik Pomgrad-a izvedel na 1,73 km dolgem odseku 163 meritev zgoščenosti, najnižja izmerjena vrednost zgoščenosti je bila 96,0 %. V sklopu ZKK smo izvedli na istem odseku 35 meritev zgoščenosti, najnižja izmerjena vrednost zgoščenosti je bila 97,3 %. Taki rezultati ne presenečajo, saj je površina mest, kjer obstaja možnost, da je zgoščenost zaradi toplotne segregacije zmanjšana, zelo majhna. Ugotovimo lahko, da metoda kontrole temperature asfalta sama po sebi ne pripomore k boljši kakovosti. Z analizo rezultatov pa lahko izvajalci ugotovijo šibke točke in izboljšajo logistiko in način asfaltiranja. Naročnik pa lahko po asfaltiranju prejme verodostojna dokazila o poteku asfaltiranja (temperatura vgrajevanega asfalta, časovni potek) in vremenskih razmerah.

4 zlepljenost plasti 5 zgoščenost 6 način prevoza (več kot 60 minut) 7 oprema za polaganje asfalta 8 oprema za zgoščevanje asfalta 9 toplotna segregacija – ustavitve finišerja 10 vsebnost votlin 11 čas transporta s termokesoni Za te parametre smo postavili tudi podrobnejša vprašanja. Eno izmed njih je bilo: »Kako vplivajo ustavitve finišerja dolge od '5 do 15 minut', '15 do 30 minut', '30 do 60 minut' in '60 do 120 minut' na življenjsko dobo asfalta?« Ker vremenske razmere vplivajo na ohlajevanje asfalta, smo tudi opredelili vremenske pogoje. Pod 'ugodne vremenske razmere' se smatra vreme brez padavin, močnega vetra in temperatura zraka višja od 15 oC. Za 'neugodne razmere' se smatra vreme, ko je prisoten dež in/ali močan veter in je temperatura nižja od 15 oC. Odgovori so prikazani na sliki 8. Po mnenju strokovnjakov ustavitve finišerja v neugodnih vremenskih razmerah zelo vplivajo na zmanjšanje maksimalne življenjske dobe asfalta.

novice ZAKLJUČEK Pri sanaciji avtocestnega odseka blizu Celja smo prvič preskusili opremo za kontinuirano spremljanje temperature asfalta pri vgrajevanju. Novejše metode kontrole transporta, vgrajevanja in zgoščanja asfalta omogočajo dobro kontrolo vgradnje. Metode same ne zagotavljajo kakovostnega in trajnostnega asfalta, izvajalcu pa omogočajo, da optimizira proces vgrajevanja. Rezultati te kontrole omo-

gočajo tudi naročniku, da ima zanesljiva dokazila o poteku in kakovosti samega vgrajevanja asfalta. Na podlagi izvedenega testnega polja lahko ugotovimo, da z običajnim obsegom kontrole kakovosti težko evidentiramo mesta, kjer je vgradnja asfalta lahko lokalno slabša zaradi toplotne segregacije.

zmanjševanje življenjske dobe v letih

ustavitve finišerja - UGODNI vremenski pogoji

ustavitve finišerja - zmanjševanje življenjske dobe glede na največje možno (leta)

zmanjševanje življenjske dobe v letih

ustavitve finišerja - NEUGODNI vremenski pogoji

ustavitve finišerja - zmanjševanje življenjske dobe glede na največje možno (leta) Slika 8: Ocena vpliva ustavitev finišerja na največjo življenjsko dobo asfalta

Izvajalci bi morali zagotavljati stalno temperaturo asfaltne zmesi na asfaltni bazi ter konstantno dobavo z izoliranimi kamioni. Tako bi bilo omogočeno premikanje finišerja brez postankov daljših od dve minuti. Temperaturno območje, ki omogoča dobro zgoščanje je za asfaltno zmes SMA11 PmB relativno veliko, vendar pa se je treba izogibati velikim temperaturnim razlikam. Slaba logistika dobave asfalta lahko močno vpliva na temperaturno segregacijo asfalta zlasti pri asfaltiranju v neugodnih vremenskih pogojih.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Na podlagi spoznanj, pridobljenih pri asfalterskih delih v zadnjih letih, bi bilo treba novelirati obstoječe tehnične specifikacije za javne ceste. Avtorja: Dean Donko, Pomgrad – TAP d. o. o. Mojca Ravnikar Turk, ZAG Ljubljana

novice

OKTOBRA SO SI PREDSTAVNIKI POMGRADA IZ OBRATA LIPOVCI SKUPAJ S ČLANOM UPRAVE IZTOKOM POLANIČEM OGLEDALI PROIZVODNJO

MESNIH IZDELKOV PANVITE MIR D. D.

