Naš krog by Skupina Panvita

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

AVE novosti

Interingove športne igre 2018

Dobri odnosi v službi

Akcija – reakcija!

INTERVJUJI Marijan BILIĆ Pomgrad d. d.

Aleksander ANTOLIN

Panvita – Agromerkur d. o. o.

Mojca HAJDENKUMER Pomgrad d. d.

Simon KOCJAN

Panvita MIR d. d.

Stanka DONOŠA IMO-REAL d. o. o.

kolofon

Vsebinsko kazalo Kolumna | Boris Sapač

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | Pomgrad

Novice | Pomgrad

Simona Petek Čerpnjak

Intervjuji

Uredniški odbor

Fotoreportaža | Interingove športne igre 2018

Novice | Skupina Panvita

Novice | Pomgrad

Novice | Skupina Panvita

Odnosi | Dobri odnosi v službi

Informatika | Še en certifikat.

Novice | Pomgrad

Zgodba za boljši jutri | Akcija – reakcija!

Jubilej

Izdajatelj Panvita, d. d. Lendavska 5, Rakičan 9000 Murska Sobota tel: 02 530 36 10 fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Helena Čirič Boštjan Donša Matej Fišer Dominik Ketiš Boštjan Kojzek Urša Koplan Janez Kučan Jasna Kuštor Peter Polanič Kristian Ravnič Alenka Samec Saša Štraus

Naklada 1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe simona.petek@panvita.si

kolumna

ZAVZETOST, MOTIVIRANOST, ZADOVOLJSTVO Pred kratkim smo v Pomgradu imeli anketo o zavzetosti na delavnem mestu. Po obdelavi podatkov nam je agencija, ki je prevzela izvajanje ankete, predstavila rezultate. Rezultati te ankete niso v središču mojega pisanja, so me pa vzpodbudili k razmišljanju, kaj mene poganja v tem našem preljubem gradbeništvu. Pri tej mali »avtoanalizi« sem se moral vrniti daleč nazaj, v naj-

ksimum, tisti, ki se z gradbeništvom ukvarjamo, še posebej dobro

stniška leta. Kot dijaka generacije X, ki je absorbiral eksperiment

vemo, kaj je to stres. Toda kaj me/nas motivira, da delujemo pod

usmerjenega izobraževanja in se je vpisal v t. i. naravoslovno ma-

nenehnim stresom?

tematično srednjo šolo (beri gimnazijo očiščeno klasičnih pred-

Motivirajo nas »zmage na fronti«, ki nam dovajajo vedno nove

metov), me je zanimalo marsikaj, psihologija, literatura, najbolj so mi pa ležali »inženirski predmeti«, kot sta fizika in matematika, čeprav danes ugotavljam, da med njih spadata tudi psihologija in pravo, zadnjega seveda na srednji šoli niso poučevali.

doze dopamina: uspešno dokončanje projekta, zagotovitev potrebnih resursov na projektu, nova pogodba ... Če se poistovetiš s takšnimi etapnimi zmagami, športni duh tu vsekakor pomaga, z zavzetostjo nimaš problemov, v življenju ti je lažje, saj imaš vsaj

In tako smo imeli informativne dneve, kjer bi naj dijak spoznal bo-

tretjino svojega življenja osmišljenega. Za drugi dve tretjini, kjer

doče poklice in se na podlagi tega odločil za nadaljevanje šolanja

pa je locirana najpomembnejša stvar v življenju, to je družina, no,

na fakulteti.

za njo moraš prav tako garati … Tam so drugačni prijemi, je pa laž-

Ideja, da bi šel študirat gradbeništvo, se je zgodila v hipu, na infor-

je, če te »zmaga na fronti« pripelje nasmejanega domov iz službe

mativnem dnevu, nekje v poznih osemdesetih. Bili smo na Pom-

v objem tvojih najdražjih.

gradovem gradbišču, mislim, da se je gradil »kompleks Panonke«

In čemu vse to filozofiranje?

na Kocljevi ulici v Murski Soboti. Ideja, s katero sem se soočil na

Sedim v svoji pisarni, zunaj je lep dan, dober za nas gradbenike,

tem gradbišču, služiti si kruh s tem, da prostoru in skupnosti puščaš izgrajene gradbene projekte, se mi je zdela nadvse privlačna. Priznam, da je o tem govoril tudi takratni Pomgradov vodja projekta, ne spomnim se, kdo je bil, a meni je to nekako ostalo v spominu. In sem se odločil. To je bilo tudi rojstvo moje »prazavzetosti« glede dela v gradbeništvu.

upam, da so stroji ljudje in oprema na »položajih«, ta dan in še vse takšne prihajajoče dneve je potrebno izkoristiti. Odprem Share point, BI analizo, znani so rezultati za april, dobro je, obrača se, »prevzemamo pobudo«. V mislih imam naše fronte, čakajo nas naporne ofenzive: Švedska, železniški projekti, Magna, Plitvice, Lek, vse te tone asfalta, borba za bančne garancije, usposabljanje

Kasneje sem še spoznal naslednje, na enem od infrastrukturnih

kadrov …

kongresov, ki so se po navadi dogajali v Portorožu, je imel uvodni

Kolegi, pozivam vas na boj, »sovražnik« je neusmiljen, toda mi smo

nagovor takratni predsednik DARS-a Jože Brodnik. Med drugim je povedal tudi tole: »Izvajanje gradbenega projekta je kot vodenje vojne z mirnodobnimi sredstvi.« Prepričan sem, da ta trditev drži, ker rad berem, še posebej pa me zanima vojna zgodovina in jo v

čvrsti, pripravljeni na izzive, zmaga je realna možnost, smo motivirani, zavzeti in ko bomo zmagali, bomo še posebej zadovoljni. Do naslednje bitke … upam, da jih bo še več.

svojem bistvu tudi razumem. Gradbeništvo ni za slabiče, to je trda in oglata gospodarska panoga. Od ljudi zahteva sama po sebi ma-

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

Boris Sapač

novice

AVE GRILL

NA NAJVEČJI ROŠTILJADI Čevapčiči in dobra jugo glasba že od nekdaj hodita z roko v roki ter obljubljata nepozabno zabavo. Tako smo ta zmagovalni dvojec uspešno združili tudi na letošnji Aktualovi Roštiljadi, ki je potekala v petek, 1.6. , v Ljubljani. Nekaj čez 6.500 obiskovalcev je uživalo ob najboljših dobrotah z žara AVE Grill, se zabavalo ob številnih zabavnih vsebinah, zvečer pa pelo in plesalo. Zabavali so nas: Koktelsi, Davor Radolfi, Učiteljice, Lidija Bačič, Challe Salle, Grupa Vigor ter Bojan Ristič in Brass Band. Pripravili smo tudi posebno tekmovanje Zvezde pečejo, kjer je pet obiskovalcev, ki so se pred tem prijavili in bili izžrebani v reviji Zvezde, peklo skupaj z zvezdami naše čevapčiče. Sodelovali so Franci Kek, Matej Kirn Starič, Tibor Baiee, Alja Viryent in Siniša Vasiljev, ki je s svojim tekmovalcem na koncu tudi zmagal.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

novice

DAN ODPRTIH VRAT

ZA GOSTINCE

Vzemi si čas! Za prijatelje, družino, psa, družbo in sosedo fino. Za nočno nebo, stojo na glavi, za trenutke poguma in karaoke na travi. Za pogovore iskrene, žgečkljive skomine, za boljšo polovico in sočne spomine. Pozabi na uro, mobilca odloži, daj radio na glas, naj sreča zaokroži.

Predvsem pa si to poletje vzemi si čas zase… … in za najboljše mesne dobrote AVE Grill.

