Praznični Navdih 2017

Letnik 2, ĹĄtevilka 5, december 2017, brezplaÄ?en izvod, vpisan v razvid medijev pod zaporedno ĹĄt. 2080

w w w.promet.si

M O B I L N A

A P L I K A C I J A

Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje.

Damir Ipavec

Navdih je dobra zgodba »Začela sem premišljeno, predvsem pa z neizmerno željo, da okolju, v katerem živimo, nekaj doprinesem. Želela sem ustvariti lokalni tiskani medij, v katerem bomo dobili prostor in priložnost vsi. Medij, ki ga bomo ustvarjali skupaj. In danes ga držite v rokah. Praznični Navdih, Revijo dobrih zgodb.« Tako sem v uvodnem nagovoru zapisala lansko leto, ko sem polna pričakovanj, navdušenja in tudi skrbi izdala prvo številko revije Navdih. Le dva tisoč izvodov je bilo, vendar so vseeno prišli do vas. In želeli ste jih še več, vedno več. Le v šali sem si drznila reči, da jih bo prihodnje leto deset tisoč. In danes smo tukaj: deset tisoč izvodov Revije dobrih zgodb, 56 strani kakovostnega branja, ob tem tudi priloga Podjetniški Navdih.

Vstopili smo prav v vsako gospodinjstvo v Novi Gorici in okolici ter Solkanu. Vsaka izdaja je zgodba zase, vsem pa je lastno eno – ustvarjati jo začnem s povsem enakim zanosom, željo, navdihom in predvsem spoštovanjem kot prvo.

Hvaležna sem. Vam, ki berete, vam, ki oglašujete, sodelujete, spodbujate, nam zaupate svoje zgodbe. Pa tudi vam, ki se ne najdete v tem opisu.

Navdih je dobra zgodba.

Vsak letni čas bo ponujal priložnost, da si zgodbe povemo, jih zapišemo. In tam bodo tudi ostale. Zapisane. Morda se bodo otroci čez leta le še hudomušno muzali nad našim zanosom, vendar nečesa nam ne bodo mogli očitati – tiskani mediji bodo namreč na naših policah ostali še veliko časa po tem, ko bo kibernetski prostor nekatere informacije in vsebine že zdavnaj posrkal vase. »Prepričana sem, da zgodbe zdravijo; pobožajo naše srce.

Veliko jih je in čisto vsaka je posebna. Vsem pa je skupno, da vas bodo, če boste le dopustili, razveselile in opogumile. Za vsako stoji veliko trdega dela, vztrajnosti, zaupanja vase in tudi sreče.

In iz takih zgodb lahko črpamo navdih za vsakdanje življenje.« Želim vam, da bi leto 2018 prineslo veliko navdihujočih zgodb.

Srečno!

Barbara Skorjanc, odgovorna urednica

3

»Ko govorim o domu, še vedno najprej pomislim na Novo Gorico.«

Marko Jamnik Novogoričanka Mojca Širok je eden najbolj prepoznavnih obrazov informativnega programa slovenske nacionalne televizije, saj je sedla na voditeljski stolček zvenečih oddaj, kot so Dnevnik, Globus in Odmevi. Za vodenje slednjih je pred leti prejela dve medijski nagradi viktor, večini pa se je bolj vtisnila v spomin kot prodorna dopisnica iz Rima in Vatikana, od koder je skupno poročala kar 13 let. O nekaterih tamkajšnjih fenomenih je izdala tudi tri knjige.

Kljub temu, da se je lansko poletje skupaj z družino vrnila v domovino, v mislih še vedno rada pogleduje k zahodnim sosedom ter kakšno podrobnost lažje pojasni v italijanščini.

Rada pove, kako so jo Italijani naučili, da si je treba tudi v največji delovni gneči vzeti čas za »un piatto di pasta« (za krožnik »pašte«). Ne bo pozabila volilnega dne, ko je na vrata agencije, v kateri so bili zbrani novinarji iz več držav, z loncem testenin potrkal natakar iz bližnje gostilne. »Vladal je popoln kaos, ampak takrat smo se vsi posedli in pojedli kot ljudje.

Bila sem oblečena v roza bluzo, okrog katere so kolegi ovili papirnate brisače, da se ne bi popackala pred javljanjem v živo,« v smehu pripoveduje Mojca Širok, ki za seboj še ni zaprla dopisniških vrat. Trenutno jo najbolj mika Bruselj, vendar obljublja, da bo vsaj še kakšno leto ostala v Sloveniji.

Diplomirali ste iz slovenskega in italijanskega jezika, nato pa magistrirali iz sociologije kulture. Kako ste se potem odločili za novinarski poklic?

Za novinarstvo se nisem odločila, tako je naneslo. Med študijem sem začela kot špikerka na Radiu Študent, čez nekaj let pa potrkala na vrata Mladine, kjer so me takoj zaposlili.

Nato sem kot štipendistka eno leto živela in delala v Ameriki, po prihodu domov pa me je poklical takratni urednik zunanje politične redakcije na RTV Slovenija Edvard Žitnik in mi ponudil delo dopisnice iz Rima, ki sem ga nato opravljala med leti 1999

4

in 2003. Za tem sem nekaj časa vodila Odmeve, kasneje tudi Dnevnik, leta 2007 pa sem se kot dopisnica odpravila še drugič v Rim. Kako ste se na začetku znašli v Rimu?

V prvi vrsti je bilo težko zaradi same narave dela, saj dotlej nisem imela izkušenj z nastopanjem pred kamero, doživela pa sem tudi rahel kulturni šok. Čeprav sem zrasla ob meji, je Rim popolnoma drugi svet, to ni Italija, ki jo poznamo Goričani.

Tam je vse konfuzno. Prometa je ogromno in nihče ne spoštuje pravil, vse je umazano, kajti odvoz smeti ni reden, ulice so neurejene, javni promet je slab, ker nihče ne plačuje vozovnic.

Mesto je povsem neprimerno za majhne otroke, saj ni igrišč ali parkov. Takšnih igral, kot so v borovem gozdičku, v Rimu ne najdeš, zato je bila hči očarana, ko je prihajala v Slovenijo.

Navdušena je bila celo nad tukajšnjimi šolami, saj so te v Rimu slabo vzdrževane, umazane in stare.

Torej je na splošno življenje v Sloveniji boljše kot v Italiji?

Seveda je odvisno, kateri predel Italije vzamemo. Na splošno gledano pa ima Slovenec danes še vedno veliko večjo socialno in zdravstveno varnost. Tudi pri nas se je v zadnjih 25 letih marsikaj poslabšalo, vendar še zdaleč ne tako drastično kot v Italiji. Po vojni so Italijani doživeli skokovit gospodarski razvoj in dosegli dober življenjski standard, vendar je od tega debelega zrelega jabolka ostal samo še ogrizek, saj so se jim vsi javni sistemi sesuli. Znan je recimo podatek, da več kot 60 odstotkov šol, ki ležijo na potresnih območjih, nima protipotresne gradnje, saj se je pri gradbenih projektih dolga leta sleparilo. Bognedaj, da zboliš, saj moraš na preglede čakati po več let, vsak recept dodatno plačati, v Neaplju te lahko doleti celo, da na intenzivnem oddelku spiš na boreli,

ker ni dovolj postelj. Ob vsem tem država ljudi dodatno pesti z davki. Glede na to, koliko v Sloveniji damo državi, dobimo v primerjavi z Italijani relativno veliko nazaj.

Se mora dopisnik za dobre zgodbe zliti z okoljem?

Da in ne. Dopisnik mora ohranjati tudi stik z domovino, saj je treba iz slovenskega zornega kota in stališč tukajšnji publiki predstaviti, kaj se dogaja nekje drugje. Pri tem je potrebno podati dovolj informacij in jih postaviti v pravilen kontekst, da si bo gledalec lahko sam ustvaril mnenje in delal primerjave z življenjem v Sloveniji. Ko govorimo o plačah v Rimu, je nujno povedati tudi, koliko tam stanejo voda, elektrika ali najemnina.

Ste v Italiji pogosto naleteli na težave pri pridobivanju informacij?

Medijev iz nepomembnih držav nihče ne povoha. Za vsako stvar sem se morala truditi vsaj trikrat toliko kot recimo moja nizozemska kolegica. Ob kakšnih pomembnejših reportažah in intervjujih sem se zato združila s kolegi, predstavniki večjih medijev. Do Berlusconija, ki nam je bil vsem izziv, pa je bilo nemogoče priti, če nisi bil novinar katerega izmed največjih medijev, kot sta CNN ali BBC. Sama sem ga sicer imela priložnost intervjuvati, ko je bil na uradnem obisku v Sloveniji. Še veliko težje se je bilo do podatkov dokopati v Vatikanu. Če je pri Italijanih pogosto »vžgal« ženski šarm, je bilo v Vatikanu novinarkam veliko težje, čeprav se zadeve počasi spreminjajo. Pri monsinjorjih sem pogosto naletela na strašno vzvišenost in običajno dobila odgovor, da oni niso tam zato, da bi stregli novinarjem. Do sogovornikov si lahko prišel le preko poznanstev. Tako sem se v Argentini po izvolitvi Frančiška lahko srečala z njegovimi sorodniki, prijatelji in sodelavci, predvsem zato, ker je njegova nečakinja poročena s Slovencem. Sicer ni hotela govoriti z nobenim medijem.

Vatikan ste ob mafiji in Berlusconiju obdelali tudi v vaših treh knjigah. Jih je glede na proces dela mogoče primerjati ali je vsaka poglavje zase?

Vse tri knjige so del velike zgodbe, imenovane Italija. V 13 letih dopisništva se je nabralo res veliko neuporabljenega materiala, iz katerega so nastale knjige. Ko sem se prvič vrnila iz Rima, sem ugotovila, da v knjižnicah naših fakultet ni mogoče najti niti vrstice o enem najbolj vznemirljivih politično-medijskih fenomenov sodobnega časa, to je političnem projektu Silvija Berlusconija. Zato sem se odločila na to temo napisati magisterij, založba Finance pa je nato izdala še knjigo. Podobno se pri nas ni našlo resne publikacije o mafiji. Pri knjigi o papežih pa se je pojavil še en dodaten razlog. Ta revolucionaren trenutek v Rimskokatoliški cerkvi, ko je papež Benedikt XVI. odstopil in je bil izvoljen Frančišek, sem imela privilegij vsak dan spremljati kot edina preostala slovenska dopisnica iz Rima in Vatikana, zato sem čutila posebno odgovornost, da vse gradivo sestavim v knjigo. Konec novembra pa je v zbirki Mladinine osebnosti izšel nekakšen drugi del biografije o papežu Frančišku, ki ponuja tudi popolnoma novo analizo njegovega delovanja.

Lahko razkrijem, da se dogaja v Rimu, da je vpletena mafija in je veliko mrtvih. V glavnih vlogah nastopata policist in časopisna novinarka. Knjiga bo marca izšla pri Mladinski knjigi, ki podeljuje nagrado modra ptica. Rok za natečaj mi je predstavljal motivacijo, da sem kriminalko dokončala že to poletje, saj bi jo sicer najbrž napisala šele v »penziji«.

Se nam obeta še kakšna knjiga z vaše strani?

Konec novembra je v zbirki Mladinine osebnosti izšel nekakšen drugi del o papežih, ki ponuja tudi popolnoma novo analizo Frančiškovega delovanja. Pri Mladinski knjigi pa bo v kratkem izšla še kriminalka, glede katere lahko razkrijem, da se dogaja v Rimu, v zgodbo je vpletena mafija in veliko je mrtvih. V glavnih vlogah nastopata policist in časopisna novinarka.

Trenutno se posvečate vodenju Globusa in posebnih zunanjepolitičnih projektov, kot so bili obisk ruskega predsednika Putina v Sloveniji, ameriške volitve ali arbitražna sodba o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ste si pri vodenju teh eminentnih oddaj zastavili kakšne posebne cilje?

Pomembno je, da ne podcenjuješ publike in se na vsako temo ter sogovornika dobro pripraviš, saj imaš kot novinar veliko odgovornost do gledalcev, zanje si kot nekakšen prevodnik dogajanja. Še posebej se mi zdi pomembno, da z gosti v studiu vzpostaviš dialog in jim ne dovoliš, da na dolgo in široko razpredajo o določeni temi. Na zastavljena vprašanja moraš zahtevati odgovore. Pri polemičnih in poizvedovalnih intervjujih to ni enostavno, saj lahko sogovorniku hitro dopustiš, da preveč zaide, če pa ga prekineš na nepravem mestu, se gledalcem zdi, da si nesramen.

Glede na to, da ste dolgo živeli v Rimu, danes pa v Ljubljani, nam lahko pojasnite še, kakšen pomen ima za vas Nova Gorica?

Tisti, ki smo v sedemdesetih in osemdesetih letih odraščali v Novi Gorici, nosimo s seboj neko posebno izkušnjo. V prvi vrsti nas je definirala meja kot pomemben faktor tukajšnjega življenja, pa tudi dejstvo, da je naše mesto nastalo iz praznine.

Iz tega niča so se oblikovali tudi meščani, ki so bili sprva vsi le priseljenci. Zame je Nova Gorica rojstno mesto, ki me definira tako kot moja družina. Ko govorim o domu, še vedno najprej pomislim na Novo Gorico.

Sandra Krkoč Lasič

Nedavno ste za kriminalko z naslovom Pogodba prejeli nagrado modra ptica. Nam lahko razkrijete kakšen vsebinski drobec?

5

6

za razmislek, ali je to res to. Na akademiji sem na odru prvič stal kot igralec.