Prvo tovrstno srečanje je namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks na različnih področjih delovanja družb. Na srečanju so primerjali dobre prakse iz obeh podjetij ter obenem ugotovili, da več izmenjave mnenj, izkušenj in dobrih praks ne bi škodilo niti med tako različnimi dejavnostmi, kot sta to gradbeni-

štvo in proizvodnja hrane. Iztok Polanič je ob tem še dodal: »Radi bi se zahvalili našim gostiteljem za topel sprejem ter jih obenem povabil na ogled Pomgradovega proizvodnega obrata v Lipovcih.«

POMGRAD OBISKALI OTROCI

IZ MURSKOSOBOŠKEGA VRTCA V Pomgradu smo v začetku oktobra pripravili dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo približno 150 otrok iz vrtca Murska Sobota, in sicer iz enot Miške, Ringa raja in Gozdiček. Ob pesmi in glasbi so prijazne animatorke malčkom predstavile poklice iz panoge gradbeništva ter jih popeljale skozi tematski park, kjer so si ob zabavnem vzdušju ogledali betonarno, asfaltno bazo ter gramoznico. Od blizu so si lahko ogledali tudi različne vrste vozil ter potek izkopa gramoza iz Kamenšnice. Obisk se je

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

zaključil z okusno malico, vsak malček pa je prejel tudi spominek. Namen dneva je bil otrokom predstaviti in približati različne poklice iz gradbene panoge. Upamo, da se je dan odprtih vrat otrokom zasidral v lepem spominu ter jih obogatil za nova znanja. Ker smo največji delodajalec v regiji, si nenehno prizadevamo za stalno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Tudi na tak način želimo ohraniti in razvijati medgeneracijsko vez v prihodnje. Kot družbeno odgovorno podjetje si želimo prispevati k izobraževanju najmlajših, saj se bodo morda nekoč tudi sami podali v svet gradbeništva, kjer pa je potreba po specifičnem strokovnem znanju in izkušnjah vedno večja.

novice

INTERNA REVIJA december 2016â&#x20AC;&#x201C;februar 2017

novice

IZVEDENA STROKOVNA EKSKURZIJA V

PODJETJU POMGRAD D. D. DE ABI

Vodja DE ABI Drago Žnidarič in Alenka Samec sta dne 13. 09. 2016 na sedežu podjetja sprejela 40 dijakov 1. letnika Srednje gradbene šole Maribor, ki so si ogledali obrat ABI ter se seznanili z gradbeno tehnologijo, materiali in s proizvodnjo elementov.

Skupini dijakov v Lipovcih se je pridružil tudi Robert Krajnc, odgovorni vodja del pri izgradnji stolpa, ki je prisotnim predstavil značilnosti gradnje stolpa, vgrajenih materialov ter terminske okvire izvedbe projekta, saj so si dijaki s svojimi mentorji v nadaljevanju ogledali tudi razgledni stolp Vinarium Lendava, ki ga je Pomgrad kot glavni izvajalec končal julija 2015.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Pomgrad si bo tudi v nadalje prizadeval svojo dejavnost približati in predstaviti gradbenim šolam in fakultetam, še tesneje pa bo sodeloval s Srednjo gradbeno šolo Maribor, s katero je tudi meseca novembra 2016 podpisal Pogodbo o poslovnem sodelovanju pri razvijanju kadrov.

novice

V TRETJE GRE RADO …

ALI KAKO SPRAVITI MOJE VRLE PREKMURSKE SODELAVCE V HRIBE Sedaj lahko rečem, da je projekt uspel in to v tretjem poskusu. Prvič (Vršič + rafting Soča) in drugič (vzpon na Ojstrico) se ni izšlo (premalo prijavljenih) in ko sem že skoraj obupal, me je vzpodbudil Boris, naj še enkrat poskusim. Tokrat sem predlagal izlet na Raduho, ki nam ga je kljub 14-dnevni prestavitvi zaradi slabega vremena vendarle uspelo izvesti. KDAJ:

V soboto, 01. 10. 16 (v primeru slabega vremena se izlet preloži na 02. 10. 16).

KAM:

Izhodišče je kmetija Bukovnik (1.327 m). Sledi krajši dostop do Koče na Grohatu (1.460 m) in dalje vzpon po zavarovani planinski poti na vrh Raduhe (2.062 m). Sledi sestop čez Durce po lažji planinski poti nazaj do koče na Grohatu (skupno hoje v vzponu in sestopu ca. 4 h 20 min).

NAČIN PREVOZA:

Z osebnimi avtomobili v lastni režiji.