Po lanskoletnem zelo odmevnem dnevu odprtih vrat, ki smo ga pripravili za gostince, smo dogodek letos ponovno organizirali. Tokrat smo povabili še širši krog potencialnih in obstoječih poslovnih partnerjev z gastro trga iz vse Slovenije. Skupno se je srečanja udeležilo čez 100 udeležencev. Pričeli smo ga z zajtrkom in ogledom proizvodnje v Panviti MIR v Gornji Radgoni, zaključili pa z ogledom našega mesnega centra. Zatem smo goste popeljali v Lendavo, kjer so se na stolpu Vinarium lahko razgledali po celotnem Prekmurju. Prijetno druženje smo nadaljevali ob dobri hrani in pijači na Domačiji in v vinski kleti Marof. Vidimo se spet prihodnje leto. Jasna Kuštor

ŠAMPION KAKOVOSTI ZA LESKOVAČKE IN TELEČJE ČEVAPČIČE Leskovački in Telečji čevapčiči AVE so na 39. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov Agra 2018 prejeli naziv ŠAMPION KAKOVOSTI. Gre za izjemno prestižen naziv, ki jamči vrhunsko kakovost izdelkov, za skupino Panvita pa predstavlja objektivno potrditev odličnosti tako proizvodnih postopkov kot končnih izdelkov, ki jih ponujamo svojim potrošnikom. Poudariti velja, da je pridobitev tega naziva resnično velik dosežek, saj ga prejme šele izdelek, ki je v treh zaporednih letih na omenjenem ocenjevanju osvojil zlato medaljo.

ni Prvi & edini original

leskovački čevapčiči

Ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, ki poteka v sklopu sejma Agra, je sicer mednarodno priznano in največje tovrstno ocenjevanje v Sloveniji. Iskrene čestitke Igorju Kustecu in celotni ekipi v proizvodnji, ki skrbi, da so naši čevapčiči res prvovrstni. Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

gradimo

Rekonstrukcija Mostu čez Dravo in železniškega podvoza v Vuhredu 22. 5. 2018 je Pomgrad, več kot mesec dni pred iztekom roka, predal v promet rekonstruiran Most čez Dravo in nadvoz čez železnico v Vuhredu. dveh opornikih ter zemeljsko rampo dolžine 70 m, ki je povezovala ta objekt in most. Ob tem pa smo tudi rekonstruirali vse priključke lokalnih in glavne ceste. Glavni posegi, ki so se izvajali na nadvozu ter rampi: • Ojačitev ter razširitev temeljev in stebrov nadvoza • Razširitev zgornje plošče ter ojačitev obstoječega dela s karbonskimi lamelami • Izgradnja nove armiranobetonske rampe, ki povezuje nadvoz ter most • Vgradnja asfaltnih dilatacij Obstoječi most ter nadvoz nad železnico,

mošča s petimi pari AB nosilcev (21,4 m +

ki sta bila med seboj povezana z zemeljsko

21,5 m + 42,8 m + 42,8 m + 21,5 m) skupnega

rampo, sta bila zgrajena leta 1957. Širina obstoječega vozišča je bila 5 m, skupaj z

razpona 150 m. Daljši polji sta prednapeti s po štirimi zunanjimi kabli φ 100 mm, ki so

zelo ozkimi pločniki pa vsega 6,8 m. Z re-

dejansko jeklene vrvi za žičnice. Spodnjo

konstrukcijo smo vozišče skupaj s širokimi

konstrukcijo pa sestavljajo 4 stebri, temelje-

pločniki, ki so namenjeni tudi kolesarjem,

ni na plitvih temeljih v globini do 12 m pod

objekte razširili na skupno širino 11,5 m.

gladino Drave ter dva obrežna opornika.

V ta namen se je tudi zemeljska rampa

Glavni posegi, ki so se izvajali na mostu čez

nadomestila z AB konstrukcijo, s čimer so krajani pridobili izjemen nov objekt skupne dolžine preko 290 m. Obstoječ most reko Dravo oziroma akumulacijsko jezero hidroelektrarne Vuhred pre-

Dravo: • Ojačitev temeljev in stebrov pod vodo v globini do 12 m ob stalni prisotnosti potapljačev • Povezovanje prostoležečih polj zgornje konstrukcije v eno celoto, ojačitev nosilcev, prečnikov, razširitev zgornje plošče ter prednapenjanje s kabli izven prereza • Prednapenjanje razširjene zgornje konstrukcije v prečni smeri • Rekonstrukcija ter menjava vseh ležišč s popolno odstranitvijo zgornjih delov stebrov v dveh fazah

Investitor: Direkcija RS za ceste OVD: Bogdan Rojs Delovodja: Viktor Močnik Pričetek del: 26. 7. 2018 Konec del: 30. 6. 2018

• Vzpostavitev revizijskih komor ter vgradnja dilatacij na obrežnih opornikih • Oprema objekta: sistem za odvodnjo meteorne vode, hidroizolacija, asfaltiranje, ograje itd. Rekonstruirali smo tudi 35 m dolg nadvoz nad železnico, podprt na dveh stebrih in

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

• Oprema objekta: sistem za odvodnjo meteorne vode, hidroizolacija, asfaltiranje, ograje itd. Sama rekonstrukcija je bila zahtevna, z izredno velikim številom faz, ki so se morale izvajati v pravilnem sosledju, ob tem pa se je bilo potrebno nenehno prilagajati novim razmeram, kar je delovodja g. Močnik opravljal odlično. Le en primer so npr. ojačitve temeljev in stebrov. Te smo izvajali v zimi 2016/17, ki nam je nagajala z izjemno nizkimi temperaturami. Za dejansko delo pod vodo je bilo ob zelo slabi vidljivosti vsak dan le malo časa, saj se je preko noči tok reke skoraj zaustavil, kar je povzročilo, da je vsa površina akumulacije preko noči zamrznila, zjutraj, ko pa je elektrarna pričela obratovati s polno močjo, so se te ledene gmote do poldneva premikale mimo mostu, se lomile na stebrih ter nam onemogočale varno delo pod vodo. Ob tem pa smo se pri opaženju in betoniranju, zaradi hitrosti pretokov, nenehno morali prilagajati dnevno spreminjajočemu režimu elektrarne. Seveda je bilo ogromno ostalih izzivov, ki se jih pa vseh na kratko ne da opisati. Uspešno zaključena rekonstrukcija predstavlja doprinos k referencam Pomgrada za izvedbo podobnih objektov, ki se bodo obnavljali v prihodnosti.

gradimo

Nad železniško progo v sklopu graditve južne obvozne ceste Murske Sobote Nadvoz je lociran v presečišču osi južne zbirne ceste in železniške proge Ormož–Murska Sobota. plošča izvedena kot prečnik s konzolnim podaljškom 1,75 m za sidranje kontinuirnih kablov in naleganje prehodne plošče. Prečni padec zgornje plošče je konstanten 2,5-%, 25 cm od roba hodnika. Vzdolžni padec je deloma konstanten, deloma se spreminja zaradi vertikalne zaokrožitve nivelete.

MONTAŽA NOSILCEV Na temelje vmesnih podpor in krajnih opornikov smo zmontirali podporno jekleno konstrukcijo po sistemu TOSIN, ki jo uporabljamo pri klasični gradnji s to razliko, da

Nadvoz je temeljen globoko, na uvrtanih AB

silcev višine 90 cm, širine stojine 60‒70 cm

pilotih sistema Benotto, premera 150 cm in

ter skupne širine s pasnico 2,02 m. Debeli-

dolžin 13,14 m (os 1), 8,12 m (os 2 in 3), 13,12

na pasnice znaša 10 cm.