»Življenje je lepo, ko je iskreno.«

Kakšen je bil prvi občutek na odru?

Grozljiv. Že po treh mesecih sem hotel nehati, ampak sem zelo trmast človek, zato sem poskušal in poskušal. Nekateri pravijo, da se moraš kar vreči v ta svet, sam pa sem vstopil vanj zelo počasi, previdno.

Najprej ste igrali v različnih ljubljanskih gledališčih. Kako vas je pot nato zanesla v SNG Nova Gorica?

Igralec Blaž Valič je ta hip zagotovo najbolj prepoznaven kot dobrodušni Janez Smole iz televizijske nadaljevanke Reka ljubezni. Slednja je sprožila tolikšno evforijo, da na prizorišču dogajanja, v vasi Krka, v zadnjem času beležijo velik porast izletnikov. Novogoričani pa ga že dobro desetletje lahko spremljamo v številnih predstavah na odrskih deskah SNG Nova Gorica. Čeprav ima igralstvo tako rekoč zapisano v genih, ni prav veliko manjkalo, da bi se odločil za kakšen drug poklic.

Morda bi bil fotograf ali celo zidar kot več njegovih prednikov, saj v Skriljah, od koder prihaja, rad za hobi zgradi kakšen zidek. »Tudi vsako vlogo ‘zidaš’ postopoma in s tem nikoli ne končaš, saj se ne smeš zadovoljiti z enim pogledom, vedno moraš iskati naprej,« je prepričan.

V SNG Drama Ljubljana sem igral v predstavi Edvard Drugi v režiji Diega de Bree, ki me je nato povabil, da bi v novogoriškem gledališču z njim sodeloval pri predstavi Doktor Faust. To sem z veseljem sprejel. Sprva sem mislil, da bom tu ostal le kakšno leto, sedaj pa jih mineva že 12. Tu sem si ustvaril dom in družino. Z veseljem bivam v Novi Gorici.

Bi med vsemi vlogami kakšno posebej izpostavili?

Ne, vsako vlogo sem doslej odigral z veseljem, četudi je imela le nekaj stavkov. Verjamem, da je vsaka vloga napisana z

Iz družine Valič izhaja veliko priznanih igralskih imen, omeniva le očeta Dareta in sestro Nino. Obstaja kakšen poseben razlog, da je igralstvo postalo »družinska obrt«?

Res je zanimivo, da se nas je toliko v družini odločilo za ta poklic, ne vem pa, zakaj. Kot da imamo nek gen, ki nam to omogoča. Vendar nadarjenost le na začetku igralske poti prinaša manjšo prednost, potem pa je potrebno trdo delo.

V kolikšni meri je oče vplival na odločitev, da se zavežete igralstvu?

Bil je ostro proti temu, da bi se vpisal na akademijo, saj je vedel, da zaradi neugodnega urnika pri tem poklicu pogosto trpi družina. Sem pa zaradi njega že kot otrok veliko hodil v gledališče. Kot desetletni fantič sem pred predstavami stopal po odru ljubljanske Drame in bil očaran nad njegovo velikostjo.

Predvsem pa me je zanimalo, kaj se dogaja v ozadju. Z zdaj že pokojnim inspicientom Daretom Bosančičem sem ure in ure preživel v njegovi kabini in bil fasciniran, kako kliče igralce ali vrviščarje in kako lučkarjem daje znake. Večkrat sem hodil tudi v rekvizitersko delavnico in gledal rekvizite. Še dandanes počnem enako, ko sem malce živčen. To me pomirja. Sprva so me torej stvari iz zaodrja bolj omrežile kot sama igra.

Najprej ste želeli postati fotograf. Kaj je ključno vplivalo na odločitev za odrske deske?

Nekaj časa sem delal kot fotograf v Lutkovnem gledališču Ljubljana in na oblikovni šoli diplomiral s fotografijami iz tamkajšnje predstave Maček Mačkursson, ki jo je režirala Svetlana Makarovič. Prav ona mi je rekla, naj vsaj poskusim na akademiji. Sprejemne izpite sem naredil v prvem poskusu, ampak na srečo nisem izdelal mature, zato sem imel še eno leto

SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž

7

razlogom, zato ne bi mogel za nobeno reči, da mi je šla na živce.

Zame je bistvo gledališča to, kar lahko naredim za predstavo in dodam soigralcem. Uživam na odru, ko lahko igram, ne zanima me, kaj igram. Me pa zanima lastna rast. Pomembna se mi zdita iskrenost in spoštovanje do gledalcev, ne prenesem pretvarjanja. Seveda imamo tudi igralci kdaj slab dan, vendar menim, da se temu, kar te tisti dan muči, ne smemo upirati, temveč v danem trenutku izkoristiti čustva, ki jih nosimo v sebi.

To se začuti. Izza četrte stene, to je tam, kjer je publika, zaveje na oder nekaj posebnega, nek občutek, ki se ga ne da opisati.

Takrat veš, da si prepričljiv, vendar je to lahko najbolj kočljiv trenutek. Takrat ne smeš jahati na tem občutku, ampak ga samo sprejeti in igrati naprej. Režiser Paolo Magelli bi temu rekel trenutek spoznanja resnice, zavedanja iskrenosti.

S kakšne vrste režiserji radi sodelujete?

Pozabiti ne morem dogodka, ko smo pred leti z Dramo gostovali v Čilu in so nas zunaj čakali ljudje v vrsti, da bi nas osebno spoznali in dobili podpise. To se je potem zgodilo še v Bogoti in Beogradu. Pri nas te kulture ni, mogoče le, ko vstopiš v televizijski svet.

Vsak režiser mi je nekaj pustil. Rad imam odprtost in vzajemno sodelovanje. Ne maram režiserjev, ki že vnaprej vedo, kako bo predstava videti na koncu, saj sem potem samo lutka, ki jo nekdo vodi. Na srečo sem imel malo tovrstnih izkušenj. Seveda je v gledališču še veliko drugih ljudi, ki morajo skrbeti, da se celotno kolesje nemoteno vrti. Če se kakšen zobnik skrha, kakovost pade. Predvsem je potrebno poskrbeti, da pridemo igralci na oder sproščeni, saj smo konec koncev mi tisti, ki nastopamo pred publiko.

Kako se igralci spopadate z nepredvidljivimi situacijami?

Znotraj tega, da smo maksimalno osredotočeni na svoje vloge, je potrebna tudi hipna koncentracija. Mentor na akademiji, Dušan Jovanović, je zmeraj govoril, da moramo imeti igralci vedno oko nad sabo, se gledati in kontrolirati. Denimo na premieri predstave Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, ki jo je režiral Janusz Kica, ko se je med kratkim premorom sufita zataknila za scenografijo in se je ni dalo premakniti. Seveda je prišlo do trenutka panike, saj je publika čakala. Sam sem se v hipu umiril in prijel eno palico ter pomagal scenskim delavcem rešiti nastali položaj. Nihče v dvorani ni vedel, da se je za zaveso karkoli dogajalo.

Kaj pa, če pride do neljubega dogodka pred publiko?

Tudi takšnih je bilo veliko. Ko smo v Trstu igrali Filumeno Marturano, se je eden od tehnikov v zakulisju usedel na polomljen pisarniški stol, podrl del scene za odrom in zaslišal se je velik bum in nato tresk. Na odru se je medtem odvijal intimni prizor med glavnima igralcema. Ravno v naslednji sceni pride moj lik odvetnika nazaj na oder. Hitro sem si izmislil nekaj teksta in mirno rekel: »Se opravičujem, vendar sem se spotaknil ob vašo klubsko mizico in padel v knjižno omaro.« Seveda sta se glavna igralca začela režati, ampak publika je to sprejela kot nekaj čisto običajnega in s predstavo smo lahko nadaljevali, kot da se ni nič zgodilo.

Se zavedate, kdaj ste na odru prepričljivi?

8

Imate kdaj oseben stik s publiko?

Občutite večjo medijsko prepoznavnost sedaj, ko nastopate v televizijski nadaljevanki Reka ljubezni, ki se predvaja na Pop tv?

Nikoli nisem iskal medijske pozornosti, ampak sedaj sem je zagotovo deležen v večji meri. Zares lep je občutek, ko me sinovi prijatelji z nogometa prosijo za podpis. Pred kratkim me je recimo en fantič prosil za podpis za sošolko njegove mlajše sestre (nasmeh). Dokler so ljudje vljudni in iskreni, to z veseljem naredim, ko pa postanejo preveč agresivni v svoji prijaznosti, se raje odmaknem.

Sicer je to vaša prva večja televizijska izkušnja ...

Doslej se nisem nikoli pretirano zanimal za televizijski svet, me je pa ta ponudba močno povlekla v neko novo izkušnjo. Ker je moj urnik zdaj še bolj naporen, saj večina snemanj poteka v studiu v Ljubljani, sem bil v precejšnji dilemi, ali sprejeti to delo, vendar me je družina pri tem podprla. Zelo sem vesel, da sem vlogo sprejel, saj se od igralskih kolegov in preostale ekipe iz dneva v dan učim. Poleg tega se strinjam s producentom nadaljevanke, da je takšno križanje med telenovelo in kriminalko, kakršnemu smo priča v Reki ljubezni, prihodnost slovenske televizije, zato imam občutek, da sodelujem pri nečem novem.

Nam za konec zaupate še, ali vas skozi življenje vodi kakšna posebna misel?

Vse, kar se zgodi, se zgodi z razlogom. Važno je misliti misel in se prepustiti toku življenja. Resnica, spoštovanje, ljubezen, iskrenost, pogum in predvsem neizmerna lahkotnost bivanja nam vsem lahko prinesejo lepši svet. Življenje je lepo, ko je iskreno.

Sandra Krkoč Lasič

T: 05 3304 700

Z novim CITROËNOM C3 AIRCROSS v 2018!

Srečno v letu 2018.

NOVI Volkswagen T - Roc! TEHNIČNI PREGLEDI

9

V solkanskem kamnolomu bodo posneli filmsko glasbo Na Goriškem se vztrajno razvija glasbeni projekt Eternity. Gre za prav poseben projekt, ki zajema in združuje glasbene zvrsti, ki jim doslej v našem domačem glasbenem okolju še nismo bili priča. Več o projektu je povedal idejni vodja in eden od ustvarjalcev zgodbe, Gregor Bone.

Gregor, kaj je tako posebnega in edinstvenega na tem projektu?

Začnem lahko s samim imenom projekta – Eternity. Nekaj večnega. Nekaj, kar ni samo od včeraj do danes. Nekaj, kar odraža vsakega izmed nas. Glasba je vendarle večna, saj se v njej nekako najdemo vsi. Samo predstavljajte si film brez glasbene podlage, lahko bi ga razumeli popolnoma drugače.

In, če smo že pri filmih in pomenu glasbe v filmih, je to drugi razlog, zakaj je naš projekt nekaj posebnega in edinstvenega.

Povezan je namreč s filmsko glasbo.

Kako ste pravzaprav prišli do zamisli, da bi ustvarjali filmsko glasbo? Želja ustvariti takšen projekt sega deset let nazaj, ko sem spoznal Jureta Peternela, klaviaturista. Tistega Jureta, ki je skomponiral glasbo za malteški celovečerec Adormindera, njegova dela pa je v živo odigral Lyonski orkester. Torej, želja obeh je bila imeti glasbeno skupino, ki bo polnila stadione. (smeh) In tako sva ustanovila Eternity. Slednja je bila kar precej aktivna po Sloveniji in tudi v tujini. Vendar smo se po nekaj letih sodelovanja zaradi različnih ciljev razšli. A ljubezen do glasbe, želja po nekaj več, je ostala. Ne bom pozabil njegovih besed: »Gregor, zaenkrat se najine poti razhajajo. Jaz se grem učiti delati filmsko glasbo. Ko bom pripravljen, boš prvi, ki bo to vedel, takrat bomo pripravljeni na nekaj več.« In tako se je tudi odvilo. Po dveh letih učenja in odrekanja je objavil svojo prvo pesem. Takrat sem jasno vedel, kakšna je misija. Naredili bomo projekt, ki mu ni para. Filmsko glasbo bomo prenesli in približali odru, ne bo več samo za platna.

Kdo vse sestavlja skupino?

V bendu so tudi prekaljena in že znana imena slovenskih glasbenikov. Za mikrofon je stopila priznana in cenjena pevka Urška Majdič, znana tudi kot pevka skupine Billysi. Za vse tehnične in solo kitarske dele je odgovoren Simon Šubic, nežnejšemu spolu poznan tudi kot kitarist skupine Bohem. Za najnižjo linijo ima prste na strunah Theo Čebron, na zabavah ga lahko vidite in slišite kot kitarista skupine Zvita Feltna. Potem imamo v naših vrstah prav posebnega člana. Posebnega zato,

10

Jasmina Lozar Jure Peternel

ker je edini v naši domovini vešč igranja irskih dud – to je Robert Bone. On je multiinštrumentalist, ki je v našem projektu odgovoren za vse tiste dele, kjer se bo potočila kakšna solzica.

Neverjeten je pri rokovanju z vsemi vrstami piščali, z dudami in tudi didžeridujem. Potem pa ostane naša stara trojica iz prvega benda. Jure, jaz kot ritem kitarist in še Primož Bone, ki na bobnih skrbi, da je vse v ritmu.

Prihajate iz različnih koncev Slovenije. Kako ste se sploh združili v tem projektu?

Malce sreče, malce ohranjanja stikov in tudi družina je tukaj vmes. Bonetovi imajo namreč bogato glasbeno zgodovino.