Velika Raduha je prvi dvatisočak Savinjskih Alp in spada med lažje dostopne dvatisočake. Zavarovana planinska pot spada med zmerno zahtevne planinske poti in je mestoma zavarovana z jeklenicami. Pot je primerna uvajalna tura in uvod v nekoliko resnejše planinske ture v naših gorah. NA VRHU VELIKE RADUHE (2.062 M) Kot pred vsakim izletom je bilo tudi tukaj nekaj dodatnih prijav in odpovedi, vendar na koncu se nas je 6 vseeno odpravilo v hribe. Kot druščina, ki smo bili prvič skupaj, smo se kar dobro ujeli. S premagovanjem težav na poti nismo imeli posebnih problemov. Ker nas je bilo malo in smo imeli dovolj časa, smo lahko na jekleINTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

nicah tudi praktično preizkusili sistem samovarovanja, ki sem ga imel v ta namen s seboj. Posebej zadovoljen z njim je bil Srečko, ki se je odločil, da bo to njegov prvi naslednji nakup. Vreme sicer ni bilo idealno, vendar dovolj solidno, da smo ustregli želji Zdenke in osvojili še sosednji vrh Lanež (1.925 m) pol ure hoda od začrtane poti. Pri sestopu smo se ustavili še v Koči na Grohotu, kjer smo proslavili uspešen vzpon. Srečku je bil to prvi osvojen dvatisočak. Brez borovničevca seveda ni šlo. Izlet smo zaključili z odlično gobovo juho in ajdovimi žganci ter trdnim sklepom, da poskusimo še kdaj v naslednjem letu.

novice

PROMOCIJA ZDRAVJA

NA DELOVNEM MESTU (PZDM) Slovenija je trenutno edina evropska država, ki je uzakonila izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, kar je določeno v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011, 6. člen). Po zakonu je tako vsak delodajalec dolžan zaposlenim zagotavljati promocijo zdravja na delovnem mestu. Na Ministrstvu za zdravje so izšle tudi smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se naložba v dober program zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu po 3 letih lahko celo do šestkratno obrestuje. Statistika kaže, da se vlaganja v samo promocijo zdravja na delovnem mestu, pretežno zaradi manjših stroškov zaradi odsotnosti z dela ter boljšega počutja in motivacije zaposlenih, povrnejo z 2,5- do 4,8-kratnikom vložka. Podjetja, ki vlagajo v promocijo zdravja, lahko pričakujejo do 36 % nižji bolniški stalež. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v letih 2013 in 2014 ter ponovno v letih 2015 in 2016 finančno podprl več projektov promocije zdravja na delovnem mestu. Pri GZS – Združenju kemijske industrije je tako pridobilo projekt Zdravi na kvadrat 2 za leti 2015 in 2016, v katerem sodeluje več panog predelovalne industrije.

NAMEN IN CILJ PROJEKTA ZDRAVI NA KVADRAT JE: •

razvoj celostnega praktičnega pristopa promocije zdravja na delovnem mestu s povezovanjem podjetij in relevantnih deležnikov na lokalni ravni,

•

dvig kompetenc delovnih organizacij za izvajanje PZDM,

•

razvoj podpornih okolij za krepitev in varovanje zdravja zaposlenih,

•

vključitev več zaposlenih z zdravstvenimi tveganji v brezplačne preventivne zdravstvene programe in s tem:

•

izboljšati življenjski slog ter zdravje in počutje sodelujočih,

•

postopoma doprinesti k zmanjšanju števila bolniških odsotnosti z dela in stroškov za delodajalca in zdravstveno-zavarovalni sistem.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU POMGRAD

Programi promocije zdravja na delovnem mestu so namenjeni ohranjanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih in za to si prizadevamo tudi v podjetju Pomgrad. Poleg kotičkov zdravja, promocijskih tabel, propagandnega materiala, promocije zdrave prehrane, druženja na športnih igrah in podobno smo se priključili tudi k akciji:

T EK M A Z A S O

BNO KOLO

MED PODJETJI

Tekma med podjetji traja 4 mesece, od 20. 10. 2016 do 20. 2. 2017. Voditi je potrebno dnevnik – spremljati in zapisovati število kilometrov. Predviden čas posameznika za uporabo kolesa je ca. 10 minut ali pa tudi več, kot mikro pavza in odklop od napornega dela. Posameznik lahko seveda večkrat uporabi kolo. Zmagalo bo tisto podjetje, ki bo glede na število Suzana: “10 minut časa za zaposlenih naredilo največ kilotovrstno sprostitev si vsak metrov, sedem najboljših podjelahko privošči.” tij po vrsti pa kolo dobi v trajno last. Sobno kolo se trenutno nahaja v učilnici upravne zgradbe in bo tam do konca leta 2016. Takoj po novem letu se kolo prestavi v Lipovce, kjer bo izmenično v družbi Pomgrad CP in DE ABI ostalo do konca akcije. Akcija ni namenjena tekmovanju med zaposlenimi, temveč za sprostitev in relaksacijo na kolesu. Zato uživajte in na kolo za zdravo telo.