Montažni nosilci so bili teže 24 do 30 t,

IZDELAVA AB T NOSILCEV V NAŠIH OBRATIH V LIPOVCIH

sicer polje 1 in 3 v dnevnem času, vmesno

m (os 4). Piloti segajo v dobre sloje gramozov in nosijo po plašču in konici. Na vrhu pilotov so AB blazine dimenzije 320/160/200 cm. Krajna opornika sta masivni AB steni debeline 140 cm, višine 3,45 m, ki nalegata na pilotno gredo dimenzije 2,50/1,35 m. V steno so vpeta krila debeline 40 cm in dolžine 4,65 m. Vmesne podpore nadvoza predstavlja par stebrov dimenzije 1,20/0,90 m, višine 7,99‒8,13 m. Stebri so vpeti v točkovne blazine pilotov, ki so služile za podpiranje v fazi montaže T nosilcev. Zgoraj so stebri vpeti v monolitne prečnike. Prekladna konstrukcija je zasnovana kot sovprežni prerez iz montažnih PAB T no-

zaporo (v vlakovnih pavzah) v nočnem času. Ker je proga elektrificirana, je bilo potrebno

nahaja 5 montažnih nosilcev. Dolžina nosilcev znaša 11,85 m (10 kom v krajnih poljih, teža nosilca 24 t) oziroma 14,60 m (5 kom v srednjem polju, teža nosilca 30 t). Nosilci se vpenjajo v masivne monolitne AB prečnike nad podporami višine 1,35 m in širine 2,40 m (vmesne podpore) oziroma v AB stene krajnih opornikov, ki se zabetonirajo skupaj s sovprežno tlačno ploščo.

VMESNI PREČNIKI MED NOSILCI Nosilci so prednapeti s po enim kratkim 9 x150 mm² kablom ob izvedbi v obratu v

betoniranju robnih vencev ter drugimi deli, ki so potekala nad visokonapetostnimi žicami železnice. Montaža nosilcev nad železniško progo v nočnem času, ko je bilo najmanj železniškega prometa Prednosti montažne gradnje so: • Nosilci se delajo v obratu (boljša kvaliteta, ni vpliva zaradi vremenskih neprilik) • Hitra izvedba (montaža je trajala 2 dni) • Odpade podpiranje in opaž plošče po ce-

Zgornji rob plošče sledi predpisani niveleti

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

zmontirati varovalno ograjo z zaščito ob

sovprežne tlačne plošče.

Objekt: Nadvoz 0318-1,4-1 montažni v km 2,7 + 46,73 južne obvozne ceste

Skupna dolžina objekta: 46,00 m

pred montažo krajnih nosilcev nad progo

12 x150 mm², ki se napenjata po izvedbi Na montažnih nosilcih se izvede sovpre-

Razpetine: 12,80 + 16,00 + 12,80 = 41,60 m

polje nad železniško progo pa pod popolno

ščo debeline 22 cm. V prečnem prerezu se

Izvajalec: Pomgrad d. d.

Cesta: R1-235

katere smo montirali z 200-t dvigalom, in

Nosilci sovpregajo z monolitno tlačno plo-

Lipovcih ter dvema kontinuirnima kabloma

Investitor: Republika Slovenija Direkcija RS za infrastrukturo

smo na njo zmontirali AB nosilce.

žna tlačna AB plošča, debeline 22‒23 cm. ceste, zato se debelina spreminja. Nad ste-

lotnem prerezu • V primeru premostitve čez cesto ali železnico so minimalni zastoji

bri, ki so kvadratne oblike, so hkrati s tlačno ploščo izvedeni AB prečniki čez celotno ši-

Leon Ruhitel,

rino objekta. Na opornikih je monolitna AB

vodja projekta

novice

USPEŠNA UVRSTITEV NA LISTO ODOBRENIH DOBAVITELJEV ZA IZVAJANJE GRADBENIH DEL V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO V podjetju Pomgrad d. d. smo v letošnjem letu uspešno zaključili s postopkom preverjanja sistema zagotavljanja kakovosti in se uvrstili na listo odobrenih dobaviteljev za izvajanje gradbenih del v Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju NEK).

Namen preverjanja sta bila evalvacija in

Poleg omenjenih dveh zahtev je bilo pot-

ugotavljanje učinkovitosti vzpostavlje-

rebno za odpravo neskladnosti v pod-

nega sistema vodenja podjetja Pomgrad

jetju izdelati programe presoj, opraviti

d. d. kot potencialnega dobavitelja stori-

interne presoje, pridobiti certifikat kva-

tev gradbenih del v tehnološkem in ne-

lifikacije za QC osebe in opraviti tečaj

tehnološkem delu NEK, in sicer na pro-

vizualne preiskave (v nadaljevanju VT),

jektih, pomembnih za jedrsko varnost

vzpostaviti obrazce za pregled ponud-

(SR) in pomembnih za kakovost (AQ).

bene in pogodbene dokumentacije, ob-

Brez omenjene uvrstitve na listo ASL

vladovanje neskladja, izvajanje presoje

(Approved supplier list – listo odobrenih

in pripraviti naslednje dokumente: Na-

dobaviteljev) nam namreč do sedaj ni

vodilo za izvajanje VT za beton, Navodilo

bilo dovoljeno izvajati dela v povezavi z

za izvajanje VT za varjenje, Navodilo za

NEK.

vgrajevanje betona, Kontrola kakovosti

Ker NEK deluje v skladu z ameriškimi standardi ASME NQA-1, 10CFR50, App.

betona, Navodilo za izvajanje betonskih konstrukcij in Priročnik za varjenje.

B., 10CFR2, ki imajo poseben sistem za-

S tem smo tudi izpolnili vse pogoje za

gotavljanja kakovosti in je drugačen od

odpravo vseh neskladij in predali ustre-

ISO standardizacijskega sistema, ki ga

zna dokazila.

poznamo, je bila sama uvrstitev zahtevna naloga.

Podjetje Pomgrad d. d. se je tako uvrstilo na listo odobrenih dobaviteljev NEK za

Za potrebe del na projektih pomembnih

obseg izgradnje zahtevnih armiranobe-

za jedrsko varnost (SR) in/ali pomemb-

tonskih objektov, komunalnih, javnih in

nih za kakovost (AQ) se je vzpostavil do-

inženirskih objektov ter rekonstrukcije

kument Dodatek k poslovniku kakovosti

objektov kvalificiranih kot pomembne

za SR in/ali AQ projekte (s sklicevanjem

za jedrsko varnost (SR) in pomembne za

na obstoječe dokumente v Pomgradu), ki

kakovost (AQ).

vsebuje opise procesov in zahteve za SR in/ali AQ projekte. Dokument je pripravljen v skladu z zahtevami 10CFR50, App. B., 10CFR21 in NQA-1.

Uvrstitev na listo odobrenih dobaviteljev NEK je bila zelo zahtevna naloga, saj sama NEK deluje pod izjemno visokimi zahtevami in najvišjimi standardi

Za uvedbo QA delovnega mesta in or-

varnosti, zato smo v podjetju omenjene

ganizacijske enote Služba za kakovost

uvrstitve zelo veseli in nanjo ponosni ter

po zahtevah 10CFR50 App. B. sta se v

upamo na uspešno sodelovanje z NEK.

lanskem letu Teja Török Resnik in Tomaž Kavnik uspešno opravila izobraževanje in pridobila naziv QA inženir. Funkcija or-

Teja Török Resnik

ganizacijske enote Služba za kakovost je zagotavljanje in nadzor nad kakovostjo dejavnosti na projektih (SR) in/ali (AQ) v skladu z zahtevami 10CFR50 App. B.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

intervju Marijan BILIĆ

Aleksander ANTOLIN

Pomgrad d. d.