Ni naključje, da sva z bobnarjem brata, Robert pa je najin bratranec. Z Urško smo se spoznali, ko smo bili s takratnim Eternity predskupina njenih Billysov. S Simonom pa smo se seznanili prav po naključju, ko smo z avtobusom odhajali v Bologno na koncert skupine Nightwish. Vprašal sem ga, če ga zanima sodelovanje in nemudoma je bil tudi on zraven. No, potem je preteklo še nekaj časa in usklajevanja, preden smo uspeli izvesti naše prve vaje. Takrat je nastal projekt Eternity.

Romantični božični koncert z Giannijem Rijavcem Adriana Pisk Gregor Bone

Kdaj, kje vas lahko vidimo, slišimo? Kakšni so načrti za prihodnost?

Gianni Rijavec in godalni kvartet; Romantični božični koncert, Vila Vipolže, 9. december 2017 ob 20. uri.

Želimo posneti videospot za skladbo Rise Or Fall. Snemali bomo na edinstveni lokaciji, v kamnolomu v Solkanu. Spomladi je predviden izid. Vsekakor je pri naši glasbeni zvrsti zelo pomemben tudi scenski program, gre za 3D animacijo, s platni v ozadju, pirotehniki, scenskimi efekti, kot so na primer umetni sneg, megla, ogenj in iskre. Za takšno izvedbo potrebujemo večji oder. Naš spektakel bo balzam za oči in ušesa. Za v prihodnje pa: v načrtu je izid singla, videospota. Nameravamo pa začeti tudi s koncerti.

Gianni Rijavec bo nastopil v novi glasbeni preobleki, z novim glasbenim pop-simfo stilom. Njegove starejše in novo nastajajoče skladbe bodo zazvenele drugače, tako kot si je Gianni vedno želel. Romantični božični koncert ob soju sveč bo prava poslastica za romantične duše. Koncert bo posnela televizija in bo predvajan na božični večer ob 20. uri na televiziji TV3. Giannija Rijavca, ki igra klavir in poje, spremlja ženski godalni kvartet: Kati Harej – prva violina; Anja Istenič – druga violina; Ajda Lemut – viola in Petra Tavčar – čelo ter spremljevalni pop ansambel: Matjaž Švagelj – bas, vokal; Arian Krašna – kitara, vokal in Mitja Tavčar – bobni.

Mitja Bernik

B. S.

11

»Nauk o lotosovem cvetu mi pomaga pluti skozi življenje in ustvarjanje.« Kristina Vencelj ni tipična slikarka. Pravi, da mora imeti kakovosten slikar več različnih stilov in ne samo enega. In da mora pri tem ohraniti mehko, nežno in občutljivo slikarsko srce, ki je na drugi strani odločno in v celoti predano svojemu končnemu izdelku.

Kristina, si diplomantka Arthouse College for Visual Arts v Ljubljani. Prvič si pod mentorstvom akademskega slikarja Franca Goloba samostojno razstavljala že kot gimnazijka. Čeprav si ženska mnogih talentov, meniš, da sta ti bila čopič in slikarsko platno položena v zibelko?

Franc Golob je izredno iskan in priznan akademski slikar, ki je čisto po naključju odkril moj talent na enem izmed njegovih tečajev risanja in slikanja. Predlagal mi je, naj svoje slike pod njegovim mentorstvom samostojno razstavim. Njegov cilj je bil, da nadaljujem šolanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Z globljim, primarno ekspresivnim, krajinskim in tihožitnim svežnjem si nadaljevala tudi kasneje.

Lahko rečem, da me barva zaznamuje, zato ji še dandanes ostajam zvesta – ne toliko stilsko kot kompozicijsko. Motivi tihožitij, krajin, abstrakcij, kolaži, mešani motivi in tehnike so doprinesle končno obliko, ki pa ni dokončna.

Kako si slikar gradi prepoznavnost, veljavo? Je največji strah umetnika indiferentnost publike?

Profesionalni slikar je šolan in ima čisto drugačen pogled na vse vizualne stvari in predmete kot nešolani. Moj osebni cilj šolane slikarke je imeti čim več razstav, ne toliko v slovenskem prostoru, ampak v tujini. In seveda slikarsko rasti, zoreti in zamenjati čim več stilov. Vsekakor pa tudi prenašati svoje znanje na mlajše generacije otrok, najstnikov in tudi odraslih, ki si šolanja želijo. Kar pa se tiče publike; ta se je vedno pozitivno odzvala na vse moje razstave in slike. Mogoče tudi zato, ker sem imela in zvrstila tokom let res veliko različnih slogov. Ljudje potrebujejo spremembe, potrebujejo novosti. To sem opazila tudi pri nas, čeprav menim, da je tujina bolj naklonjena revoluciji naprednih idej. Lokvanji, ki jih ustvarjam že leta, so naprimer manj razumljeni v Sloveniji kot v Nemčiji in Belgiji. Opažam, da me pri ustvarjanju še vedno spremlja vulkan izrazitih barv, ki pa so tekom let postale bolj geometrijsko in matematično ujete v različne like zlatega reza, kar je, predvsem pri mlajši generaciji slikarjev, odlično sprejeto.

12

Damir Ipavec Omenili sva lokvanje, ki so tvoj zaščitni znak. Vemo, da lokvanj najpogosteje raste v blatu. Čez noč se vanj vrne, vendar naslednje jutro spet vznikne iz njega čist in lep. Kako močna simbolika je v tem?

Nauk o Lotosovem cvetu je nauk, ki ponazarja naše življenje; kako zraste iz umazanega dna močvirja (slabega življenja) in se po tem začne razvijati v lepo rastlino. To prikazuje, da je življenje včasih kruto in umazano, vendar ne smemo obupati, saj po slabem in grdem zmeraj pride dobro, lepo. Ker pa nič v življenju ni večno, tudi lotos odcveti in se povrne v začetno stanje, le da ostanejo plodovi, kar ponazarja naše spomine. In to je nauk, ki ima veliko skupnega z mojimi slikami, ki še vedno nastajajo. Sicer moram priznati, da me je pred petindvajsetimi leti pritegnil lotos predvsem pri velikem umetniku Monetu in moje prve akrilne slike na temo lokvanjev so nastale prav po njegovem vzgibu. Kasneje sem začela prebirati budistične knjige in danes lahko rečem, da se s cvetom lotosa res lahko poistovetim. Dodam lahko samo še to, da lokvanj plava v samoti, daleč stran od zunanjega sveta, ki je, žal, prevečkrat zlonameren in ljubosumen. Sploh, če si uspešen, drugačen in izstopaš. In, če dobro opazujete, lahko vidite, da se ta zlonamernost in ljubosumnost lokvanja ne dotakne. Še vedno plava in gre cilju naproti. Moje slike na temo lokvanjev pa sicer nimajo nič skupnega z Monetom. V njih je še vedno intenziven

Ker smo ravno v prazničnem času in nam prepogosto zmanjka idej za unikatno darilo, velja izpostaviti tudi tvoje arabeske: pred nekaj leti si namreč prišla do zanimive ideje. Iskala si rešitev, kako ponuditi kupcu inovativen, izviren izdelek, ki bo hkrati darilo in voščilo.

Res je. Slike, ki sem jih ustvarila, skrbno hranim. Prav vsaka je zgodba zase in o vsaki bi lahko razpredala ure in ure. Govorim o slikah, ki jih še imam. Veliko slik in risb, ki jih več nimam, je bilo žal danih v roke lastnikom, ki si tega niso zaslužili. Ampak to je pot slikarja in ničesar ne obžalujem. Tako je bilo in verjamem, da je bilo takrat tako tudi prav.

Pred štirimi leti sem želela ustvariti nekaj, kar bo bolj dostopno tudi za končnega uporabnika; kot darilo in voščilo hkrati. Tako so nastale Kristinine Arabeske, božično-novoletne voščilnice, ki so bile vsa leta doslej v celoti razprodane, celo na Kitajsko, v Avstrijo, Nemčijo in Ameriko. Trud in željo ponuditi človeku unikaten izdelek spoznajo in cenijo predvsem tisti, ki gledajo na te stvari drugače.

Gre namreč za zelo natančno, vztrajno delo, ki nastaja od 10 pa vse do 50 ur. Lahko rečem, da je končni izdelek prava mojstrovina.

Kupcem svetujem, da Arabesko uokvirijo, da umetniško delo dobi svoje stalno mesto.

Pred tremi leti pa si uvedla še eno novost – Kristinino likovno šolo, ki je presegla celo tvoja pričakovanja. Komu je šola namenjena? Šola je v prvi vrsti namenjena otrokom in mladostnikom, po novem pa tudi odraslim, ki hrepenijo po ustvarjanju. Najstnike in željne nadaljnjega likovnega izobraževanja pripravljam na sprejemne izpite na vse umetniške srednje šole in likovne akademije. Pri tem naj kot zanimivost povem, da so prav vsi otroci, ki so se pripravljali pri meni, opravili sprejemne izpite na želene umetniške programe.

Sicer pa se v Kristinino likovno šolo lahko vključi vsak; od popolnega laika do tistega, ki bi želel nadgradnjo že osnovnega znanja.

Poudarek je na posamezniku in kakovosti izvedbe celotnega programa.

Kristina, če potegneva črto čez prehojeno leto: si zadovoljna z narejenim, kakšne želje imaš za prihodnost in kaj bi sporočila bralkam in bralcem revije Navdih?

Leto, ki se izteka, je v meni pustilo veliko dobrega. Zadovoljna sem.

Leto 2018 bo Venerino leto, leto ljubezni. Zase lahko trdim, da sem ljubezen že našla, med svojimi slikami, platni, kolaži, med svojimi učenci, ki me vedno znova razveseljujejo in presenečajo, tako s talenti kot z vprašanji, željami in izzivi. Naj bo čim bolj srečno, zdravo in kot vedno rada pripomnim: imejte se radi! Ljubezni ni nikoli preveč. Kjerkoli jo boste že našli. Ampak naj bo sprva v vas samih in potem v drugih. Vse se namreč začne in konča pri samem sebi.

Barbara Skorjanc

Promocijsko sporočilo

kolorit, vendar je ta natančno matematično strukturiran in geometrijsko označen v zlatem rezu, korenu števila dva. Vse to sem opisala tudi v 217. straneh svoje diplomske naloge, ki sem jo poimenovala Ornament v slikarstvu (s poudarkom na cvetu lokvanja). Kasneje sem dodajala in nadgrajevala svoje slike. Pri tem skušam biti čim bolj izvirna in ne tradicionalna.

13

Prišel Prišeljejenajlepši najlepšičas časvvletu, letu,čas časpoln polnpričakovanj, pričakovanj,lepote, lepote,miru miruin indružinske družinske idile. idile.

Zdaj je primeren trenutek, da si pričarate božični duh in svoj dom opremite ter okrasite Zdaj je primeren trenutek, da si pričarate božični duh in svoj dom opremite ter okrasite po po lastnem lastnem navdihu navdihuvse vsetja tjado donovega novegaleta. leta.

Za Za prav prav posebno posebno poudarjeno poudarjeno božično božično vzdušje vzdušje si si kupite kupite eterično eterično olje olje cimeta, cimeta, vanilije, vanilije, pomaranče… pomaranče…

VV to to kombinacijo kombinacijo lahko lahko namočite namočite dišeče dišeče paličice paličice in in si si odišavite odišavite stanovanje. stanovanje.

NaNa vrata obesite vrata obesitevenec, venec, pripravite vesele pripravite veselečestitke, čestitke, postavite božične postavite božičnedekoracije. dekoracije.

Adventni venček: venček: Adventni če ga ga še še nimate nimate si si ga ga če omislite zdaj, zdaj, kajti kajti omislite na mizi mizi naj naj ne ne bi bi manjkal. manjkal. na Lahko si si pripravite pripravite svojega, svojega, Lahko drugačnega, originalnega, originalnega, drugačnega, štirimi svečkami. svečkami. ss štirimi Že nekaj nekaj novega novega vam vam Že lahko popolnoma popolnoma lahko spremeni praznično praznično spremeni večerjo. večerjo.

Omamne dišavekolačkov, kolačkov, Omamne dišave piškotov, kuhanega vina… piškotov, kuhanega vina…

Poiščite modelčke v obliki Poiščite modelčke v obliki zvezdic, zvončkov, drevesc… zvezdic, zvončkov, drevesc… okrasite. terter jihjih okrasite.

pozabitešešena naobdarovanje obdarovanjevaših vašihnajbližjih najbližjihininposlovnih poslovnihpartnerjev. partnerjev. Naj Naj bo bo darilo darilo izvirno izvirno InInnenepozabite in izbrano z ljubeznijo.

Tudi darilni bon lahko pričara nasmeh na obraz. in izbrano z ljubeznijo. Tudi darilni bon lahko pričara nasmeh na obraz.

prodajalnahKristal Kristalnajdete najdeteprav pravvse vseza zalepo lepookrašen okrašendom. dom.

VVprodajalnah Nudimovam vamštevilne številneizdelke, izdelke,znanih znanihproizvajalcev proizvajalcevvvrazličnih različnihcenovnih cenovnihrazredih, razredih, ki ki so so nepogrešljivi nepogrešljivi Nudimo vašemdomu. domu.VVpodjetju podjetjuKristal Kristalsledimo sledimonašemu našemusloganu sloganu"Zakladnica "Zakladnicaidej idej za za prijetnejši prijetnejši dom". dom". v vvašem tudije:je:Zakladnica Zakladnicaraznovrstnih raznovrstnihizdelkov, izdelkov,kikiše šetako takozahtevnih zahtevnihkupcev kupcev ne ne bodo bodo pustili pustili ravnodušnih. ravnodušnih.