novice MASAŽNI S TO

Na raznovrstnih predavanjih in delavnicah v sklopu promocije zdravja na delovnem mestu se velikokrat izpostavljajo tudi mišično kostna obolenja delavcev. Med te spadajo tudi »pisarniški« delavci, ki svoje delo opravljajo sede in za računalnikom. Ti delavci čutijo bolečine predvsem v vratnem in ramenskem delu, kakor tudi v križnem delu telesa, predvsem zaradi večurnega

sedenja. V okviru promocije preventivnih ravnanj za manj mišično kostnih obolenj smo v drugem nadstropju upravne zgradbe namestili masažni stol, ki je namenjen zaposlenim, kateri opravljajo večurna sedeča dela. Po izjavah zaposlenih, ki so že koristili to ugodnost, se po masaži počutijo boljše, nekako prerojeni in tako lahko lažje in sproščeno nadaljujejo s svojim delom. Biba: “…………… Super je …….”

POMGRAD D. D. PREJEL NAGRADO ZA NAJBOLJ INOVATIVNO PROMOCIJO ZDRAVJA na

delovnem mestu v kategoriji velikih podjetij Na zaključni konferenci vseslovenske kampanje za ozaveščanje delodajalcev glede pomembnosti zdravja zaposlenih, ki je potekala 12. 10. 2016, je Pomgrad d. d. prejel nagrado za najbolj inovativno promocijo zdravja na delovnem mestu v kategoriji velikih podjetij. V različnih kategorijah so bila nagrajena tudi nekatera druga podjetja. Projekt je finančno podprl ZZZS, deloma pa je bil krit iz sredstev obveznega zavarovanja ter dela prispevkov delodajalcev za zdravstveno zavarovanje. Ocenjevalcem je bila ključna enostavnost ukrepov, saj ta zagotavlja, da bodo ukrepi v podjetju res zaživeli. Izziv je predvsem trajnost ukrepov, saj se rezultati pokažejo šele čez določen čas. V Pomgradu smo prepričani, da je zdrava in varna delovna naložba pomembna, saj so prav zaposleni tisti, ki so ključni dejavnik konkurenčnosti podjetja. V Pomgradu smo na prejeto nagrado ponosni in veseli nas, da smo bili prepoznani kot eno tistih družbeno odgovornih podjetij, ki z različnimi ukrepi sledijo vodilu kampanje, to je tudi skrb za zdravje naših zaposlenih. INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Nekateri so nas polnili z znanjem, drugi pa usmerjali k dvigu samopodobe oz. osebnostne rasti, dvigu naših kompetenc in profesionalnosti. Menim, da je vsaka od nas predavanja zajemala s polno žlico. Sklepale smo nova poznanstva ter izmenjale svoje misli in poglede o opravljanju našega dela. Ugotavljale smo, da je delo pomembna vrednota, zato se trud izplača, vendar je ob vsem tem potrebno uravnotežiti vsa področja svojega življenja, kar pa ni vedno lahko. Na svečani prireditvi nas je s svojim obiskom razveselil sam predsednik RS, Borut Pahor s svojo poslovno sekretarko, ki je, kot je dejal, njegova nevidna desna roka, brez katere ne bi mogel delovati. Torej, tukaj smo, za vas, za nas.

zanimivo

ODOMAŠ ALI LIKOF IN KAM JE IZGINIL

Pomgrad je na gradbišču Vila blokov Vrbišče zaključuje z grobimi gradbenimi deli. V prihodnji dneh bodo začeli z izvajanjem obrtniških in inštalaterskih del. Dela potekajo po planu, tako da bo celotni projekt zaključen julija 2017. V Vila blokih Vrbišče bo na voljo 20 novih stanovanj, ki bodo vseljiva avgusta 2017. Okvirna cena kvadratnega metra stanovanja je 1.500 evrov, brez DDV. Investitor Imo-Real ohranja tradicijo in na vseh njihovih objektih, ob zadnji večji betonaži, pripravijo odomaš ali po slovensko likof. Gre za tradicionalni dogodek v gradbeništvu, ki pa vedno bolj izginja iz zavesti ljudi. Zato smo na odomoša na Vila blokih Vrbišče povabili novinarje in tako ljudi spomniti ter opozoriti na ta zanimivi običaj, ki je del naše in evropske tradicije ter izvira še iz poganskih časov. Odziv javnosti je presegel pričakovanja, tako da nam je s pomočjo te zanimive tradicije in novinarjev uspelo na drugačen način predstaviti potencialnim kupcem novogradnjo Vila bloka Vrbišče, istočasno pa spomniti ljudi na naše kulturno izročilo.