Panvita – Agromerkur d. o. o.

1. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Dolgoletna zgodovina, reference in velikost podjetja.

2. Kdo pri vas doma kuha? Mama 70 %, sestra 25 %, punca 5 %. :D

3. Imate doma vrt?

1. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Majhnost, fleksibilnost, inovativnost, nišni trgi, nizki fiksni stroški, osebni odnosi.

2. Kdo pri vas doma kuha? Štedilnik.

Seveda, pravo malo oazo.

3. Imate doma vrt?

4. Česa se spomladi veselite?

Da.

Prebujanja narave ob kavi na terasi.

4. Česa se spomladi veselite?

5. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju?

Lova na Madžarskem.

Marijan Bilić.

6. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? NBA igralec.

7. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Najverjetneje nekaj živahnega in razgibanega. Nekaj podobnega kar počnem tu.

8. Hobiji?

5. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Lovec.

6. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Velik.

7. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Poslanec.

Košarkarski sodnik, ukvarjanje s športom (kolesarjenje, tek,

8. Hobiji?

tenis), branje knjig.

Lov.

9. Hišni ljubljenčki?

Jih nimamo.

Hanoveranka.

10. Kako preživite dopust?

Teden dni morja in teden dni dopusta v Mostarju.

11. Česa bi se radi naučili? Branja ženskih misli.

12. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? Monica Bellucci, Megan Fox.

13. Tom ali Jerry? Tom.

14. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil?

Z družino ob morju.

11. Česa bi se radi naučili? Leteti.

12. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? Megan Fox.

13. Tom ali Jerry? Grozni Gašper.

Najprej en krog z avtomobilom po Pomurju, potem pa najver-

14. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil?

jetneje na vinotoč.

Marof.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

intervju Mojca HAJDENKUMER

Simon KOCJAN

Pomgrad d. d.

Panvita MIR d. d.

1. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Predanost, odločnost, vztrajnost in ciljna usmerjenost podjetja.

2. Kdo pri vas doma kuha? Oba si deliva kuhinjo, rada se pa dam razvajati pri mami in v kakšni dobri gurmanski restavraciji.

3. Imate doma vrt?

1. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Prednost je definitivno kvaliteta in okus naših izdelkov. Edinstvenost, po kateri kupci takoj ločijo naše izdelke od izdelkov drugih podjetij.

2. Kdo pri vas doma kuha? Šef kuhinje sem seveda jaz, saj sem po poklicu kuhar, ampak rad prenašam svoje znanje tudi med druge.

Ne vem, če se temu lahko reče vrt, ena visoka greda, katero pridno napadajo polži.

3. Imate doma vrt?

4. Česa se spomladi veselite?

Travniškega cvetja, metuljev, mavrice.

5. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Zmaj.

6. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Gusar.

7. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Po vsej verjetnosti vzgojiteljica.

8. Hobiji? Sprehodi v naravi, kolesarjenje, kino.

9. Hišni ljubljenčki? Jih nimam. Če bi ga pa imela, bi pa to bil pes.

10. Kako preživite dopust? Vedno z družino in s prijatelji. Poleti na plaži s sladoledom, pozimi na smučanju.

11. Česa bi se radi naučili? Branja misli.

12. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? Če že moram izbirati med temi, je to George Clooney, drugače pa bi bil moja prva izbira Jon Bon Jovi.

13. Tom ali Jerry? Nagajivi Jerry.

14. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Jeruzalem, stolp Vinarium, Grad na Goričkem s 365 sobami …

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

Seveda, ni ga čez domače zelenjave in svežih začimb. Veselim se obarvane narave in toplega sonca, saj delam na nizkih temperaturah in topline ni nikoli dovolj.

5. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Ne bi vedel.

6. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Mehanik, razdrl sem vsako igračo, ki sem jo dobil, in pogledal notranjost.

7. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Marsikaj, nobeno delo mi ni tuje. Sem radoveden ter vztrajen in se zelo hitro učim. 8. Hobiji? Uf, te pa bi lahko kar našteval. Najraje izdelujem izdelke iz lesa, drugače pa rad ustvarjam tudi druge izdelke. 9. Hišni ljubljenčki? Pes, najboljši človekov prijatelj. 10. Kako preživite dopust? Sproščeno, z veliko uživanja ob družini. 11. Česa bi se radi naučili? Mogoče vožnje letala. 12. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? Težka odločitev, bolj se nagibam k Scarlett Johansson, obvlada borilne veščine. 13. Tom ali Jerry? Jerry, vedno pripravljen za nagajanje. 14. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Priporočam razgledni stolp Vinarium Lendava.

intervju Stanka DONOŠA IMO-REAL d. o. o.

1. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega podjetja pred drugimi, konkurenti? Visoka strokovnost, hitra prilagodljivost, poštenost in vedno jasni cilji ter pričakovanja. 2. Kdo pri vas doma kuha? Moja malenkost. Imam pa izvrstnega pomočnika, to je moj 12-letnik, ki bo nekoč odličen kuhar. 3. Imate doma vrt? Imamo, vrtičkanje je eden od mojih najljubših hobijev – če je to seveda hobi. 4. Česa se spomladi veselite? Prvih zvončkov, trobentic in žvrgolenja ptic. 5. Kaj bi radi bili v naslednjem življenju? Živim življenja polno življenje in o naslednjem sploh ne razmišljam. 6. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Frizerka, že kot majhen deklič so bile škarje moj edini in stalni pripomoček, vse barbike so bile vedno top sfrizirane in to večkrat na dan. 7. Kaj bi počeli, če ne bi bili zaposleni tu? Uh, težka bo, ne vem, sem ponosna in srečna, da sem tu, kjer sem. 8. Hobiji? Kolesarjenje in pohodništvo. 9. Hišni ljubljenčki? Trenutno me doma vsak dan pričaka cela kolona mačk, 11-letni hišni ljubljenček zlati prinašalec pa se je pred kratkim poslovil. 10. Kako preživite dopust? Dopust preživim s svojo družino, že nekaj let je naše tradicionalno mesto otok Vir, ja, lepo je tam.

DUJEMO NAPOVE

NOVI

R E T N E C I N S E M

AVE

V MARIBORU Vsi ljubitelji mesnih dobrot AVE in ostalih gurmanskih specialitet nas boste lahko kmalu obiskali tudi v Mariboru. V juliju namreč odpira svoja vrata najmodernejši Mesni center AVE, ki se bo nahajal na Teznem, Poljska ulica 2. Vljudno vabljeni!

11. Česa bi se radi naučili? Marsikaj še, za učenje ni nikoli prepozno. 12. Monica Bellucci ali Sharon Stone, Megan Fox ali Scarlett Johansson? George Clooney, šarmer. 13. Tom ali Jerry? Tom. 14. Kam v Pomurju bi peljali nekoga, ki še tukaj ni bil? Ja, kam drugam kot pa na Goričko, ni ga lepšega kraja. Ogromno znamenitosti in zanimivih stvari je na Goričkem, pa tudi jedača in pijača je ta prava domača.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

fotoreportaža

Interingove

športne igre 2018 Fotografije: Srečko Prša

ZMAGOVALCI IGER PO PANOGAH REZULTATI TENIS

TEK 5 km – ŽENSKE

1. mesto:

Gregor Kocuvan POMGRAD d. d.

Sonja Sukič

POMGRAD d. d.

2. mesto:

Gregor Recek POMGRAD d. d.

Nada Horvat

POMGRAD d. d.

3. mesto:

Primož Slavič POMGRAD d. d.