InIntototudi Obiščitenas nasininseseprepričajte prepričajteoonaši našipestri pestriponudbi. ponudbi.

Obiščite Najdecember decemberprinese prinesetoplino toplinoprazničnih prazničnihdni dnivvdružbi družbinajdražjih. najdražjih.Pa Pasrečno. srečno.

Naj Prodajalna Nova Gorica Prodajalna Nova Gorica (Eda center tel.: 05 / 903 32 99) (Eda center tel.: 05 / 903 32 99) Delpinova 18b Delpinova 18b

Prodajalna Ajdovščina Prodajalna Ajdovščina (Hiša Castra tel.: 05 / 366 30 83) (Hiša Castra tel.: 05 / 366 30 83) Goriška cesta 27 Goriška cesta 27

Prodajalna Renče Prodajalna Renče (Lukežiči tel.:05 / 335 15 55 ) (Lukežiči tel.:05 / 335 15 55 ) Lukežiči 45 Lukežiči 45

Vabljeni k ogledu naše prenovljene spletne strani www.kristaldoo.si Vabljeni k ogledu naše prenovljene spletne strani www.kristaldoo.si www.facebook.com/kristaldoo/ www.facebook.com/kristaldoo/

Nazdravimo z vrtnicami Prihaja čas praznikov, čas druženja in obdarovanja, čas zvrhane mize in polnih kozarcev. Za marsikoga tudi čas skrbi – koga bomo povabili, s čim bomo postregli. Popolnoma razumljivo, da bi radi bili izvirni, ampak vzorci se radi ponavljajo, zato iščemo vedno nekaj novega, drugačnega. Naj vam pomagam z dvema namigoma za praznično zdravico, ki bo presenetila in razveselila vsakogar; staro in mlado, odraslo in mladoletno.

Za odrasle izberimo dobro peneče vino, predlagam staro briško penečo rebulo. Ta se bo s svojim značajem dobro povezala z vrtnicami. Pravočasno jo dobro ohladite. Ena steklenica zadostuje za približno 7 oseb. Na dno vsakega kozarca s pomočjo žličke najprej vlijte kanček vrtničnega sirupa in nato nemudoma zalijte s penečo rebulo.

Katja Kogej

Srečno, zdravo in zmagovalno leto 2018 Pričakujemo vas s ponudbo svežih rogljičkov, naravnih sezonskih sokov, pisanih piškotov, svežega domačega sladoleda, originalne blejske kremšnite in z najboljšo kavico v Novi Gorici. Dobrodošli.

Anja Korenč

Recepta sta iz knjige Sladki recepti z vrtnicami, ki je naprodaj v trgovini Zale & Pepe v Novi Gorici.

Promocijsko sporočilo

Predlagam, da mladim postrežete s penečo vrtnično limonado.

To naravno fermentirano angleško pijačo sicer lahko kupite v trgovini Zale&Pepe, lahko pa jo pripravite tudi sami. Uporabite 100 ml svežega limoninega soka, žličko svežega soka ingverja, 6 žlic vrtničnega sirupa, vse skupaj pa zalijete s 500 ml mineralne vode. Tudi vrtnično limonado postrezite v kozarcih za peneče pijače, slednje bo posebej všeč otrokom.

16

Dobra kava je v pravi družbi še boljša Kava je za številne nepogrešljiva in dišeča spremljevalka juter.

Sicer pa je to ena najstarejših pijač in še danes eden izmed najpomembnejših artiklov mednarodne trgovine. Ljubitelji kav bodo pritrdili, da je vsaka skodelica kave izkušnja zase.

O dobri kavi je v Perlini kavarni Dolce Vita tekel pogovor s Tomijem Pancetom, prijaznim natakarjem, ki je na tekmovanjih v pripravi in postrežbi kave že večkrat posegel po najžlahtnejših odličjih.

Na letošnjem Gostinsko turističnem zboru ste ponovno pometli s konkurenco, prepričali komisijo s popolnim espressom, kapučinom in lastnim izumom »Lounge Caffè«. Kaj je po vaše skrivnost dobre kave?

Tu velikih skrivnosti pravzaprav ni. Vse se začne s kakovostnim zrnom in natančno predelavo, s praženjem in pravilnim shranjevanjem. Od nas natakarjev pa je odvisno, kakšna bo kava v skodelici. Razumeti je treba, zakaj je vsak korak pri pripravi in postrežbi pomemben. Vesel sem, da imam pri svojem delu veliko možnosti za izobraževanja in dokazovanje znanja na tekmovanjih.

Malenkosti so tiste, ki prinesejo razlike, tudi zato se ljudje radi vračajo na kavo v določen lokal.

Znamo Slovenci uživati v kavi?

Težko je posploševati, nekateri si dobro kavo vzamejo kot nekaj samoumevnega, drugi se morda malce bolj spoznajo, jo zato tudi cenijo in v uživanju dejansko uživajo. Ljudje smo različni, natakar pa mora najti pravo pot, da zadovolji gosta. Slovenci kavo pijemo že zjutraj, ob kavi potekajo sestanki, ob njej preživljamo prosti čas … Povabilo na kavo je pravzaprav vabilo na druženje in sam sem prepričan, da je dobra kava v pravi družbi lahko še boljša.

Kako prav pokusimo kavo?

Načinov okušanje kave je več, za vsak dan je najbolj primeren espresso, brez sladkorja, mleka ali drugih dodatkov. Začne se že pri izgledu: ali sta krema in topla lešnikova barva pene v skodelici pravi. Pomembna je tudi pretočnost na kavnem avtomatu, pri katerem mora biti curek kave enakomeren in debeline mišjega repa. Nato preidemo na arome. Okušanje mora biti zbrano.

Skodelica mora zajemati čim bolj uravnovešene okuse, tako sladke kot grenke, pri določenih kavah tudi kislosti. Začutiti je potrebno okuse čokolade, lešnikov, pri določenih specialnih kavah tudi cvetove, sadje in podobno. Veliko pripomore tudi to, da po požirku izdihnemo skozi nos. Vse skupaj pa ima dodano vrednost, če je postreženo na pravilen način in seveda z nasmeškom natakarja.

Jadigi3 V Sloveniji pri naročanju kave velja kar precejšnja zmeda. Kako je s tem na Goriškem?

Slovenija je po mojem občutku unikat, kar se tiče poimenovanja in priprave kave. Ko nikoli ne veš, kaj te bo presenetilo v skodelici.

Preprosto zato, ker je znanja o kavi še vedno premalo. Lahko rečem, da so na Goriškem pravila jasna in vesel sem, da je tudi Perlina Dolce Vita z leti prispevala k temu, da so ljudje vedno bolj pozorni na to, kakšno kavo pijejo.

In na kakšno kavo prisegate vi?

Sam prisegam na espresso, brez sladkorja. Rad pa preizkušam nove kombinacije in razmišljam o tem, kako v kreacijo s kavo povezati morda nepredstavljive sestavine. Tako je nastala tudi »Lounge Caffè«, s katero sem že prepričal komisijo na tekmovanju. Zdaj pa so na vrsti gostje, ti so najpomembnejši.

Lavra Peršolja Jakončič

17

Drage bralke in cenjeni bralci revije Navdih.

Veseli me, da sem lahko del te zgodbe in z vami delim lepe želje ob prihajajočem novem letu. Preteklo leto nam je mnogim postreglo z veliko mero sprememb, preizkušenj in tudi lekcij.

Te so nas oblikovale, postali smo drugačni; boljši in močnejši.

Verjamem, da vas je bilo veliko takih, ki ste doživljali težke trenutke, zato sedaj s hvaležnostjo poglejte naprej in obrnite nov in svež list v knjigi življenja, ki jo pišete. Vsak dan posebej nudi novo priložnost, da postanemo boljši, kot smo bili včeraj, in vsak dan imamo možnost izbire poti, na katero se bomo podali.

V prihajajočem letu zato poskrbite, da boste prav vi igrali glavno vlogo v gledališču svojega življenja in vedno bodite odprti za spremembe. Dovolite si biti kot svobodna ptica in ustvarite veličine svojega sveta v najlepši kreaciji. Prevzemite odgovornost zase, ohranite vero, pozitivno naravnanost in popišite knjigo novega leta s pisanimi barvami navdiha in čudovitih izkušenj.

Srečno v letu 2018 vam želim Maja Križnar – MičnaCvetlična, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe.

Več o mojem delu in knjigi pa lahko preberete na spletni strani:

www.micna-cvetlicna.si 18

䔀䐀䄀 挀攀渀琀攀爀Ⰰ 一漀瘀愀 䜀漀爀椀挀愀

瘀攀猀攀氀攀 瀀爀愀稀渀椀欀攀 椀渀

猀爀攀挀渀漀 ㈀ ㄀㠀℀

䬀漀搀攀欀猀 漀戀氀愀ഁ攀渀樀愀 渀愀 瀀爀攀搀渀漀瘀漀氀攀琀渀椀栀 稀愀戀愀瘀愀栀 搀漀氀漀ഁ愀 猀瘀攀ഁ愀渀攀 漀戀氀攀欀攀 椀渀 洀漀搀渀攀 搀漀搀愀琀欀攀⸀ 娀 搀漀戀爀漀 椀搀攀樀漀 椀渀 甀猀琀爀攀稀渀椀洀椀 搀攀琀愀樀氀椀 猀琀攀 氀愀栀欀漀 瘀椀搀攀琀椀 漀搀氀椀ഁ渀漀 琀甀搀椀 瘀 瀀爀攀瀀爀漀猀琀椀 ഁ爀渀椀 漀戀氀攀欀椀Ⰰ 稀愀琀漀 瘀愀猀 瘀愀戀椀洀漀 欀 漀最氀攀搀甀 渀愀愁攀 瀀漀渀甀搀戀攀Ⰰ 欀樀攀爀 戀漀洀漀 猀欀甀瀀愀樀 瀀漀椀猀欀愀氀椀 甀猀琀爀攀稀渀椀 猀琀礀氀椀渀最 稀愀 瘀愀猀⸀ ఁ攀 猀攀 漀搀瀀爀愀瘀氀樀愀琀攀 渀愀 渀攀欀漀 瘀攀ഁ樀漀 稀愀戀愀瘀漀 稀甀渀愀樀Ⰰ 猀漀 瀀爀椀洀攀爀渀愀 琀漀瀀氀愀 漀戀氀愀ഁ椀氀愀Ⰰ 瀀氀愀愁ഁ 椀渀 爀漀欀愀瘀椀挀攀Ⰰ 瀀爀椀瀀漀爀漀ഁ愀洀漀 瀀愀 琀甀搀椀 欀愀欀 搀攀琀愀樀氀 稀愀 渀愀 最氀愀瘀漀⸀ 䰀攀琀漀猀 琀甀搀椀 瘀 瘀攀ഁ攀爀渀椀栀 欀爀攀愀挀椀樀愀栀 瀀爀攀瘀氀愀搀甀樀攀樀漀 猀瘀攀琀氀攀ഁ椀 洀愀琀攀爀椀愀氀椀Ⰰ 瘀 漀猀瀀爀攀搀樀甀 瀀愀 欀爀愀氀樀甀樀攀樀漀 氀甀欀猀甀稀渀椀 搀攀琀愀樀氀椀 欀漀琀 猀漀 欀爀稀渀漀Ⰰ ഁ椀瀀欀愀 椀渀 戀氀攀愁ഁ椀挀攀⸀ 紁攀氀椀洀漀 瘀愀猀 渀愀瘀搀甀愁椀琀椀 琀甀搀椀 猀 瀀攀猀琀爀椀洀 愀猀漀爀琀椀洀愀渀漀洀 搀愀爀椀氀Ⰰ 欀椀 樀椀栀 琀甀搀椀 戀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀漀 愀爀愀渀縁椀爀愀洀漀⸀

Nisem bolna, sem samo noseča V svoj dom nas je prijazno sprejela 36-letna Andreja Račič, mati in žena. Že po prvem vtisu smo ugotovili, da gre za sproščeno in energično žensko, ki pa v sebi nosi težko preizkušnjo. Takoj je pričela s svojo zgodbo.

Kako ste izvedeli za produkt Težje bolezni?

Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v isti zgradbi so tudi prostori Vzajemne.

Svetovalka Vzajemne me je seznanila s produktom. Sprva nisem verjela v vsebino produkta, a me je njena vztrajnost prepričala.

Zakaj sprva niste verjeli v produkt?

Zdelo se mi je neverjetno enostavno, kot pravljica, ko mi je obrazložila, da ob postavitvi diagnoze dobim izplačilo v dogovorjeni višini zavarovalne vsote. Z zavarovalnico to ne more biti tako enostavno (smeh).

Kaj vam je bilo pri produktu najbolj všeč?

Kot rečeno, delam na ZZZS in sem dnevno v stiku z obolelimi za težjimi boleznimi. Vem, kako jim je in vem, kaj doživljajo. Ne bi rekla, da mi je bilo kaj posebno všeč. Bolj sem razmišljala o tem, da bi kritja znala biti koristna za moje bližnje. Ko bom starejša in ne zdaj, ko sem mlada.

Kako danes razmišljate o svoji odločitvi?

Danes verjamem tisti pravljici o takojšnjem izplačilu (smeh). In ta moja izkušnja je pripomogla k temu, da je tovrstno zavarovanje zase sklenil tudi moj partner. Mogoče smo ljudje prevečkrat slišali, da zavarovalnice ne izpolnjujejo svojih obveznosti in morda zato ni več PE KOPER

Pristaniška 14, tel.: 05/ 663 06 30

• • • • •

tega zaupanja do zavarovalnic. Iskreno, tudi takrat sem se odločila, ker sem zaupala svetovalki in ne zavarovalnici.