PRVOTNI POMEN Včasih so okrašene z zastavicami, s pisanimi trakovi in še s čim. Smrečice postavljajo tudi, ko dogradijo javne zgradbe – od blokov do poslovnih in drugih zgradb. Prvotni pomen takšnega početja je med ljudstvom v veliki meri zabrisan. Danes gre v glavnem le še za navado, ki se prenaša iz roda v rod. Ta je ponekod povezana s kančkom praznoverja, češ da smrečica prinaša srečo in če je ne postavimo, bo s hišo kaj narobe. Predvsem pa smrečica pomeni zdaj ljudem nekakšen pomik po težkem delu, ki je (skoraj) končano. Vsekakor je smrečica, pritrjena na hišno sleme ali kam drugam na vrh zgradbe, znamenje, da so glavna dela opravljena, da hiša »stoji« in da je to veselo dejstvo treba »zaliti« in proslaviti.

OBIČAJ LIKOF IN IZVOR Običaju, ki ga pozna vsa Evropa, le da se menja vrsta dreves ali zelenja, sledi torej likof, pojedina in zabava po končanem delu. Pozna ga vsa Slovenija. Izraz izvira od stare nemščine v kateri litkauf pomeni »kupiti žganje« oziroma »žganje ob sklenjeni kupčiji«. Še danes nemško Leikauf pomeni »pijačo ob kupčiji«. Izraz se je kasneje pomensko razširil in označuje pogostitev ob raznih prilikah, predvsem pa po težjih opravilih.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

zanimivo

POMEN SMREČICE

LIKOF V NOVEJŠEM ČASU

Pomensko ozadje smrečice – podobno je npr. z božičnim drevescem ali novoletno jelko – izhaja iz arhaičnega planetarnega, mnogopomenskega simbola dreves življenja, v latinščini znanega kot arbor vitae. Zimzeleno drevo se veže na najrazličnejše mitološke in filozofske predstave. Drevo je na splošno simbol trdnosti, moči, nepremagljivosti, radosti, življenje, dolgoživosti in tudi večnosti. Posebej pa je simbol varnosti. V zvezi s tem je veliko verovanj in vraž. Hkrati pomeni tudi vztrajanje, kljubovanje (vetrovom, neurjem) in zvestobo – lastnosti, ki si jih je želela vsaka domačija. Pri iglavcih se splošna simbolika združuje s simboliko zimzelenega rastlinja, za katero je ljudstvo verjelo, da ima posebno življenjsko moč. Smrečica torej varuje dom, prinaša vitalizem, zdravje in srečo. Je del arhaičnih vegetativnih kultov in verovanj, prenosa omenjenih lastnosti z zimzelenega drevesa na hišo in domače. Podobno misel ponazarja tudi pred hišo zasajeno

V času po drugi svetovni vojni je bil eden izmed iz med običajev pred pojedino likof, da so se zbrali vsi sodelujoči pri gradnji in plesali tako imenovano »tapkanje«, ki spominja na kolo. S tem plesom so simbolično želeli prinesti v zgradbo veselje, katero naj bi trajalo večno. Po končanem plesu je prišel čas za likof. Tradicionalno so se najprej za mizo sedli najpomembnejši predstavniki projekta in potem ostali delavci. Na mizo so najprej postregli beli kruh iz krušne peči in potem ostale jedi, ki so značilne za kraj, v katerem je bil objekt zgrajen. Hrano, ki je ostala od likofa, so zažgali v peči in je niso dajali živalim, ker je to po verovanju prinašalo nesrečo.

drevo, v katerem naj bi bival zaščitniški duh.

LIKOFNA SMREČICA

LIKOF PO SSKJ Likof líkof -a m (ȋ) zlasti v kmečkem okolju pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji: hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof; dati za likof ∙ pog. kdaj bo likof kdaj bo delo končano.

Likofne smrečice odganjajo zle sile, hkrati pa spominjajo na nekdanje obrede in žrtvovanja, ko so nad temeljnim kamnom ali kasneje pred pragom nove hiše zaklali kakšno žival, največkrat petelina. S krvjo so namazali prag ali vratne podboje. Kruto žrtvovanje so opustili in začeli pod temeljni kamen, na vogle ali ognjišče polagati kovance, relikvije in krščanske svetinjice.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

poudarki iz kroga znanja

EPITAF Danes vsi pišejo o Trumpu. Jaz ne bom. Sem že. Je pa tukaj, tak kot je in za nas, Slovence, ne predstavlja nobene nevarnosti.