Andreja Žižek

Panvita MIR d. d.

TEK 5 km – MOŠKI 1. mesto:

NOGOMET

1. mesto:

Andrej Kodelja POMGRAD d. d.

2. mesto:

Kristijan Gruškovnjak POMGRAD d. d.

3. mesto:

Jernej Španinger POMGRAD d. d.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

Zmaga: Skupina POMGRAD

BOGRAČ – OKUS 1. mesto: Panvita D. D. – EE Tešanovci 2. mesto:

Panvita D. D. – Bambine & Bambi

3. mesto:

POMGRAD ASFALT

POLIGON 1. mesto:

POMGRAD d. d.

(Urška Cipot - Kar, Jan Hlastec, Mishel Fischer)

2. mesto:

IMO-REAL d. o. o.

(Vlasta Felkar, Andreja Bernjak, Stanka Donoša)

3. mesto: BOGRAČ – OCENJEVANJE DELOVNEGA PROSTORA

PANVITA AGROMERKUR d. o. o. (Klavdija Barbarič, Mojca Györek, Srečko Černela)

1. mesto:

Panvita MIR d. d.

2. mesto:

POMGRAD d. d. – operativa

3. mesto:

Panvita AGROMERKUR d. o. o.

INTERNA REVIJA septemberâ&#x20AC;&#x201C;november 2014

fotoreportaĹža

novice

EKSKURZIJA NOVI SAD Panvita Kmetijstvo smo tudi letos v mesecu maju organizirali ogled sejma v Novem Sadu. V Srbijo smo se odpravili v četrtek, 17. maja. Zbralo se nas je za en avtobus, nekateri smo že stari znanci, spet z drugimi smo se srečali prvič in vsekakor ne zadnjič. Pred nami sta bila prijetna dva dneva. Prvi dan smo se polni pričakovanj odpravili proti Beogradu. Karađorđevem parku. Pomembni so še Pobednik in spomenik neznanemu junaku na Avali, kiparja Ivana Meštrovića, Vuku Karadžiću, Ivu Andriću blizu njegovega muzeja, Karađorđu pred cerkvijo sv. Save, knezu Mihailu Obrenoviću na Trgu republike, Petru Petroviću Njegošu pred fakulteto, na Študentskem trgu so spomeniki Josifa Pančića, Jovana Cvijića, Dositeja Obradovića itd. Tudi pred šolami stojijo različni kipi. V Novem Beogradu pred šolo sedmih sekretarjev SKOJ-a stoji sedem doprsij sekretarjev. Beograd je glavno mesto Srbije od leta 1403, ki ima, s širšo okolico, kar več kot 2.300.000 prebivalcev. Beograd kot tak pa ima skoraj 1.500.000 prebivalcev. Med njimi bi naj bilo okoli 2.000 Slovencev. Mesto leži na sotočju Donave in Save v severni Srbiji. Beograd, mesto z zelo burno zgodovino, je eno najstarejših mest v Evropi. Njegova zgodovina je stara približno 7.000 let. Mnoga današnja naselja beograjske okolice ležijo na kulturnih slojih prejšnjih prazgodovinskih naselbin. Sedem tisoč let pr. n. št. je bilo tam prvo neolitsko naselje. Konec 1. stoletja so se naselili Rimljani. Na to območje so okoli leta 630 prišli Slovani. Mesto je bilo kasneje tudi pod bolgarsko in avstro-ogrsko oblastjo. Okoli 300 let je bilo mesto pod Turki. Leta 1882 je Srbija postala kraljevina, Beograd pa njena prestolnica. Po prvi svetovni vojni je postal prestolnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. S strani Nemcev je bil Beograd bombardiran in okupiran leta 1941. Leta 1944 ga je narodnoosvobodilna vojska z zavezniki osvobodila. Leto pozneje je bila v Beogradu imenovana Federativna Ljudska Republika Jugoslavija. Kasneje se je preimenovala v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo (SFRJ). 1992 leta je bil Beograd glavno mesto Zvezne Republike Jugoslavije, kasneje pa še Srbije in Črne Gore. Od leta 2006 je Beograd glavno mesto samostojne in suverene države Srbije. INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

Beograd ima veliko znamenitosti. To so ulice in trgi, javni vodnjaki in parki, stavbe, trdnjava in cerkve, spomeniki, reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti. Med znamenitejšimi ulicami so Knez Mihailova, ki povezuje Trg republike in Kalemegdan, Nemanjina, znana po NATO bombardiranju in Ulica kralja Petra I. Znanih je tudi kar nekaj trgov, in sicer Trg Nikole Pašića, poimenovan po srbskem politiku Pašiću. Tu je še Trg republike, ki je hkrati glavni trg, Študentski trg, Terazije in Trg Slavija. Na mestnem področju je 39 javnih vodnjakov ter 18 fontan. Med najstarejšimi vodnjaki so Delijska, Terazijska in Čukur česma. Slednji je na mestu, kjer so Turki ubili fanta Savo. Mesto ima 65 javnih parkov. Najpomembnejši so Kalemegdanski, Tašmajdanski, Pionirski in Park prijateljstva. V Parku prijateljstva je v Titovem času vsak pomemben obiskovalec mesta posadil drevo. Veliko je stavb, ki so v ponos mestu. Počivališče kneza Miloša Obrenovića in kneginje Ljubice, Narodna banka Srbije, Narodni muzej, Narodno gledališče, Skupščina Srbije, Beli dvor, tj. počivališče kraljeve družine, Glavna železniška postaja, Beograjska trdnjava, Kalemegdan, Živalski vrt, Sava center in drugi. Na beograjskih ulicah in trgih je 192 spomenikov. Najstarejši je iz leta 1884, postaviti ga je dal Aleksander I. Karađorđević v

Po ogledu znamenitosti smo se dobro okrepčali v eni izmed najbolj znanih restavracij, Tri Šešira. Nato smo se odpočili v udobnem hotelu in se po prekratki noči odpravili proti Novemu Sadu, kjer smo si ogledali 85. mednarodni kmetijski sejem. Mednarodni kmetijski sejem se uvršča med deset najboljših kmetijskih sejmov v Evropi in je najpomembnejši sejem na zahodnem Balkanu. Na sejmu je razstavljajo okoli 1.500 razstavljavcev iz 60 držav. Sejem je ogledalo kmetijstva in ponuja vpogled v najbolj aktualne teme in trende v panogi, ki je pomembna za naš trg in tudi za širšo regijo, saj povezuje srbsko gospodarstvo in države v regiji z državami z vsega sveta. Kot vedno, je bila tudi letos zelo bogata in raznolika razstava kmetijskih strojev. Predstavila so se podjetja iz Srbije, Avstrije, Češke, Indije, Italije, Nemčije, Turčije, Romunije, Ukrajine in Slovenije. Sejem je navdušil s svojo preprostostjo in s pestro razstavno ponudbo. Sejem je prikazal precej realno sliko, kje je trenutno kmetijstvo v Srbiji. V Srbiji imajo 2,7 milijona kmetijske zemlje in 630 tisoč kmetov. Več kot polovica kmetov obdeluje manj kot dva hektarja zemlje. Ponudba na sejmu tako sovpada s povpraševanjem srbskih kmetov. Dan smo obeležili z večerjo in obiskom lovišča Morovič. Sledila je še pot domov, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. Martina Planinc

novice

TUDI POMGRAD NA 38. MARATONU V RADENCIH 2018

Tudi letos smo se iz skupine Pomgrad, v še večjem številu kot lansko leto, udeležili prireditve Maraton v Radencih 2018. Na tekmovanje v tekih se je prijavilo 11, na pohod pa 25 sodelavcev. Zaradi bolezni, poškodb in drugih obveznosti se je tekov lahko udeležilo le 7 sodelavcev. Imeli smo enega predstavnika na maratonu Classic 42 km, na polmaratonu 21 km dva sodelavca, na teku Radenska Naturelle 10 km pa 4 sodelavci. Pohoda smo se udeležili vsi prijavljeni.