Kaj bi svetovali drugim?

Bolezen pride, tiho in nenapovedano.

Ne glede na leta. Ne vpraša me ali imam čas in kakšni so moji načrti. Kaj bi rekla? Zdaj, po tej izkušnji bi zagotovo rekla: sklenite zavarovanje, zveni kot pravljica, neresnično, a Vzajemna je izpolnila do mene vse obveznosti. Časi so drugi in moramo poskrbeti zase in svoje bližnje drugače, kot so to delali naši starši. Ne vem, kako bi se izšlo, če ne bi bilo tega izplačila. Zdravljenje res krije osnovno in dodatno zavarovanje.

Vendar ostajajo redne položnice, ki jih

Ajdovščina, Tovarniška cesta 2b Cerknica, Partizanska cesta 2a Idrija, Lapajnetova ulica 2 Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 25a Nova Gorica, Delpinova ulica 7a

ni bilo malo v času, ko sva zaključevala gradnjo hiše in si ustvarjala družino.

Istočasno pa se pojavljajo vzporedni dodatni stroški, ki močno obremenijo že tako okrnjen družinski proračun. Moj mesečni osebni dohodek je postal bolniška, kar je pomenilo nižje prihodke.

Redna vožnja v Ljubljano, v bolnišnico, in vse ostalo, kar temu sledi, ni majhen finančen zalogaj. Za nameček pa se je še partnerju na avtocesti pokvarilo vozilo, ko se je vračal iz Ljubljane. Ja, res ne vem, kako bi, če ne bi bilo izplačila. Verjetno bi pomagal kredit, a ga je potem potrebno vrniti. Da, izkazalo se je, da je odločitev za sklenitev zavarovanja res prava odločitev, ker res nikoli ne veš.

• Lucija (TPC), Ob ala 114 • Postojna, Ulica 1. maja 2 • Sežana, Partizanska cesta 66d • Šempeter pri Gorici, Trg Ivana Rob a 7 • Tolmin, Trg maršala Tita 10

Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.

»Veste, tega nisem pričakovala, bila sem v 14. tednu nosečnosti. In vse skupaj se je odvijalo z neverjetno hitrostjo. Imela naj bi reden pregled v času nosečnosti, a krvna slika je pokazala levkemijo. Moja prva reakcija je bila, da to ne more biti res. Jaz sem noseča, ne pa bolna. V nadaljevanju se je vse skupaj odvijalo s svetlobno hitrostjo. Krvna slika, hospitalizacija, kemoterapija …« je začela pripovedovati Andreja. Medtem ko je govorila, smo razmišljali, kako prav je imela. Ni bolna. No, danes ni več.

Zdrava je in rodila je zdravega otroka. Je pa zanimivo, da ob Andreji dobiš občutek, da je bolezen po pomoti vstopila v napačno telo. Njen pogled je poln življenja, kot da bi se vanj zlile vse zvezde tega neba.

Priloga revije Praznični Navdih, december 2017

Nataša Koglot Jelerčič, Ivica Vulić,

direktor Zavarovalnice Triglav, d.d.

OE Nova Gorica

Aleš Kavčič,

predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava d.d.

Nataša Mikulin,

direktorica podjetja Jung d.o.o.

dr.med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, Ambulanta Koglot Jelerčič

prim. Franci Koglot,

dr.med., spec. splošne kirurgije in spec. travmatologije, Ambulanta Koglot Jelerčič

Peter Stantič,

Nika Brajdih,

Jan Zelinšček,

Rok Čibej,

direktor podjetja Bonus d.o.o.

direktor podjetja Gramint d.o.o.

slušni akustik v podjetju Bonus d.o.o.

modni oblikovalec

21

Damir Ipavec

»Zavedamo se družbene odgovornosti, ki je vtkana v vsak naš poslovni korak.« Pred tremi leti je na direktorski stolček Zavarovalnice Triglav v Območni enoti Nova Gorica sedel Ivica Vulić.

Nekdanji profesionalni nogometaš se ob dobri poslovni statistiki rad pohvali tudi z izkazovanjem družbene odgovornosti v lokalnem okolju, saj zavarovalnica tukajšnjim projektom, društvom in klubom namenja precej podpore. Poleg tega je ponosen, da je uspel med sodelavci ustvariti pozitivno klimo, saj je prepričan, da »so dobri poslovni rezultati posledica urejenih notranjih razmer«.

Pravi, da to doseže predvsem z iskrenimi pogovori in spoštovanjem vseh sodelavcev.

Najprej bi prosila, da predstavite vlogo območne enote Nova Gorica znotraj sistema Zavarovalnice Triglav.

Zavarovalnica Triglav ima 12 območnih enot, med katerimi novogoriška geografsko sodi med večje, saj pokrivamo 13 občin, in sicer območje vse do Trente ter na drugi strani do Vipave in Idrije. V slednji imamo ob Tolminu in Ajdovščini

22

tudi predstavništvo. Zastopniških pisarn, v katerih delajo zastopniki, je skupno 22. Tudi po premiji sodimo med večje območne enote, in sicer med prvih pet v Sloveniji. Na ta rezultat smo seveda ponosni.

Kako pomembno je, da ste preko zastopnikov prisotni tudi v manjših krajih?

Nazadnje smo novo zastopniško pisarno odprli v Spodnji Idriji, saj se zavedamo, da moramo biti ljudem blizu. Želimo biti na uslugo, ko nas potrebujejo. Naše delo se ne konča s sklepanjem zavarovanj, ampak moramo biti strankam pri roki tudi, ko želijo prijaviti škodo. Zavarovanci se dostikrat navežejo na določenega zastopnika in pogosto rečejo, da so zavarovanje sklenili pri tem in tem zastopniku, ne pri Zavarovalnici Triglav. Preko odnosa z zastopnikom si pravzaprav ustvarijo mnenje o zavarovalnici. Na drugi strani ne zanemarjamo novih tehnologij, veliko vlagamo vanje in spremljamo svetovne trende.

Lahko izpostavite kakšen primer uporabe novih tehnologij?

Omenil bi mobilno aplikacijo Drajv, ki uporablja napredno tehnologijo telematike, da spremlja navade voznika. Preko te brezplačne aplikacije zavarovanci nabirajo točke, če so pri tem uspešni, dobijo popust pri zavarovanju. Dobri in varni vozniki so torej nagrajeni. Vendar se obenem zavedamo, da ne bodo vsi čez noč začeli uporabljati naprednih tehnologij in denimo prijavljali škode preko spleta, zato je osebni stik s strankami še vedno zelo pomemben.

Katerim načelom sledite v odnosu do strank?

Zavedati se moramo, da smo z našimi zavarovanci odvisni drug od drugega. Najpomembneje si mi zdi stranki pokazati, da ti ni mar zanjo le ob sklenitvi zavarovanja, ampak tudi, ko te potrebuje. Takrat ji moraš pokazati, da si ji na uslugo in da boš poskušal zadovoljiti njene potrebe, želje in prošnje.

Da pa z zavarovanci zgradimo pristen odnos, je potrebno najprej poskrbeti za dobre odnose med zaposlenimi, kar vidim kot eno prioritetnih nalog. Vendar odnos ni enkratna zadeva, ampak moramo na njem graditi, kajti le kakovosten dolgoročen odnos prinese rezultate in napredek.

Na kakšen način gradite dobre odnose znotraj podjetja?

Predvsem je potrebnih veliko odprtih pogovorov. Kot direktor delujem tako, da moja vrata nikoli niso zaprta, saj se dobri odnosi začnejo pri vrhu. Če bi bil sam aroganten in nedostopen, bi se to verjetno prenašalo tudi navzdol.

Zgled pomeni največ. Nikoli ne pravim, da je nekaj dobro, ker sem sam tako rekel, ampak skoraj vedno iščem rešitve skozi dialog. Želim, da se sodelavci prepoznajo v ciljih in viziji Zavarovalnice Triglav. Ne postavljamo v ospredje posameznika, ampak smo osredotočeni na stranko.

Kaj je pravzaprav ključno za uspeh v zavarovalništvu?

Predpogoj je seveda strokovno znanje, ki omogoča, da zavarovancem pravilno svetujemo. Zelo pomembne so komunikacijske veščine, saj le skozi pogovor lahko ugotovimo, kaj stranka potrebuje. Na tem temelju nato ponudbo prilagodimo njenim potrebam, saj ima recimo 35-letnik z dvema majhnima otrokoma povsem drugačne prioritete kot sedemdesetletni upokojenec. Prav razumevanje teh potreb in strokovno znanje sta predpogoj za uspeh in dolgoročno dober odnos z zavarovanci.

V preteklosti ste na pomoč priskočili Nogometnemu klubu Gorica ...

Določeno obdobje je bilo kritično za obstoj kluba, zato smo se nekateri posamezniki iz gospodarstva angažirali in s sponzorskimi sredstvi podprli projekt ohranitve kluba.

Zavedamo se pomena kluba za to okolje in širšo regijo, pod njegovim okriljem se na igrišče vsak dan odpravi okoli 300 otrok. Počutili smo se odgovorni zanje, saj to pomeni 300 potencialno zdravih otrok, ki imajo na ta način manj možnosti, da bodo krenili na stranpoti.

Kaj vas žene, da v tukajšnji območni enoti zavarovalnice tudi sicer namenjate veliko pozornost projektom širše lokalne skupnosti?

S takšno podporo skušamo ljudem pokazati, da se zavedamo družbene odgovornosti v lokalnem okolju ter razumemo tukajšnje potrebe. Podpiramo projekte, za katere menimo, da so v okolju potrebni. Veliko vlagamo tudi v preventivo, kot recimo z nakupi defibrilatorjev ali s podporo gasilskim društvom. Ob koncu vsakega leta podpremo določen projekt, ki je za lokalno skupnost večjega pomena. Pred tremi leti smo v šempetrski bolnišnici podprli projekt Dora za preventivno odkrivanje raka na dojkah, lani smo sredstva namenili Gorski reševalni službi Tolmin, letos pa Zavodu Cirius iz Vipave, kjer so v oskrbi otroci in mladostniki s posebnimi potrebami.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Primarni cilj je ohranjati in še naprej graditi integriteto v lokalnem okolju. Ne želimo rasti samo glede na premije, ampak utrditi pozicijo družbeno odgovorne institucije, ki zna poskrbeti tako za svoje zaposlene in zavarovance kot tudi za širšo skupnost. Še naprej želimo rasti in v očeh ljudi pridobivati zaupanje. V treh letih, kolikor sem sam na položaju direktorja, sem bolj kot na rezultate ponosen na dejstvo, da smo v Novi Gorici in celotni območni enoti vzpostavili pristno kulturo medsebojnega sodelovanja.

Sandra Krkoč Lasič

Vam izkušnje iz profesionalnega nogometa pridejo kdaj prav v zavarovalništvu?

Upam si trditi, da ti šport da disciplino, nauči te sprejemati poraze, predvsem pa ti omogoči, da se iz tega poraza nekaj naučiš in boš naslednjič zato boljši. Odgovornost, samodisciplina, vztrajnost, načrtovanje določenih aktivnosti – vse to je močno povezano z vrhunskim športom. Na celotni Zavarovalnici Triglav je tako zaposlenih kar nekaj nekdanjih športnikov.

23

Damir Ipavec

»Vsak pacient, ki ga ozdraviva, nama predstavlja zmago.« Pred približno dvema letoma sta fiziatrinja, dr. Nataša Koglot Jelerčič ter kirurg travmatolog, dr. Franci Koglot v medicinskem centru VID v Kromberku odprla zasebno ambulanto. Zdravnika, ki sta tudi zakonska partnerja, nudita celostno storitev obravnave področja poškodb in obolenj gibal, od diagnostike do svetovanja in terapije. Čakalnih vrst pri njiju ni. Bolniki pa ju najpogosteje obiščejo zaradi bolečin v sklepih, mišicah in hrbtenici. Oba sta se veliko izobraževala v tujini, nazadnje na Royal College of Radiologists v Londonu, saj menita, da le na ta način bolnikom lahko ponudita trenutno najsodobnejše in najučinkovitejše pristope zdravljenja. Njuno poslanstvo pa je tudi izobraževanje drugih, tako strokovnjakov kot širše javnosti.

Dr. Koglot je že kot otrok vedel, da bo postal kirurg. Svoj poklic je vseskozi uspešno združeval s hobijem, to je športom, in sicer najprej kot zdravnik jugoslovanske moške smučarske reprezentance s Križajem in Frankom na čelu, kasneje kot zdravnik rokometašic, nogometašev, kolesarjev in drugih ekip. Njegova boljša polovica, ki ima iz svoje specializacije tudi evropsko akreditacijo, pa je pred časom dobila povabilo iz Kuvajta, da bi tam vodila rehabilitacijsko kliniko, vendar je znotraj družine padla odločitev, da ponudbo zavrne. »Slovenski zdravniki smo trenutno zelo zanimivi za arabski trg, saj imamo veliko znanja, obenem pa smo cenejši kot denimo Angleži,« pojasnjuje.

Nam lahko najprej razkrijete, zakaj ste se odločili za odprtje zasebne ambulante?

Dr. Koglot Jelerčič: Odločitev je zorela počasi, piko na i pa je dodalo nezadovoljstvo z ambulantnim delom v javnem sektorju, najprej v vlogi splošne zdravnice, pozneje tudi

24

specialistke. Počutila sem se kot nekakšna lutka v rokah sistema, kjer so bile pomembne točke in kvantiteta, kvaliteta pa bistveno manj. Najbolj me je bolelo, če so bili nezadovoljni pacienti, saj nisem imela dovolj časa, da bi jim ponudila vse svoje znanje. V nekem trenutku sem dojela, da nisem študirala za to, da bi še naprej delala na tak način in s takim tempom.