Dušan Banfi

Danes vsi pišejo o naših in evropskih politikih. Jaz ne bom. Sem že. Je pa res, da imajo kmetje tovrstno živino zaprto v svinjakih. Danes vsi pišejo o zdravnikih. Jaz ne bom. Sem že. Je pa res, da njihove napake (ali »napake«) povzročijo več škode kakor pa tobak. Danes vsi pišejo o visoki podražitvi plačila za vodo in kanalščino. Jaz ne bom. Sem že plačal, čeprav v glavnem pijem Laško in kjer pijem, tudi ščijem. Še najmanj torej doma. Danes nihče ne piše o meni, zato pa bom jaz. Sem, kar sem in ne morem to ne biti. Nostalgija, ki jo boste ob branju zaznali, je posledica moje starosti, zato vas prosim za blagohotno razumevanje, če pa boste v stavku ali dveh našli tudi delček sebe, bo pa to vsekakor dodana vrednost zapisanega. Rana otroška leta sem preživel v diktaturi, ki je bila tako krvava, da smo vsako leto decembra imeli koline. Takšnih danes ni več, ker so časi drugačni, drugačni so prašiči, o krvavicah, ocvirkih in domačih klobasah, kot jih poznamo danes, pa boljše, da ne govorimo. Razen kolin se spominjam tudi vsakodnevnega šolskega rituala, ko smo pouk začenjali s pozdravom »Za domovino – s Titom naprej!« Meni je bil Tito takrat pač všeč in upam si trditi, da tudi večini tistih, ki sedaj tako vneto pljuvajo po njem. Sicer pa navzgor usmerjeni pljunek vedno prileti navzdol. In nato je prišla puberteta, z njo mozolji in pa spoznanje, da imam v spodnjih hlačah pogostokrat več, kot marsikatera sošolka v modrčku. Danes temu na žalost ni več tako, zato pa v hlačnem žepu nosim vsaj dva vžigalnika, pest drobiža in avtomobilski ključ. Iz tega obdobja so tudi šolski ukori, začetek »šverc komerca« iz Avstrije in pafkanje očetu ukradenih cigaret. Počenjali smo še marsikaj prepovedanega, pa vsega res ne gre zapisati. Odrasli pa nas, otrok, ki to takrat več nismo želeli biti, seveda niso razumeli, sicer pa je že

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

Mali princ ugotovil, da odrasli ne razumejo nič. Resnica, ki velja še danes, če ne verjamete, pa povprašajte svoje otroke. Ob izteku pubertete sem se sprijaznil s tem, da me drugi pač ne poznajo in ne razumejo, zakoračil v srednjeletno obdobje in se odločil, da bom sedaj jaz poskušal spoznati in razumeti druge. Izkušnje, ki sem jih ob tem doživel, so bile bogate, zanimive in raznolike, rezultat pa polovičen; tistih, ki sem jih spoznal, nisem razumel, onih, ki sem jih razumel pa mi ni uspelo spoznati. Nekaj časa sem sicer mislil, da poznam in razumem vsaj samega sebe, pa je bila tudi to zmota. Vam zveni znano?

Kdaj me je zapustila večina las in zob, točno ne vem, se je pa zgodilo in to vsekakor prehitro. Pridobil pa sem leta in kile, oboje pa predstavlja samo breme. Da se vsaj malo potolažim, si včasih domišljam, da sem pridobil tudi nekaj malega modrosti. Mogoče to celo drži, koristi pa zagotovo ne, saj preteklosti ni možno spremeniti, bodočnost pa pripada drugim. In ti modrecev ne poslušajo.

Da bi dobil vsaj kakšen odgovor na vse te dileme, sem se napotil k svojemu prijatelju Antonu s. p., pa mu tudi tokrat ni bilo do pogovora. Ždel je za mizo, buljil v steklenico Laškega, ki jo je držal v roki in poslušal ansambel Plavi orkestar oziroma njihov že skoraj ponarodeli hit Bolje biti pijan nego star. Pridružil sem se mu tako pri poslušanju kakor tudi pri pijači in se zbudil naslednji dan – trezen in en dan starejši. On te smole ni imel. Še vedno je sedel naslonjen na mizo, vendar s pobešeno glavo in z otrplimi prsti, v katerih je stiskal zmečkan listek z nakracanim besedilom. S težavo sem mu listek izpulil in z veliko muko razvozlal zapisano:

Kdor bereš to, n e išči , kar iskal sem jaz, koristn o uporabi kratki om ejen i čas. Spozn al n e boš, kar gl edal si z očmi , odgovor se za viden je preveč bl ešči .