IH IZJAVE NEKATER V UDELEŽENCE

Andrej Kodelja

Maraton Classic 42 km Uvrstil sem se skupno na 37. mesto s časom 3:23. V svoji kategoriji 50-55 let sem osvojil 5. mesto. Na ostalih maratonih sem dosegel že bolšje čase, ta maraton pa sem odtekel z večjim naporom kot po navadi, saj so me pestile želodčne težave in sem zadnji del poti več ali manj prehodil. Generalno gledano pa ni bil slab rezultat.

Darko Vereš

Polmaraton 21 km Čas na polmaratonu 1:54:13. 418. mesto med moškimi.

Sami občutki glede vzdušja so bili super. Glede mojega teka pa ne preveč dobri, saj sem po hitrem in solidnem teku v prvih 12 km opešal v zadnjih kilometrih. Tako da je pričakovani in željeni čas vsaj 5 minut za mojimi pričakovanji.

imel skoraj isti čas kot jaz na 10

Vendar ni problema, bo drugič boljše.

teka Radenska Naturelle (10

Petra Lovšin Radenska Naturelle 10 km Na maratonu je bilo super. Pretekla sem ga 25 sekund nad zadanim časom. Najboljši del vsega pa je bilo končno druženje s sodelavci na pijači in ob hrani. Takrat se sprostiš, pozabiš na bolečine v nogah, skratka uživaš maksimalno. Kot zanimivost, zmagovalec na 21 km je

km. Še bom mogla trenirati.

Nada Horvat

Radenska Naturelle 10 km Tudi letos sem se udeležila teka na 38. radenskem maratonu, in sicer kot lansko leto, km). Kljub slabši pripravljenosti sem z rezultatom zelo zadovoljna, saj sem ga napram lanskemu letu izboljšala. Med 595 tekačicami sem zasedla 62. mesto s časom 53:43. Za rezultat so zaslužni tudi moji zvesti navijači, ki so me spremljali ob progi in prihodu v cilj.

Nada tudi na dobrodelnem teku na kongresu ADMA 2018

Na kongresu ADMA smo spodbujali zdrav duh v zdravem telesu, katerega vrhunec je bil petkov ADMA dobrodelni tek in pohod. Tek in pohod je bil dobrodelne narave, sredstva so bila namenjena za neprofitno organizacijo, ki ozavešča o drugačnosti in nudi pomoč staršem posebnih otrok, Zavod 13. Dobrodelni tek je potekal od Portoroža do Tartinijevega trga v Piranu in nazaj. Med ca. 50 udeleženkami sem osvojila 2. mesto. Prvo mesto je pripadlo Maji Fink (CGP Novo mesto), katera je prejšnji večer dobila še laskavi naziv Poslovne asistentke/tajnice leta 2018. Se vidi, da smo ženske iz podpornih služb gradbeništva žilave.

Po vseh tekih in pohodu pa vseeno najbolj paše druženje in eno mrzlo …

Dušan Nađ

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

gradimo novice

DVIGNIMO

PRODAJO

NA VIŠJI NIVO Interni izobraževalni center (IIC) Skupine Panvita je v letu 2017 organiziral intenzivne treninge na temo »Dvignimo prodajo na višji nivo« in ga zaključil aprila 2018.

Treningi so se odvijali v skupinah, in sicer: Skrbniki ključnih kupcev, Strežba v maloprodaji, Terenski pospeševalci prodaje, Komercialisti in Poslovodje. Pri določenih skupinah so bili združeni udeleženci primarnega (kmetijstvo) in sekundarnega dela skupine (mesna industrija). Z veseljem ugotavljamo, da so udeleženci izpolnili zaveze, ki so jim bile zadane pred začetkom treninga.

SINDIKALNI

IZLET

Sindikat PC Poljedelstva in Panvita d. d. sta organizirala dvodnevni izlet v Sarajevo, 25. in 26. maja. Izleta smo se udeležili PC Poljedelstvo in skupne službe Panvite d. d. Sarajevo si bomo zapomnili po čevapčičih, turški kavi, baklavi in dobri volji sodelavk in sodelavcev. Polni dobrih vtisov se že veselimo naslednjega izleta. Saša Štraus

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

odnosi

DOBRI ODNOSI V SLUŽBI V srednji šoli sem sanjarila, da bom hodila v službo v visokih petah, kostimu in spetih laseh. Na fakulteti sem se preobula v škornje, lase pa skrila pod kapo. Danes je služba kombinacija obojega. Naslednje leto sem že 10 let na Panviti, pa sploh ne vem, kdaj so minila ta leta. Kot je rekla sodelavka, ki je odšla v penzijo: »Boš videla, ko boš par dni do penzije, ne boš verjela niti, da je minilo že 40 let.« bilo po izletu z našimi poljedelskimi dečki največ komentarjev v stilu: »Ali najlepše je pa bilo na avtobusu.« V bistvu je potrebno zelo malo, spoštovanje in dobra volja.

Naši delovniki so drugačni, vsak ima svojo specifiko. Ampak eno je enako vsem, v službo je veliko lepše hoditi, če so odnosi med sodelavci dobri. Delo je, kakršno je, plača je, kakršno imamo, ampak za medosebne odnose pa lahko največ naredimo sami. Po mojem mnenju tako, da ne širimo negativne energije, da smo prijazni, predvsem pa, da se ne jemljemo preresno in se znamo pošaliti na svoj račun. Šala na svoj račun je vedno uspešna, izpadeš zabaven, pa še noben ni užaljen. S posameznimi sodelavci si kompatibilen od prvega trenutka, z odnosi z drugimi moraš vložiti malo več energije, tretji so sprožilec slabe volje, ti zahtevajo največ samokontrole in dobre volje. Ampak na koncu je vredno, saj ko ti gre kaj narobe,

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

je najlepše odpreti vrata v drugo pisarno, se malo potožiti ali malo »preklinjati« in stvari spet naprej stečejo z večjim elanom. Pa tudi ko ti kaj uspe, je lepše vreščati po podjetju in se sončiti v čestitkah sodelavcev, kot pa v enem kotu sam sebe trepljati po rami. Posebno poglavje dobrih medosebnih odnosov sestavljajo družabni dogodki v okviru podjetja. Na teh dogodkih se spoznavamo v neformalnem okolju, večkrat podkrepljeni s kakim špricerjem, ki razveže jezik. S kakim skupnim opravilom, kot je kuhanje bograča na igrah, se krepi ekipni duh in se spletejo močnejše vezi. Še močnejše vezi se spletejo na kakih izletih, kjer smo prisiljeni 10 ur v eno smer preživeti v majhnem okolju avtobusa. Pa je

Vedno večkrat, ko se na kakšnih dogodkih pogovarjam s kolegi iz drugih podjetjih in govorimo o kakšnih takšnih dogodkih, kot so izleti, igre, zaključki, mi pravijo: »A res, vi se še tako dobro razumete?« In potem se veselo pohvalim, seveda se razumemo. Sploh si ne morem predstavljati, da bi vsak dan hodila v službo, kjer bi me vedno pričakali sovražni obrazi, kjer bi morala ves čas varovati svoj hrbet, kjer ne bi nikomur hotela narediti niti najmanjše uslugice, kjer ne bi bilo smeha in »zajebancije«. Pa obstajajo taki kolektivi in baje jih je vedno več. Odgovornost za to, kako se bomo gledali v službi, nosimo vsi. In kot vedno je potrebno začeti pri sebi. Pri nasmehu, pri prijazni besedi, pri uporabi besedice prosim, hvala. Ali ni lepše dvigniti telefon, poklicati sodelavko, jo prositi za podatke, se še pošaliti zraven, kot pa jo nalajati, naj ti že pošlje podatke, ker jih potrebuješ, ker imaš nujno delo, ker si zaseden, ker se bo svet podrl v naslednji minuti. Ne bo se, z nami ali brez nas bo ladja plula dalje. Mi sami lahko samo poskrbimo za to, kakšna bo vožnja. Koliko je stala karta in koliko premoga moramo naložiti ni odvisno od nas. Na koncu nam ostane samo ljubezen, do sebe samega in do drugih. Samo tisti, ki je zadovoljen v svoji koži in v svojem življenju, lahko žarči mir in dobro voljo. Zato pometimo pred svojim pragom in kot sem že večkrat rekla, bodimo sprememba, ki jo želimo videti pri drugih.