Odločila sem se za odpoved in začela svojo pot. Ravno v tistem času se je bil zaradi novih zakonov primoran upokojiti tudi moj mož, ki je dotlej delal v šempetrski bolnišnici. Najini strokovni področji pa se prekrivata in dopolnjujeta. Zraven sva k sodelovanju pritegnila še fizioterapevtko in profesorja športne vzgoje, Inštitut za radiologijo iz Vidma in inženirja radiologije iz centra Vid. Kakšen je vaš osnovni princip zdravljenja?

Dr. Koglot Jelerčič: Specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine ali na kratko fiziatri pri delu večinoma uporabljamo fizikalne metode, v prvi vrsti gibanje oziroma različne terapevtske vaje. Motnje gibanja torej zdravimo prav z gibanjem in našim pacientom pravzaprav nikoli ne svetujemo strogega počitka. Seveda moramo včasih poseči tudi po dodatnih ukrepih in zdravilih, čeprav sem sama zagovornik čim manjše rabe zdravil. Glavni pripomoček, ki nam pomaga pri diagnostiki, je dandanes ultrazvok. Ta je za moje delo tako nepogrešljiv kot za internista stetoskop, s katerim posluša srce in pljuča.

Dr. Koglot: V 40-ih letih moje kariere se je veliko spremenilo.

Ko sem začel specializacijo, ultrazvočne diagnostike sklepov in mišic sploh nismo poznali, medtem ko je danes nepogrešljiva, saj natančno pokaže, koliko si je nekdo recimo natrgal mišico in kakšno bo potemtakem zdravljenje.

Kaj pa svetujete v preventivnem smislu?

Dr. Koglot: Znanstveno je dokazano, da športne oziroma kakršnekoli fizične aktivnosti preprečujejo obolenja, kot je sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni ali rak, in sicer kar v 30 odstotkih primerov, kar je ogromno. Poznamo sicer primere srčnih zastojev pri vrhunskih športnikih, vendar so ti procentualno zelo redki. Gibanje mora postati del načina življenja vsakogar. Če kakšen dan ne telovadiš, te mora motiti, kot če si zjutraj ne bi umil zob. Sam tudi pri svojih letih še vedno igram tenis, smučam, se ukvarjam s podvodnim ribolovom in celo tekmujem na svetovnih zdravniških tekmah, saj na ta način ohranjam čilost in vitalnost. Seveda pa ne smemo svojega organizma preobremeniti takoj, ko se odločimo za telesno aktivnost. Če se nekdo celo leto ni telesno pripravljal in gre nato smučati za cel teden, tvega hude poškodbe, posebej starejši ljudje.

So vaši pacienti pretežno starejši?

se tudi starejši ne sprijaznijo kar tako s svojo starostjo in si želijo aktivnega vsakdana brez bolečin. Današnji bolniki so na splošno drugačni kot tisti na začetku moje kariere, saj so veliko bolj poučeni, zahtevni, mnogi iščejo informacije na spletu in pridejo v ordinacijo z diagnozo na več straneh.

Seveda lahko najdejo tudi protislovne podatke, zato jih je potrebno usmeriti na pravo pot. Pacienti tako potrebujejo vedno več pogovorov.

Se število poškodb skozi čas kaj spreminja?

Dr. Koglot: V osemdesetih letih, ko je bila smučarska evforija, smo imeli v šempetrski bolnišnici na leto okoli 250 smučarskih poškodb. Ko smo delali zadnjo statistiko okoli leta 2010, je bilo teh poškodb desetkrat manj.

Dr. Koglot Jelerčič: Hujših poškodb je na splošno manj, saj se vse več pozornosti nameni preventivi. Dandanes recimo veliko več kolesarjev nosi čelado kot pred leti. Na drugi strani pa imamo ogromno bolnikov s hudimi bolečinami hrbtenice, vratu in ledvenega dela, ki največkrat nastanejo zaradi sedenja in prisiljenih drž, kot na primer pri delavcih za tekočim trakom, ki osem ur ponavljajo iste gibe.

Med vašimi pacienti je tudi precej športnikov, ki dajejo velik pomen svoji karieri. Kako jih soočite s poškodbami?

Dr. Koglot: Največ sodelujemo z nogometnim in smučarskim klubom Nova Gorica. Ti športniki pogosto pridejo k nam v spremstvu trenerjev in fizioterapevtov, tako da gre za timsko obravnavo. Velikokrat pravijo, da je nujno, saj imajo čez nekaj dni tekmo. Na meni je odločitev in odgovornost, kaj storiti pod takšnimi pritiski. Zmeraj izhajam iz pozicije, da je potrebno preprečiti hujšo poškodbo.

Dr. Koglot Jelerčič: Kdaj športnika spustiti nazaj na igrišče, je večno vprašanje, na katerega ni univerzalnega odgovora, je pa potrebno športniku predstaviti, kaj določena poškodba pomeni za njegovo kariero.

Imate kakšno posebno miselnost pri obravnavi pacientov?

Dr. Koglot Jelerčič: Bolnika ni dovolj samo poslušati, moraš ga tudi slišati. Včasih je to ključna dodana vrednost zdravnika.

Dr. Koglot: Empatija do sočloveka. Vedno sem si govoril, da bom obravnaval pacienta tako, kot da je eden mojih bližnjih.

Na ta način te ne zavedeta niti farmacevtska industrija niti neka noviteta, ki je trenutno moderna. Vsak pacient, ki sem ga ozdravil, mi pomeni zmago. Ta zmaga me osvobaja, navdušuje in mi daje novega elana.

Sandra Krkoč Lasič

Dr. Koglot Jelerčič: K nam prihajajo tako otroci in mladostniki kot tudi starejši.

Dr. Koglot: Prišlo je že kar nekaj otrok, ki se ukvarjajo s športom ali plesom, pri katerih so se pokazale preobremenitvene težave. Na drugi strani pa imamo 93-letno pacientko, ki bi bila rada še bolj aktivna in fit. Dandanes

25

Damir Ipavec

»Za nas nobena stranka ni zgolj številka.« Primorska hranilnica Vipava, ki je lani praznovala častitljivo 120. obletnico delovanja, je najmanjša finančna ustanova pri nas, vendar po kar nekaj kazalnikih sodi med najuspešnejše. Skokovita rast, ki jo dosega v zadnjih letih, je drugim slovenskim bankam praktično nedosegljiva, pojasnjuje predsednik uprave Aleš Kavčič, ki ambiciozno zre tudi v prihodnost. Že njegov življenjski moto, ki pravi: »drugi je samo prvi od poražencev«, nakazuje na velike načrte, med katerimi je tudi širitev na celotno primorsko območje. Trenutno ima hranilnica poleg sedeža v Vipavi še sedem poslovalnic, tudi v Novi Gorici.

Lani je Primorska hranilnica Vipava praznovala 120. obletnico delovanja. Ali takšna bogata tradicija vpliva tudi na današnje poslovanje?

Neposredno žal seveda ne prinaša nikakršnih prihodkov. (nasmešek) Koncept pa je danes zelo podoben tistemu pred 120 leti. V tistem času so bile finančne institucije v celoti v rokah Italijanov in Avstrijcev, hranilnica je bila ustanovljena v boju proti

26

potujčevanju. Slovenskim kmetom in drobnim obrtnikom iz lokalnega okolja je omogočala dostop do financiranja. Trenutno se dogaja nekaj podobnega, saj se celoten slovenski bančni trg združuje v nekaj velikih igralcev, ki bodo v prihodnje večinoma v lasti tujcev. Sami pa se še vedno osredotočamo na mikroraven, se pravi na drobno lokalno gospodarstvo, kmete in preostale fizične osebe. Očitno smo Slovenci hitro pozabili, kako je bil videti bančni prostor med zadnjo bančno krizo, ko so se tuje banke trudile čim hitreje zmanjšati obseg kreditiranja. Medtem smo na drugi strani prav tri slovenske hranilnice skrbele za to, da so imela slovenska podjetja skoraj nemoten dostop do finančnih virov. Podobno se lahko kaj hitro ponovi, morda celo v bližnji prihodnosti.

Veliko dajete na regionalno pripadnost. Zakaj se vam zdi ta tako pomembna?

Hranilnica je pred 120 leti nastala prav zaradi lokalne pripadnosti.

Skozi celotno zgodovino so jo s svojimi vložki vzdrževali kmetje in drugo lokalno prebivalstvo, zato želimo skupnosti nekako povrniti.

Tako glede na svoje prihodke daleč največ vlagamo v lokalne dogodke in sponzorstva.

Kakšen je razlog, da ste se lani iz Hranilnice Vipava preimenovali v Primorsko hranilnico Vipava?

Predvsem zato, ker smo želeli poudariti pripadnost celotnemu primorskemu prostoru. Ime Hranilnica Vipava je imalo izven Vipavske doline zelo omejen dostop, saj je prevladoval predsodek, da je to banka, ki je namenjena zgolj kmetom.

Zadali ste si tudi širitev na celoten primorski prostor, vendar ste dve poslovalnici nedavno zaprli ...

Načrt je širitev tja, kjer je to ekonomsko upravičeno. Agenciji v Biljah in Dornberku, ki smo ju v zadnjih dveh letih zaprli, sta že nekaj let poslovali s precejšnjo zgubo. Glede na trend padajočega obsega poslovanja praktično nismo imeli druge izbire. Zaprli smo poslovalnici, ki sta imeli vsaka manj kot 200 strank, kar je daleč od donosnosti. Če hočemo postati hranilnica za celotno Primorsko, nas zagotovo zanima odprtje poslovalnice v Kopru, naše ciljno okolje pa še naprej ostaja Vipavska dolina, širši goriški okoliš, južna Primorska in osrednjeslovenski del, kjer imamo tudi sedaj glavnino vseh naložb.

Celotno obdobje bančne krize poslujete z dobičkom. Kje lahko najdemo razloge za vaš uspeh?

Predvsem v delu po načelu zdrave kmečke pameti. Res pa je tudi, da smo osredotočeni na segmenta mikro in makro podjetij, ki sta bila v krizi najmanj prizadeta. Poleg tega nismo financirali nikakršnih nepremičninskih projektov, nakupov vrednostnih papirjev, prevzemov podjetij, prav tako nismo imeli kreditov v švicarskih frankih. Osredotočamo se na temeljne posle, ki jih dobro poznamo in razumemo. Da delamo dobro, kaže podatek, da imamo daleč najnižji delež slabih naložb v slovenskem bančnem prostoru, upal bi si celo trditi, da tudi v evropskem merilu. Naša rast je občudovanja vredna in drugim bankam skoraj nedosegljiva. Obseg kreditov naprimer se je v zadnjih dveh letih praktično podvojil.

Zakaj ste se nedavno odločili za dokapitalizacijo?

Smisel dokapitalizacije, prve v zadnjih desetih letih, je ravno financiranje te rasti. Do konca septembra smo že dosegli rob rasti, ki jo lahko zagotavljamo s sedanjim obsegom kapitala. Če želimo še naprej rasti – načrti so namreč zelo ambiciozni, moramo dobiti dodaten kapital.

Za vas se zanimajo tudi tuji vlagatelji. Kako ste jim naklonjeni?

Vsak vlagatelj je zaželen, če lahko doprinese dodano vrednost, kot denimo dostop do tujih finančnih trgov ali povezave s tujim znanjem. Nekdo, ki prihaja s špekulativnimi nameni, da bo nekega dne prevzel hranilnico, pa ni zaželen. Naš interes je, da ostane lastniška struktura podobna sedanji, da torej večji del lastništva ostane rokah lokalnih občin, določen delež pa razpršen med majhna podjetja in fizične osebe. Pritegniti želimo še domačega ali tujega strateškega partnerja, ki bi nam prinesel nova znanja.

Kako vam kot najmanjši slovenski finančni ustanovi uspe konkurirati z velikimi?

Težko, predvsem zaradi tega, ker moramo delovati s popolnoma enakimi zahtevami kot velike banke. V večjih državah se zavedajo, kaj pomeni imeti drobno bančništvo v lokalnem okolju, zato hranilnice delujejo po posebnih principih. V Nemčiji je recimo okoli 1.000 bank manjših od naše in preživijo brez težav. Hranilnice imajo skupaj nakopičenih več sto milijard evrov sredstev za kritje izgub, ki se nalagajo že več kot 100 let, zato se posamezna hranilnica ne more »potopiti«. V Sloveniji smo se v nekdanji mreži 70 hranilnic obdržali samo mi, kljub temu, da so bili ob reformi bančnega sistema konec devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi predlogi za drugačno obravnavo hranilnic. Žal so bili preslišani.

Kako pa z večjimi bankami konkurirate glede cen storitev?

Kar zadeva velikih poslov, kot so večji krediti, seveda ne moramo konkurirati z nižjimi obrestmi. Lahko pa konkuriramo pri temeljnih storitvah, ampak na račun naše skromnosti, saj imamo daleč najnižjo povprečno plačo v bančni dejavnosti. Poleg tega nam je jasno, da za svoje delo ne potrebujemo palač iz marmorja in dragih službenih avtomobilov.

Nenehno beležite rast komitentov. Zakaj vam po vašem mnenju ljudje zaupajo?