informatika

NAJ 5 NAKUPOV tehnike v

sklopu »Cyber Monday« preko spleta v Združenem kraljestvu (UK): TV SPREJEMNIKI, PAMETNI TELEFONI, TABLICE, PRENOSNIKI IN IGRALNE KONZOLE »Cyber Monday« je že tradicionalno največji dan/praznik spletnega nakupovanja na otoku in zadnje čase tudi drugod. Gre za angleški/otoški fenomen, ki ponuja velike, večje ali manjše popuste izključno za spletne nakupe in predvsem na segmentu tehnoloških »igračk«. Govorimo o ponedeljku, ki sledi črnemu petku.  Črni petek oziroma »Black Friday« je ameriška pogruntavščina, ki je dejansko postal največji globalni nakupovalni dan, ko ponudniki za kupce pripravijo različne akcije in popuste na vseh segmentih od TV sprejemnikov do oblačil in pohištva. Vedno več teh nakupov se seveda vrši preko spleta – konec koncev gre za globalni praznik, hehe. Vezni člen obeh pa je (spet) ameriški Zahvalni dan (Thanksgiving day), ki je steber obeh nakupovalnih praznikov, pa da ne bo zmede ponovimo redosled; Črni petek – Zahvalni dan – Kibernetični ponedeljek – in potem ... dolgo nič. No, do božiča oziroma pri nas še vmes Miklavž kaj prinese. Pa se osredotočimo na »Cyber Monday«, kjer lahko dobimo marsikatero idejo za takšna in drugačna darila, ki jih bomo podarili svojim najdražjim, recimo za božič ali pa naslednji rojstni dan, ... ali pa naslednji »Cyber Monday«.

Poglejmo nekaj primerov:

1. TV SPREJEMNIKI

2. PAMETNI TELEFONI

Televizorji še niso bili ugodnejši. Spletna trgovina Currys PC je imela v ponudbi JVC-jev 32-inčni HD-Ready LT-32C360 televizor za 119 britanskih funtov.

Na eBay-u se je dalo dobiti 16 GB iPhone SE model, odklenjen za 279,99 britanskih funtov.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

informatika

3. TABLICE

4. PRENOSNIKI

5. IGRALNE KONZOLE

Spletna trgovina Currys PC World je prodajala Samsung Galaxy TabPro S s tipkovnico za 499 britanskih funtov, znižano iz 849,99, kar pomeni prihranek 350,99 britanskih funtov.

Na LaptopsDirect.co.uk se je prodajal HP-jev prenosnik 15.6'', 250 G5 Core i35005U s 4 GB RAMa in 256 GB diskom za ugodnih 282,97 britanskih funtov.

Spletna trgovina GAME je ponujala 500 GB PlayStation 4 paket z igrama Uncharted 4: A Thief's End in FIFA 17 za samo 199.99 britanskih funtov, kar pomeni ca. 150 britanskih funtov prihranka.

Razmerje (v času tega pisanja) med britanskim funtom in eurom: 1 EUR = 0,855 britanskega funta. Prišteti je potrebno še nekaj stroška za poštnino. Predvsem pa na te primere gledati kot idejo, predlog za morebitne, spletne nakupe tudi pri nas v Sloveniji, kjer se prav tako trudijo za svoje kupce. Mi smo se osredotičili na Britansko otočje, če je to že v osnovi njihov nakupovalni praznik, ki pa se širi, globalno, ... povsod.

MEDVEDEK FREDDY OSVAJA DECEMBER!

»Kaj ni ljubek?«, »Letos je pa spet drugačen!«, »Super darilce!«, so najpogostejši odzivi na vsakoletno decembrsko »medvedkasto« akcijo v naših Travel FREE shopih. Tudi v tem letu smo za vas pripravili posebno akcijo, kjer ob nakupu izdelka, označenega z motivom ljubkega medvedka, prejmete plišastega medvedka gratis! Izbira označenih izdelkov je res velika in zajema različne parfumske in toaletne vodice, pa vse do modnih torbic, ročnih ur, nakita in denarnic. Zaloge medvedkov so omejene, vsak medvedek pa je označen z letnico 2016. Akcija traja do 31. 12. 2016; pohitite po božična darilca za vaše najdražje ter si zagotovite še tega ljubkega medvedka!