Saša Štraus

informatika

ŠE EN CERTIFIKAT. SPET? KONČNO! Po letu in pol aktivnosti ... Po X sestankih, pregledih, presojah, ... Po tisoč porabljenih urah ... Po mega joulih vložene energije sodelavcev ... Po konkretno »obilnih« stroških in računih, plačanih v ta namen … smo v podjetju HAKL IT pri Arhivu Republike Slovenije pridobili še en certifikat, in sicer za programski produkt ORKA. dms (dokumentni sistem).

Aha. Ok ... Zakaj gre ... ORKA.dms (dokumentni sistem) je programski produkt/rešitev, ki podpira celoten postopek upravljanja gradiva v digitalni obliki oziroma brezpapirnega poslovanja (arhivsko in dokumentarno gradivo). Izpolniti smo morali zahteve, ki so opredeljene v: • ZVDAGA (Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih), • UVDAG (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva), • ETZ (Enotne tehnološke zahteve, različica 2.1), ki so zahtevane za ponudnike programske opreme. Na projektu certifikacije je bilo vključenih pet članov projektnega tima, ki smo s tedenskimi pregledi stanja projekta (pregled razvoja) in dnevnimi 15-minutnimi SCRUM-i (dnevni sestanki ali »Daily Meetings«) odpravljali sprotne težave, spremljali realizacijo planov razvoja in izvedbe, ki smo jih sproti določali. Hkrati se je pisala tudi vsa potrebna dokumentacija, ki je zahtevana s strani Arhiva RS za pridobitev tovrstnega certifikata. Skupne stroške, ki so pri tem nastali, lahko dejansko merimo v več kot 100.000 EUR.

In kaj zdaj to pomeni? Za koga?

Javnopravne osebe, kot so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, morajo v skladu z ZVDAGA, z 72. členom, za zajem in hrambo gradiva (dokumentov) v digitalni obliki uporabljati certificirano programsko opremo. Ostala podjetja/pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki in za brezpapirno poslovanje niso obvezani uporabljati certificirane programske opreme, pa s tem pridobijo jamstvo, da je njihova programska oprema, ki je namenjena brezpapirnemu poslovanju, skladna z zakonskimi zahtevami, predvsem pa, da se njihovi dokumenti kreirajo, pošiljajo in hranijo na varen način. Se pravi, konkretna in merljiva dodana vrednost. V primeru da bi podjetja/pravne osebe, ki niso proračunski uporabniki, želeli potrditi notranja pravila pri Arhivu RS (to je, da je njihovo poslovanje skladno z zakonskimi zahtevami glede brezpapirnega poslovanja in za to dobijo potrdilo), pa morajo uporabljati certificirano programsko opremo.

Kako dolgo velja certifikat?

Certifikat velja eno leto in se letno obnavlja. To pomeni, da se vsako leto izvede revizijski postopek, kjer se pregleda skladnost delovanja programskega produkta z zakonskimi zahtevami ter upoštevanje priporočil iz prejšnjega revizijskega postopka.

Zakaj smo se odločili za pridobitev certifikata? Za pridobitev certifikata smo se odločili predvsem zato, ker želimo vsem našim uporabnikom ponuditi programsko opremo na najvišjem možnem nivoju, kar s certificiranjem vsekakor potrjujemo in zagotavljamo, v prepričanju in strateški usmeritvi zagotavljanja popolnega brezpapirnega poslovanja v prihodnosti pri vseh naših uporabnikih, ne samo proračunskih. Sebastjan Gornjec

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

novice

PLAVALNI TEČAJ ZA OTROKE NEPLAVALCE

DOBRODOŠLI NOVOROJENČKI

Pri planiranju letošnjih aktivnosti v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu smo mislili tudi na otroke naših zaposlenih v skupini Pomgrad, tako smo skupaj s šolo športa Vitko organizirali 9-urni plavalni tečaj za otroke neplavalce stare od 5 do 10 let.

Pomgrad se ob rojstvu otroka zaposlenih v skupini Pomgrad veseli veselega dogodka skupaj s svojimi zaposlenimi in njihovimi družinami. V ta namen smo mladim staršem kot majhno pozornost namenili simpatični album – Moje prvo leto, v katerem bodo mlade družine ujele prvo nepozabno leto v življenju njihovega dojenčka. Zato pozivamo zaposlene, ki so v letu 2018 postali srečni starši, da se oglasijo v kadrovskem oddelku in prevzamejo album. Hkrati želimo izkoristiti priložnost in zaposlene seznaniti, da jim za otroka do 15. leta starosti pripada pravica do dodatnega dneva letnega dopusta ter imajo pravico do plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače v breme delodajalca na dan rojstva otroka. Da se navedeni pravici lahko realizirata in bodo vaši otroci vključeni v aktivnosti fundacije Marof ter ostale dogodke namenjene otrokom zaposlenih, naprošamo zaposlene, da kadrovski oddelek obveščate o vseh spremembah družinskih članov.

Tečaja se je udeležilo 21 otrok in je potekal ob vikendih, od začetka meseca februarja do konca meseca maja 2018. Tečaj plavanja je v celoti krila družba Pomgrad. Da bi tudi otroci dojeli uspešnost in vložen trud v plavalni tečaj, smo jim pripravili krajšo slovesnost, ki je potekala v ponedeljek, 4. 6. 2018, ob 17.00 uri v trgovskem centru Maximus. Vsak otrok je prejel pisno pohvalo in darilo podjetja Pomgrad, katera sta podelila predsednik uprave Pomgrada, g. Iztok Polanič ter učiteljica plavanja, ga. Simona Ravnič.