Predvsem zaradi našega dobrega dela. Eden od razlogov je zagotovo že omenjena cenovna konkurenčnost. Letos smo ponudbo prenovili in na nekaterih izdelkih zagotavljamo najnižjo ceno. Če nam kdorkoli predloži enako ali boljšo ponudbo druge banke, mu bomo vse te storitve v naslednjih desetih letih nudili brezplačno. Druga razloga sta prilagodljivost in ažurnost, saj smo izjemno hitri pri odločanju. Majhnost je v tem primeru prednost, saj je med posameznimi nivoji odločanja zgolj eno nadstropje.

Imate zaradi majhnosti lahko tudi bolj oseben stik s strankami?

Zagotovo. Običajno v kreditnem odboru sedi vsaj ena oseba, ki stranko osebno pozna. Takšne informacije o kreditojemalcu na osebni ravni so lahko včasih bolj pomembne kot kolikšna je njegova plača ali koliko je zadolžen. Tu se torej razlikujemo od preostalih bank, kjer je odločanje o kreditu prepuščeno računalniku, kjer podatke o stranki obdeluje računalniški algoritem, ki na koncu le zavrne ali odobri kredit.

Kakšni so vaši obeti za prihodnost?

Zavedati se moramo, da se v prihajajočem letu na področju bančništva obeta revolucija. Na finančni trg bodo stopili veliki igralci, kot so: Facebook, Google, Apple ali Amazon, ki bodo manjše bančne storitve brezplačno ponujali kar preko mobilnih aplikacij.

V potrošniški družbi, ko bi radi vsi imeli vse, bo najetje kredita omogočeno z enim samim klikom. Verjamem, da bodo predvsem milenijske generacije, ki so vajene zastonjkarstva, hitro prešle na takšen način poslovanja. Mi pa izhajamo prav iz nasprotnega stališča, da se je potrebno z vsako stranko sestati osebno, ji pogledati v oči, se z njo pogovoriti in da ni dovolj, da oceno pripravimo zgolj na podlagi golih podatkov. Osredotočili se bomo na tisto populacijo, ki ne bo podvržena digitalizaciji, saj za nas nobena stranka ni zgolj številka.

Sandra Krkoč Lasič

27

Damir Ipavec

»Za vsako stranko si vzamemo čas in se ji v celoti posvetimo.« Podjetje Bonus je že dobrih deset let edino v Novi Gorici, ki ponuja slušne aparate in z njimi povezane pripomočke. V njihovi poslovalnici na Erjavčevi ulici vas bosta z nasmehom in prijazno besedo sprejela direktor Peter Stantič in Nika Brajdih. Prvi skrbi za tehnične zadeve, saj v lastnem laboratoriju nedaleč stran slušne aparate prilagaja merilom vsakega posameznika, jih programira in skrbi za njihov servis, ženski del tandema pa v vlogi slušnega akustika strankam najprej izmeri sluh in nato svetuje ter pomaga pri izbiri aparata, nazadnje ga tudi ponastavi potrebam posameznika. Kot razkriva vodilni malega podjetja, od strank najraje slišita, da se sploh ne zavedajo, da nosijo slušni aparat in je ta postal del njihovega življenja, brez katerega ne morejo več. In takšnih zadovoljnih kupcev je, pravita, vedno več.

28

Potrebno je prisluhniti vsakemu posamezniku Podjetje Bonus je ustanovila Petrova mama in mu kasneje prepustila vajeti. Za vstop na to področje se je odločil po spletu srečnih okoliščin: »Ravno v času, ko smo odpirali trgovino, je ameriško podjetje Beltone, ki na tem področju sodi v okvir petih najboljših znamk na svetu, vstopalo na evropski trg in tudi v Sloveniji iskalo primerne partnerje.

Priložnost sem seveda zagrabil z obema rokama.« Vse od začetkov pa do danes je podjetje zvesto zgolj omenjeni blagovni znamki.

Ker pri nas področje slušne akustike še ni pretirano razširjeno, sta se sogovornika veliko izobraževala v tujini, predvsem v Nemčiji in na Danskem, dobro podporo v znanju pa jima nudijo tudi v samem podjetju Beltone. »Vendar je bolj kot izobraževanje pomembna praksa, saj smo si ljudje različni in je zato potrebno prisluhniti vsakemu posamezniku,« poudarja Peter.

Nika dodaja: »Delamo na osebnem stiku s strankami. Ker smo manjše podjetje, smo lahko veliko bolj prilagodljivi. S kupci se veliko pogovarjamo, saj jih želimo izobraziti o sluhu in rokovanju s slušnim aparatom, predvsem pa razbliniti predsodke. Ti še vedno zaznamujejo veliko ljudi, mnogi si namreč predstavljajo slušne aparate izpred deset in več let, ki so bili resnično okorni in so zato dobili negativen predznak.«

Dlje kot odlašate z nošenjem aparata, težje se nanj navadite

Slušni aparati dandanes odlično oponašajo naravni sluh

»Pomembno je, da se začne aparat nositi čim prej, saj s tem preprečimo nadaljnjo izgubo sluha. Z redno uporabo se sluh ohranja in uri,« opozarja strokovnjakinja. Zato svetuje, da ne oklevate glede obiska pri specialistu, če se vam zdi, da ljudje okrog vas mrmrajo, če morate nenehno spraševati, kaj so drugi povedali, pogosto nastavljate televizor bolj na glas, ali vam enostavno šumi v ušesih. Prvi znak naglušnosti je tudi slabo razločevanje med seboj podobnih besed.

Predsodek do nošenja slušnih aparatov dandanes ni več upravičen. Estetsko so namreč zelo diskretni, posebej, če odštejete kakšen evro več in če okvara sluha še ni pretirana, saj se na tržišču dobi tudi zelo majhne in praktično neopazne naprave. Še bolj pomembno pa je, da je tehnologija v zadnjih letih močno napredovala. Beltonovi izdelki višjega cenovnega razreda z različnimi funkcijami že zelo dobro oponašajo naš naravni sluh. Premorejo več mikrofonov, s čimer omogočijo prostorski zvok, da se gluha ali naglušna oseba lažje orientira ter določi, iz katere smeri denimo prihaja avtomobil ali od kje jo je nekdo poklical. »Če bi se midva, ki imava zdrav sluh, pogovarjala v nekem hrupnem okolju, bi se vseeno lahko osredotočila na najin pogovor, saj bi možgani sami utišali moteče zvoke iz ozadja. Oseba, ki ima okvaro sluha, pa to naredi veliko težje, zato mora namesto nje to opraviti slušni aparat,« pojasni direktor podjetja.

Pred leti je bila večina njunih strank starejših, sedaj pa se v želji po dvigu življenjske kakovosti za slušni aparat odločajo tudi mnogi v srednjih letih. Nasploh naj bi bila izguba sluha zaradi stresnega in vse bolj hrupnega načina življenja pri mlajših generacijah vse večja.

»Dlje časa kot ljudje odlašajo z nošenjem aparata, težje se nanj navadijo, saj se naši možgani odvadijo zvokov, šumov in hrupa,« nas pouči Nika, bolj natančno pa položaj oriše Peter: »Naši možgani zelo radi živijo v tišini, zato se jim zdi ob začetnem stiku s slušnim aparatom brnenje avtomobila ali klimatske naprave moteče, vendar je potrebno prebroditi to obdobje, da se ponovno navadijo na vse zvoke.« Kmalu še na kakšni lokaciji?

Pri izbiri pomembno vlogo igra življenjski slog

Podjetje Bonus ima trenutno svojo poslovalnico le v Novi Gorici, seveda pa je želja obeh sogovornikov, da bi svoj posel razširila še v kakšen drug kraj in pri tem poiskala nove sodelavce, saj jima dela zagotovo ne bi manjkalo. Vendar so po Petrovih besedah prioritete za zdaj še vedno drugje: »Seveda je razširitev dejavnosti cilj vsakega podjetja, vendar se mi v tem trenutku zdi najbolj pomembno, da so naše stranke zadovoljne in se rade vračajo. Na to zagotovo vpliva naš način dela, da si za vsakega pacienta vzamemo čas in se mu v celoti posvetimo. To mora poleg visoke kakovosti ostati naša glavna konkurenčna prednost tudi v prihodnje. Za širitev bo še čas.«

Tandem si nasploh prizadeva, da bi si slušni aparat lahko privoščil vsakdo, ki ga potrebuje, kar omogočajo tudi s konkurenčnimi cenami. Tako zatrjujeta, da so tudi naprave, ki jih stranke prejmejo brez doplačila, torej zgolj s kritjem iz zdravstvenega zavarovanja, kakovostne in celo tistim z najglobljo naglušnostjo omogočajo nemoten vsakdan.

Na koncu sta oba sogovornika izrazila željo, da bi še več mladih bolj smelo vstopalo v svet podjetništva. Poleg dobre podjetniške ideje so potrebni tudi pogum, vztrajnost in pripravljenost, da s poslom živiš 24 ur na dan. Po njunem številnim mladim to ni ovira. Ob vsem tem slej ko prej pride tudi osebno zadoščenje in poslovni uspeh.

V katerem cenovnem razredu stranka izbira aparat, je odvisno predvsem od njenega življenjskega sloga. »Tistemu, ki ima bolj aktiven življenjski slog, zahtevnejšo službo in se dnevno srečuje z veliko ljudmi, priporočamo izdelke višjega kakovostnega razreda,« princip dela pojasni ženski del dvojice. Sicer pa v trimesečnem testnem obdobju lahko vsakdo brezplačno preizkuša različne vrste in modele slušnih aparatov ter sam izkusi, kaj mu v različnih položajih najbolj ustreza.

Sandra Krkoč Lasič

Na voljo so tudi naprave, ki še dodatno olajšajo življenje, kot denimo prilagojeni mobilni telefoni ali vmesniki, ki brezžično v slušni aparat prenašajo zvok televizije. Tehnologija pa se že premika v smer programiranja na daljavo, saj bo kaj kmalu slušne aparate mogoče nastavljati preko mobilnih aplikacij, kar je seveda zelo dobrodošlo predvsem za starejše in tiste iz oddaljenih krajev, čeprav pri Bonusu poudarjajo, da jim obiski na domu niso odveč.

29

Damir Ipavec

»Kamenček v mozaiku za boljši svet je tudi naš.« Pred 25 leti sta se Nataša in Mitja Mikulin odločila, da bosta na obrobju Nove Gorice odprla obrat za razstavljanje vozil – avtoodpad. Ker sta bila takrat še v rosnih letih, sta svoje podjetje poimenovala Jung, kar v nemščini pomeni mlad.

Začela sta v stari prikolici, danes pa njun avtoodpad med tovrstnimi obrati sodi med najmodernejše in tudi največje v Sloveniji. Družinsko podjetje ima trenutno 13 zaposlenih, to so večinoma mladi, ki na ta način dobijo priložnost za nabiranje izkušenj. »Jung smo vsi zaposleni. Brez celotne ekipe ni podjetja,« je prepričana direktorica Nataša Mikulin.

Na kraju, kjer se vsak dan zvrstijo praktično vsi okoliški avtomehaniki, kupci lahko dobijo tako rabljene kot nove rezervne dele za vse tipe in vrste vozil. Vsi, ki se želijo znebiti svojega odsluženega jeklenega konjička, mojstrom enostavno prepustijo ključe in s tem pridobijo potrdilo o uničenju vozila, ki je veljavno na področju celotne evropske skupnosti.

Ker izrabljeni avtomobili predstavljajo nevarne odpadke, se v podjetju zavedajo, kako pomembno je okolju prijazno

30

poslovanje, zato so tehnološki proces prilagodili in naravnali ekološko. Da velik pomen dajejo reciklaži, kaže že oprema njihove sejne sobe, saj sva s sogovornico kramljali za mizo, izdelano iz palet, matic in platišč.

Kako in kdaj je nastal avtoodpad Jung?

Začetki segajo v čas osamosvojitve Slovenije. Z Mitjo sva imela nekaj prihrankov in najprej sva želela kupiti motor, ampak nisva imela dovolj denarja niti za rabljenega. Zato sva se odločila, da odpreva podjetje. Mitja je bil avtomehanik in si je seveda želel imeti svoj servis, vendar ni šlo iz ničle. Spraševala sva se, kaj manjka na tem območju in ugotovila, da bi lahko imela avtoodpad. Takrat sva bila zelo mlada, sama sem imela 19, Mitja pa 21 let, zato naju nihče ni jemal posebej resno. Od nekdanjega PTT sva vseeno v najem dobila kos zemlje, za katerega nam eno leto ni bilo treba plačevati najemnine, v zameno pa sva ta zanemarjen prostor uredila. Na najino presenečenje je idejo podprla tudi občina in od nje smo dobili prvo naročilo: naj iz

garažnih hiš odstranimo 200 odsluženih avtomobilov. Na začetku sva bila brez vsega, ampak zelo zagnana. Kasneje sva kupila svojo parcelo in najprej postavila majhen objekt, nato sva ga razširila.

Se je ta dejavnost skozi čas kaj spreminjala?

V 25 letih je bilo veliko prelomnih točk. Največja sprememba je bila ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, saj so se okoljski standardi precej spremenili. Pojavili so se tudi takšni in drugačni lobiji, zato so nas hoteli odpisati, vendar smo se povezali z drugimi obrati in uveljavili svoje pravice. Druga prelomna točka je bila deset let nazaj, z začetkom gospodarske krize. Takrat je surovinam močno padla cena, nas je rešilo to, da smo se kot prvi avtoodpad v Sloveniji odločili za spletno prodajo, saj smo na ta način razširili trg. Na spletu imamo vsak dan na zalogi približno 20.000 artiklov. V času krize je začelo vse več ljudi iskati rabljene dele, ki jih ne prodajamo le po celi Sloveniji, temveč tudi v tujino. Osredotočeni smo predvsem na države nekdanje Jugoslavije, posebej na Hrvaško, kjer je potreba po rabljenih kosih velika, saj imajo tam neprimerljivo slabši vozni park in nižji standard. Zato se Hrvati odločajo za popravilo že zelo dotrajanih avtomobilov. Avtoopadi kot je naš pa na tem območju še niso razviti.

