Razišči skrivnosti živega, Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu osnovne šole

Alenka Gorjan Laura Javoršek

9

Razišči skrivnosti živega Delovni zvezek za biologijo v 9. razredu

www.pipinova-knjiga.si

Vsebina 1 RAZISKOVANJE IN POSKUSI

.....................................................................

5

Vodič po poti raziskovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Raziskuj kot znanstvenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2 BIOLOŠKO ZNANJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Si to, kar ješ

............................................................................................

3 ŽIVI SISTEMI

..........................................................................................

13

.........................................................

14

..........................................................................................

17

Nivoji organizacije življenja na Zemlji

4 DEDOVANJE

10

Izdelaj model kromosoma

........................................................................

18

Razmnoževanje celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Gojenje malih trolov

................................................................................

Razišči dedne lastnosti

.............................................................................

24 30

Spolno vezano dedovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Iskanje izgubljene osebe

...........................................................................

Postani genetski svetovalec

.......................................................................

34 36

5 BIOTEHNOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 .........................................

40

......................................................................

44

Kako bi vzgojili bakterije za najboljše kislo mleko Bakterije, naše sostanovalke

6 EVOLUCIJA

............................................................................................

45

Naravni izbor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Mutacije

................................................................................................

50

Vpliv okolja na preživetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Prilagoditve na ekološke razmere

...............................................................

56

7 BIOTSKA RAZNOLIKOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Razvojno drevo in razvrščanje organizmov

.................................................. ..........

62

............................................................................

64

Razvrščanje organizmov s pomočjo dihotomnega določevalnega ključa Razišči biotsko pestrost

60

Biomi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 (Ne)zaščiten kot medved - ali res? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

4

Izdelaj model kromosoma Po navodilih izdelaj model kromosoma. Pri delu je potrebna natančnost. Model kromosoma ti bo omogočil boljše razumevanje njegove zgradbe. beljakovina

podvojeni kromosom

DNA beljakovina

beljakovina

DNA DNA

Slika predstavlja zvijanje DNA v obliko kromosoma

Za vajo potrebuješ:

• 6 vrvic iz bele volne (obarvanih), dolgih 1 m • plastelinaste valjčke • sponko • selotejp • papirno podlago, dolgo 1 m (lahko iz več belih listov formata A4) • karton velikosti A5 Navodilo za delo: 1. DNA je iz dveh nukleotidnih verig.

Pred seboj razporedi vseh 6 vrvic, po štiri in dve enako dolge. Od štirih enakih vrvic dve odstrani in ju shrani za kasneje. Potreboval ju boš namreč pri podvajanju v četrtem koraku.

Vrvice iz volne predstavljajo verige molekule DNA, pobarvani odseki na njih pa posamezne alele.

Pripravi vrvice homolognega para DNA – po dve in dve enaki vrvici vzporedi, kot kaže spodnja slika (enaka konca skupaj), in jih s selotejpom prilepi na podlago.

Na spodnji sliki obarvaj označene odseke tako, kot sta obarvani tvoji molekuli DNA. Označi, kateri aleli so enaki in kateri različni.

18

Iskanje izgubljene osebe Ravno včeraj so predvajali oddajo o forenzikih, ki so iskali pogrešane osebe.

Ali meniš, da si tudi ti dober detektiv? Radovednost te žene k preizkusu svojih detektivskih sposobnosti, dobrosrčnost pa k pomoči svoji starejši sosedi, ki si že dolgo želi priti v stik s svojimi sorodniki v daljni deželi.

Pred leti se je namreč njena sestrična poročila z gospodom Novakom in se odselila v deželo Nevemkje. Od takrat sta izgubili stike. Izvedela je, da njene sestrične ni več, v deželi Nevemkje pa živijo njene hčerke in sinovi s svojimi družinami. Žal je v deželi Nevemkje mnogo družin s priimkom Novak. Na tvojo srečo ima v tej deželi vsak določeno krvno skupino, označeno na svoji osebni izkaznici. Soseda se je spomnila, da je imela sestrična zelo redko krvno skupino AB, njen mož pa krvno skupino 0.

Po daljših raziskavah je v ožji izbor prišlo pet kandidatov, ki bi lahko bili otroci sosedine sestrične, z naslednjimi krvnimi skupinami: Legenda :

A

0

AB

B

0

= =

Odgovori na vprašanja: 1. Kateri od zgornjih kandidatov bi lahko bili otroci sosedine sestrične? (Pomagaj si s Punnettovim diagramom.)

2. Kako bi lahko bolj natančno določili, ali je kateri od zgornjih kandidatov resnično sosedin sorodnik?

3. V deželi Nevemkje imajo na osebnih izkaznicah zapisano tudi krvno skupino. Katere so prednosti in katere so slabosti javnega izpostavljanja takšnih podatkov?

PREDNOSTI:

34

SL AB OSTI:

Naloga B: Izdelava dihotomnega določevalnega ključa Izdelaj dihotomni ključ za svoje knjige, CD-je, DVD-je ali najljubše pesmi. Pri oblikovanju ključa upoštevaj podobnosti in razlike.

1. Napiši seznam petih stvari, za katere nameravaš izdelati dihotomni ključ.

2. Preglej svoj seznam in zapiši glavne značilnosti, po katerih se naštete stvari razlikujejo, in jih lahko razvrstiš v skupine.

3. Po zgledu dihotomnega ključa iz naloge A oblikuj svoj dihotomni ključ. Pri načrtovanju si lahko pomagaš z naštetimi značilnostmi iz prejšnje točke. Poskrbi, da si bodo trditve v parih nasprotujoče.

4. Ko zaključiš z oblikovanjem dihotomnega ključa, ga preizkusi in po potrebi popravi.

5. Določevalni ključ izmenjaj s sošolci v razredu. Na podlagi njihovih nasvetov lahko svoj določevalni ključ še izboljšaš.

Seznam stvari:

Glavne značilnosti, po katerih se stvari razlikujejo:

63