V SKUPINI POMGRAD

Splošno kadrovski oddelek

DRUGA GENERACIJA FRANCOSKIH DIJAKOV na praksi v Pomgradu Že drugo leto zapovrstjo so dijaki gradbeništva iz južnega dela Francije, natančneje Toulousa opravljali praktično usposabljanje v pomurski regiji. 12 dijakov smo v času od 15. 04. 2018 do 05. 05. 2018 lahko srečali tudi na naših gradbiščih Expo, Trg zmage in JOC, kjer so bili tri tedne vključeni v delovni proces ter na tak način okrepili svoje znanje z zidarstva, se naučili novih delovnih procesov in načinov dela, ob tem pa tudi spoznavali lepote Slovenije in Pomurja. Lanska mednarodna izkušnja je bila pozitivna, zato smo z veseljem tudi letos na Pomgradu sprejeli novo skupino dijakov. Kljub jezikovnim oviram je delo z dijaki potekalo tekoče, zabavno, za kar

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

se v imenu splošno kadrovskega oddelka zahvaljujem vsem sodelujočim na projektu, učitelju dijakov, prevajalki ter organizatorki prakse ga. Žani Kukanja in seveda Pomgradovim delovodjem ter ostalim prisotnim na gradbišču, ki so organizirali in spremljali delo dijakov ter zagotovili varne pogoje za delo na gradbišču. Pomgrad je učeče se podjetje, ki je odprto do novih znanj in se zaveda potrebe po medgeneracijskem sodelovanju. V podjetju je zaposlenih več različnih generacij, zato je vsaka nova izkušnja dragocena in vsi moramo sprejeti miselnost, da je uspešnost zaposlenega odvisna od njihovih sposobnosti in ne starosti.

zgodba za boljši jutri

Akcija–reakcija! … Ja, hmm … Kje smo že ostali prejšnjič? Da malo pobrskam po prejšnjih glasilih … Seveda, pri redni aktivnosti, ki je ena izmed pomembnih poti do zdravega življenja. Se redno gibljete, ali pa spadate med tiste, ki imajo 1001 izgovor? Verjetno vsak pozna izgovore; nimam časa, utrujen sem, vse me boli, nimam varstva itd.

Dejstvo je, da je človek po naravi leno bitje, vendar je narejen za to, da se giblje. Iz te cone udobja ponavadi izstopimo šele takrat, ko smo v to prisiljeni. Naj torej ne bo to vaš glavni vzrok za začetek gibanja, temveč začnite že zdaj. Vzemite list papirja in si naredite načrt vsakodnevnih aktivnosti. Vsak ima pol ure časa na dan. Čas, ki ga iz navade presedimo pred televizorjem, raje namenimo sebi in svojemu zdravju. Ni vam potrebno pretiravati, začeti je potrebno zmerno. Če niste športno aktivni, potem bo dovolj že hitra hoja ali sprehod do bližnjega hriba – toliko, da pospešite srčni utrip. Lahko se samo razgibate z raznimi razteznimi vajami, ki jih najdete na spletu – to je dovolj, da zbudite zaspane mišice. Ko se vam bo zdelo, da to zmorete z lahkoto, počasi stopnjujte z aktivnostmi. Z gibanjem namreč dobimo večjo motivacijo in zagon do življenja, hkrati pa preganjamo virusna obolenja, padec imunskega sistema, stres in depresije. Pri gibanju je seveda ključno dobro počutje, zato vadite zmerno, poslušajte svoje telo in predvsem v tem uživajte. Gibanje omogoča gibljivost sklepov, krepi mišično maso in nadzoruje telesno težo, zato podmažite sklepe z maščobnimi kislinami omega 3, ki jih najdemo v ribah, orehih, avokadu in olivnem olju. Na koncu vsake aktivnosti je potrebno nekaj pojesti, da nahranimo mišice ter si povrnemo nekaj energije. Namesto sendviča in sladkarij si raje privoščimo zdravo solato s poljubno zeleno solato, 30 g sira Camembert, 2 jabolkama, 1 limono, 2 žlicama olivnega olja, pestjo celih orehov, 30 g dimljenega lososa ter soljo in poprom. Skrbite za svoje zdravje, zato se redno gibajte in zdravo jejte! Mojca Frešer

vici DOBRA BEJBA!

POLICAJA IN OGLEDALO

MODRČEK!

Gre Janez po mestu in mu nasproti pride ena dobra bejba. Pa gleda in si misli. »Da bi moja imela take noge.« Potem ga ena dobra bejba prehiti in: »Da bi moja imela tako dobro tazadnjo.« Pride zopet ena dobra bejba nasproti, dekolte: »Da bi moja imela take prsi.« Na avtobusu ena dobra bejba in: »Da bi moja imela take dobre ustnice...« No in pride domov pa pravi ženi: »Veš, sem celo pot mislil nate!«

Dva policaja sta se sprehajala po cesti... Prvi zagleda na tleh ogledalo, ga pobere, se pogeda vanj in reče:

Mož se odpravlja po nakupih. Žena mu tik pred odhodom naroči, naj kupi še en modrček zanjo.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

»Poglej, poglej, tega človeka pa že od nekje poznam.« Ogledalo vzame še drugi in odgovori: »Da, tudi meni se zdi znan! Najbolje, da neseva to sliko komandirju.« In res odneseta »sliko« komandirju. Komandir vzame ogledalo in vzklikne: »Seveda da poznam tega človeka, on pri frizerju vedno nasproti mene sedi !«

»Ja, žena, tega pa jaz ne znam kupiti, še tega ne vem, kako veliko košarico naj kupim.« »Hja, številka je 3a!« »Žena, tega si pa ne bom mogel zapomniti, precej bom pozabil.« »Ja, pa vzemi mero!« In res. Mož položi roko na ženine prsi in nato drži roko pri miru, kot da bi vzel odtis. Tako odide v trogovino. Pri vhodu prime za kljuko, da bi odprl vrata in se zave: »No, zdaj sem pa izgubil mero!«

RAZLIKA, KO VARA ŽENSKA IN KO VARA MOŠKI Kakšna je razlika med moškimi in ženskami? Prijateljstvo med ženskami zgleda takole: Žena neke noči ne pride domov. Naslednji dan reče možu, da je prespala pri prijateljici. Mož pokliče ženinih 10 najboljših prijateljic. Nobena ne ve nič o tem. Prijateljstvo med moškimi: Mož se zvečer ne vrne domov. Naslednji dan pojasni ženi, da je prespal pri prijatelju. Žena pokliče 10 moževih najboljših prijateljev in 8 med njimi ji zatrdi, da je mož spal pri njih, 2 pa trdita, da je še vedno tam.

jubilej

Jubilanti 10 let

10 let

Neuvirt Prosič Lidija

Andrejek Alojz

Zagorc Gregor

Bajalo Boris

Panvita MIR d. d. Panvita MIR d. d.

20 let

Kalamar Štefan Pomgrad d. d.

Kropf Dejan

POMGRAD – CP d. d.

Pomgrad d. d.

30 let

Pomgrad d. d.

Curkić Šezad

Cetl Janez

Pomgrad d. d.

Flisar Robert

Hertarić Antun

Pomgrad d. d.

Albert Zoltan

Jakubović Abdulah

Maučec Buzeti Tanja

Mehić Elvis

Panvita Agromerkur d. o. o. Panvita MIR d. d.

30 let Ftičar Jožica

Panvita Agromerkur d. o. o.

Grajner Anica Panvita MIR d. d.

Kocen Branko Panvita d. d.

Pomgrad d. d.

Kerec Viktor

Pomgrad d. d.

POMGRAD – GNG d. o. o. – v likvidaciji

Lehner Marijan

Sapač Marjan

Pomgrad d. d.

Nedeljko Zdravko

Žnidarič Drago

Pomgrad d. d.

20 let

Vrečič Jožef

POMGRAD – CP d. d.

40 let

Jerebic Jožef Pomgrad d. d.

Gjergjek Andrej

POMGRAD – GM d. o. o.

Mesarič Milan Pomgrad d. d.

Kostrevc Terezija Panvita MIR d. d.

Lackovič Irena

Panvita Agromerkur d. o. o.

Miholič Andrej

Panvita Agromerkur d. o. o.

Tompa Štefan

Panvita Agromerkur d. o. o.

40 let Berke Jožica

Panvita Agromerkur d. o. o.

Matiš Jožef

Panvita Kmetijstvo d. o. o.

INTERNA REVIJA junij–avgust 2018

20 let

Bunderla Miran Šeruga Klavdija Šinko Leon

30 let

Cmor Štefan Horvat Ladislav