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

naši nasveti

Načrtovanje in semena Zimski čas je čas načrtovanja in izmišljanja najbolj norih idej, tistih, ki so že izvedljive in tistih, ki se morajo na »podstrešju« še malo umediti. Prav tako naredimo inventuro prejšnje sezone in se odločimo, katere prakse so se izkazale za dobre in kaj bi bilo tisto, kar je potrebno spremeniti. Sama vem predvsem to, da korenčka ne bom sejala naenkrat v razdalji 50 m, ker mi je potem, ko pride na vrsto motika, zelo tesno pri srcu. Raje manj in večkrat. Eno od mojih »omiljenih« opravil pred novo sezono je nakupovanje novih semen. Sem kot otrok v trgovini slaščic, ko se usedem pred vse tiste kataloge z lepimi fotografijami in začnem izbor. Mislim, da je nakupovanje semen ena od mojih obsesij. Skoraj ni predala v vrtni utici ali v hiši, kjer ne bi bila vsaj kaka vrečkica semena. Edini prostor kjer jih ni, je kopalnica, pa še to samo zato, ker bi jih vlaga lahko uničila. Vsako leto ob ogledu katalogov ugotovim, da bi bil ob zadostitvi vseh želja potreben klic na banko vsaj po dvigu limita, ali pa še bolje po kreditu, saj bi poleg denarja za seme, potrebovala še kako dodatno njivo. Poleg tega, da vsako leto naročim preveč, se pojavi še problem starih zalog, ki se neporabljene kotalijo okoli in so prestare, da bi imele zadovoljivo kalivost. Večina zelenjadnic ni kot muhvič, ki lahko kali tudi po več kot 50 letih. Torej je potrebno narediti načrt nakupovanja semena, kajti stroške je potrebno držati pod kontrolo, obenem pa me pozneje žalosti vsako seme, ki ni moglo zaživeti, zaradi pomanjkanja prostora ali pa časa, ali pa preprosto zato, ker se je izgubilo med vsemi ostalimi. Na lastni kmetiji sem vključena v sistem certificiranja ekološke pridelave, kar me že na začetku omeji, saj moram kupovati ekološko pridelana semena (Reinsaat, Amarant), v drugi fazi kupim avtohtone vrste in sorte, ki so prilagojene lokalnim razmeram, v tretji vrsti pa še tiste, ki so tako lepe na fotografijah, da jih enostavno moram imeti. Vendar pri tej tretji skupini vsako odločitev najprej nekajkrat prespim. Kajti tiste iz lepih fotografij mi

vir: www.globalmeatnews.com

potem v sezoni vzamejo največ časa, pa še izplen je največkrat najslabši. Pomemben del načrtovanja pa so seveda izračuni, da za 2 ara čebule ne naročim 20 kg čebulčka, če bi za hektar potrebovala ca. 400 kg (pri premeru 1 cm), in torej za 2 ara 8 kg. Torej če vzamemo, da 20 m2/osebo zadostuje za sezonsko oskrbo, bi za 4-člansko družino z malo rezerve potrebovali 60 m2 vrta. Z aplikacijo naredi.si vrt (http://www.naredivrt. si) lahko količine enostavno priredite. Sami vpišete željene rastline in skupno količino vrta ter število oseb, aplikacija pa vam sama izračuna, koliko posamezne zelenjadnice

morate posaditi/posejati, pa še razdeli vam po poljinah. Ta primer 60 m2 je razdeljen na 4 poljine po 15 m². Na prvi poljini imamo bučke, kumare, papriko in paradižnik. Zadostuje po 4 sadike bučk, kumar in paprik ter 8 sadik paradižnika. Na polovici 3 poljine imamo npr. 40 sadik pora, 12 sadik brokolija in 8 sadik cvetače. Seveda je odvisno potem od lastnih preferenc in od ješčnosti družine, je pa dobra osnova. Ob tej priložnosti pa izkoriščam še priložnost, da vam zaželim srečno novo leto in veliko vrtnarskih uspehov v letu, ki prihaja.

Saša Štraus, direktorica Pan-nutri, kmetijsko živilskega tehnološkega centra, d. o. o., je v službi odgovorna za razpise in nove projekte, ki se dotikajo trajnostnega kmetijstva, iz katerega je doktorirala, v prostem času pa se ukvarja z ekološkim kmetovanjem.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017

jubilej

Jubilanti 10 let Melita Žižek

Panvita MIR d. d.

20 let Miran Vöröš Panvita d. d.

30 let Koloman Balajc Panvita d. d.

Štefan Cipot Panvita d. d.

Anton Čontala

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

10 let

Darko Gergar Pomgrad d. d.

Robert Krajnc Pomgrad d. d.

Karel Lulik

Pomgrad d. d.

Danijela Markoč Pomgrad d. d.

Zlatko Sitarić

Pomgrad – GNG d. o. o.

Ignac Škerget

Pomgrad – GM d. o. o.

Matej Virag

Pomgrad – CP d. d.

20 let

Andrej Knaus

Nada Kumin

Pomgrad – CP d. d.

Dragomir Lainšček

Pomgrad – CP d. d.

Panvita d. d.

Panvita Agromerkur d.o.o.

Bojan Sobočan

Panvita Ekoteh d.o.o.

Štefan Tratnjek

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

Jožef Varga

Panvita Agromerkur d.o.o.

40 let Franc Maučec

Milan Simonič Srečko Sukič Pomgrad d. d.

Andrej Šarkezi Pomgrad d. d.

Slavko Šuša Pomgrad d. d.

30 let Milan Bohar Pomgrad d. d.

Panvita Agromerkur d.o.o.

INTERNA REVIJA december 2016–februar 2017