Na kakšen način zadovoljite vse okoljevarstvene zahteve?

Ko avto prevzamemo, ga moramo v 24 urah »osušiti«, kar pomeni, da mu odstranimo akomulator, olje, hladilno tekočino, skratka vse, kar je obravnavano kot nevarni odpadek. Šele takrat okolju ni več nevaren, saj lahko denimo en liter odpadnega motornega olja onesnaži 5.000 litrov podtalnice. Poleg tega moramo dosegati 95 odstotno reciklabilnost. Še delujoče dele avtomobila vrnemo na prodajne police, preostali material pa gre v različne obrate, kjer ga predelajo in reciklirajo. Pnevmatike recimo reciklirajo v Varaždinu na Hrvaškem, kjer jih zmeljejo in iz teh materialov nastanejo talne obloge ali tla za športna igrišča.

Od časa do časa nas obiščeta tudi dve goriški obrtnici, ki iz varnostnih pasov izdelujeta čudovite torbice. Potrebno je biti na tekočem o tem, kje lahko materiale recikliramo, zato smo razvili svoj informacijski sistem, ki nam omogoča lažji pregled nad stanjem in doseganjem zahtevane stopnje reciklabilnosti.

Sprejmete čisto vsako vozilo, obstajajo kakšne omejitve?

Po zakonu moramo sprejeti vsako izrabljeno vozilo, ki je celo, in sicer brezplačno. V primeru, da lahko z avtomobilom nekaj iztržimo, stranki tudi plačamo. Ljudje k nam pogosto pridejo z izračuni o tem, kolikšno plačilo naj bi dobili za avtomobil, vendar se morajo zavedati, da nam vsako vozilo še ne prinese zaslužka, saj nas določeni segmenti razgradnje veliko stanejo, kot denimo odstranjevanje nevarnih odpadkov.

Povprečno koliko avtomobilov vsako leto pristane na vašem avtoodpadu?

Letno sprejmemo okoli 1.000 vozil v povprečni starosti med 13 in 15 let, okoljevarstveno kapaciteto pa imamo za 6.000 avtomobilov. Vendar je v segmentu prodaje rabljenih delov res veliko sleparjenja, zato smo vseskozi veliko delali na kredibilnosti, da nam ljudje lahko zaupajo. V Sloveniji je črni

trg še vedno velik, od 40.000 izrabljenih vozil letno vsi obrati zakonito razgradijo manj kot 20 odstotkov le-teh. Korak naprej predstavlja zakon, ki bo stopil v veljavo aprila prihodnje leto. Tisti, ki v času enega leta po odjavi avtomobila ne bodo reciklirali, prodali ali popravili avtomobila, bodo morali plačevati takso. V Novi Gorici se je sicer v teh 25 letih stanje precej izboljšalo. Od nekoč več sto zapuščenih vozil letno, lahko danes zasledimo le nekaj primerov. Upam si trditi, da je Nova Gorica v tem smislu eno najbolj čistih mest v Sloveniji.

Precej poudarka dajete tudi ekološki osveščenosti mlajših generacij.

Res je, imamo veliko tehničnih dnevov za šole, na katerih poudarjamo pomen reciklaže. Ugotavljamo, da otroci in mladi ne vedo veliko o tem, vendar se jim zdi zelo zanimivo, ko jim recimo pokažemo, kako iz odbijača nastane plastenka. Zadali smo si, da otrokom nikoli ne bomo zapirali vrat, saj poskušamo graditi za jutrišnji dan.

Na kakšen način v poslovnem smislu zrete v jutrišnji dan?

Na področju avtomobilizma nenehno prihaja do sprememb, zato smo vedno gledali na jutrišnji dan, kar je večkrat rešilo naše podjetje. Pri tem smo se ozirali k razvitejšemu delu Evrope, ki je bil vedno korak pred nami. Nekdaj je bil odpad čisto drugačen, saj smo večinoma razstavljali »katrce«, »jugote«, »stoenke« in »žabe«. Za določene redke kose smo imeli knjigo rezervacij. Pred kratkim je k nam prišla »stoenka« in sem fantom izrecno naročila, da morajo nanjo posebej paziti, saj je to prava »gospa«. Z njo smo se fotografirali in jo pazljivo razstavili. Ob takšnih trenutkih podoživljaš, kaj vse se je spremenilo v tem času. Tudi v prihodnosti nas čaka še veliko sprememb, kot so recimo električni avtomobili. Na vse to se skušamo že danes pripraviti tako, da obiskujemo sejme in smo pozorni na to, kaj bo avtomobilska industrija prinesla čez 10 ali 20 let.

Ljudje se pogosto navežejo na svoje avtomobile. Se kdaj zgodi, da se težko poslovijo od njih?

Predvsem ženske so pogosto čustveno navezane na svoje avtomobile, zato mnoge jočejo, druge naredijo še zadnje fotografije, nekatere pridejo vozilo naslednji dan tudi ponovno pogledati. Doživeli smo tudi veliko tragičnih zgodb, saj nam velikokrat pripeljejo avtomobile, ki so bili udeleženi v nesrečah, nekatere so se žal končale s hudimi poškodbami ali smrtnimi izidi. V takšnih trenutkih je izjemno hudo gledati svojce, ki se poslavljajo od vozila.

Vaš slogan pravi, da »delate boljši svet«. Kako to udejanjate v praksi?

Boljši svet delamo s poudarkom na skrbi za okolje, trudimo se tudi za družbeno odgovornost. Na trgu smo 25 let, ker nam ljudje zaupajo in kupujejo pri nas, zato jim skušamo v obliki sponzorstev vsaj nekoliko povrniti. Če ne bi bilo Novogoričanov, tudi nas ne bi bilo. Seveda ne moremo v celoti skrbeti za boljši svet, vendar je kamenček v tem mozaiku zagotovo tudi naš.

Sandra Krkoč Lasič

31

Damir Ipavec

»Če verjameš v to, kar delaš, te pri tvojih ciljih nič ne more ustaviti.« Podjetje Gramint, katerega uspešno zgodbo je napisal predvsem direktor Jan Zelinšček, v teh mesecih obeležuje deseto obletnico svojega delovanja. V njihovi ponudbi je mogoče najti skoraj vse za gradnjo, specializirani so predvsem za prodajo suhomontažnega programa, toplotnih in zvočnih izolacij, materialov za gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih objektov ter izdelkov za kakovostno izdelavo streh in ostrešij.

Toda kupci k njim ne zahajajo samo zaradi bogate ponudbe visoko kakovostnih materialov, pogosto iščejo tudi nasvete.

Vodilo zaposlenih je namreč ob izdelkih ponuditi tudi znanje.

Podjetje je bilo najprej nameščeno v majhnem prostoru v Dobravljah, po petih letih se je po sili razmer preselilo v precej večji objekt v Kromberk. Najprej so se spraševali, kaj bodo počeli s tako velikimi prostori, že dve leti kasneje pa so najeli še dodatno skladišče. Danes jih imajo skupno že štiri in še kakšno bi jim prav prišlo. Manjšo poslovalnico, nekakšno kmetijsko zadrugo, imajo tudi v Šempasu. Podjetje trenutno skupno zaposluje 14 ljudi. »Imam zelo dober kolektiv, s katerim je veselje delati. Najtežje je najti ljudi, ki te razumejo

32

in ti sledijo, pa če gre za delo skladiščnika, trgovca ali šoferja.

Vsak se mora zavedati, da brez njegovega dobrega in vestnega dela ni celote,« pojasnjuje Jan Zelinšček, ki je sam nekoč delal kot pomočnik zidarja, marsikdo pa ga pozna tudi kot soorganizatorja zdaj že nekdanjega festivala Rock Batuje.

Kako se je začela zgodba s podjetjem Gramint?

Pred več kot desetimi leti sem že delal v podobnem podjetju, kjer sem skrbel za gradbeni sektor, vendar je to podjetje zašlo v težave in posledično v stečaj. S sodelavcem sva se nato čez noč dogovorila, da prevzameva vajeti. Od nekdanjega direktorja sva v najem vzela prostore v Dobravljah, odkupila zaloge in zagnala podjetje. Kmalu sva opazila, da sva si naložila veliko breme, saj so naju zaradi dolgov starega podjetja dobavitelji pogosto gledali postrani. Dejansko nisva štartala z ničle, temveč celo z velikim moralnim minusom, zato je partner kmalu obupal.

Naknadno smo združili moči s tujim partnerjem in zgodba se uspešno razvijala naprej.

Podjetje ste odprli ravno v obdobju začetkov gospodarske krize. Kaj je bilo ključno za vaš obstoj?

ali 10 leti. Posledično so na številnih objektih že po nekaj letih potrebne sanacije. To je paradoks krize.

Podjetje smo uradno odprli prvega decembra 2007, v začetku leta 2008 pa se je začela recesija. Začeli smo torej v najslabšem možnem času, zato sem si rekel, da slabše ne more biti. Kot trgovina z gradbenim materialom smo bili takrat vrženi v isti koš kot ostala propadajoča gradbena podjetja, recimo Primorje ali SCT, zato nas banke niti pogledale niso. Ampak mislim, da je bila ključna naša žilavost. Že zelo zgodaj smo se začeli usmerjati v nekoliko drugačen sistem trgovine. Nismo namreč ponudnik, ki prodaja samo izdelke, nudimo tudi rešitve. V trgovino pride veliko ljudi po nasvete in navodila za pravilno gradnjo, po Sloveniji pa imamo mrežo petih potnikov, ki so obenem tehnični svetovalci na terenu in strankam predajajo veliko znanja.

Ne svetujejo le fizičnim osebam, ampak tudi arhitektom, projektantom in izvajalcem, ki jih je včasih potrebno poučiti o kakšnem novem materialu. To nas ločuje od ostalih ponudnikov, saj smo samo na ta način lahko konkurenčni velikim trgovcem.

Kaj strankam v takšnih primerih svetujete?

Pripravljate tudi strokovne posvete o gradnji. Kakšen je odziv strank?

Predavanja so bila namenjena predvsem fizičnim strankam, vendar je bilo teh zelo malo, so jih pa v večjem številu obiskovali izvajalci, projektanti in arhitekti. S posveti smo začeli lansko leto, nadaljevali pa bomo to zimo, saj želimo strankam, ki so trenutno v postopku gradnje, ponuditi čim več informacij na preprost način. Če izpostavim samo primer plesni, s katero ima skoraj vsak kdaj težave. Mnogi zapravijo ogromno denarja za razna sredstva za odstranjevanje, na naših predavanjih pa ljudi enostavno vprašamo, ali vedo, kako nastane plesen na domačih salamah. Veliko ljudi pozna odgovor, da mora biti v prostoru vsaj 14 dni 80 odstotna ali višja vlažnost, da plesen začne uspevati. Na enak način nastane plesen na steni, kar pomeni, da je potrebno zmanjšati vlago v prostoru ali dvigniti temperaturo zidu, da plesen sploh ne nastane.

Najbrž se morate tudi sami precej izobraževati?

Seveda. Veliko obiskujemo seminarje in predavanja, smo pa tudi fizično prisotni na samih objektih v gradnji. Radi vidimo, da nam stranke pošiljajo fotografije s terena in nas redno obveščajo. Povratne informacije strank in izkušnje nam omogočajo, da nenehno iščemo nadgradnje. S partnerjem iz tujine smo predstavili že kar nekaj novih idej in skupaj razvili več novih artiklov, ki jih doslej na trgu še ni bilo.

Kako bi današnjo situacijo v gradbeništvu primerjali s stanjem pred desetimi leti?

Nismo še v času pred krizo, ko se je veliko gradilo, smo pa glede prodaje na dobri poti do tja. Po televiziji lahko slišimo, kako je vse slabo, zato se stvari le počasi normalizirajo. Me pa skrbi kakovost, ker večina ljudi še vedno kupuje materiale, ki so cenovno najbolj ugodni, kar seveda pomeni slabšo kakovost.

Gospodarska kriza je povzročila nižanje cen materialov in gradnje, kar je privedlo do tega, da so investitorji začeli pritiskati na izvajalce, ti pa so primorani iskati najcenejše produkte in rešitve. Ta krog je ustvaril situacijo, da se trenutno v 70 odstotkov primerov vgrajuje slabše materiale kot pred 15

Hišo po vsej verjetnosti gradimo enkrat, mogoče dvakrat v življenju, v njej pa preživimo veliko časa. Žalostno je, da ljudje ne dajejo velikega poudarka na kakovost gradbenih materialov in gledajo skoraj izključno na nizko končno ceno gradnje. Ko pa gre recimo za nakup novega avtomobila, vsi vidijo razlike v kakovostnih razredih. V našem podjetju prodajamo kakovostne materiale, s katerimi lahko le za nekoliko višjo ceno dosežemo, da so objekti precej bolje izolirani, zrakotesni in s tem trajnejši.

Marsikdo, ki je pred leti poslušal naše nasvete, nam je danes zelo hvaležen. Sami poudarek dajemo »dihanju« objekta.

Radi rečemo, da mora biti hiša kot Gore-Tex jakna, v kateri ni kondenza in plesni, ne dopušča nenadzorovanega uhajanja zraka, je topla in nas varuje pred vetrom.

Veliko se udeležujete raznih sejmov. Kako se to obrestuje?

Veliko podjetnikov pravi, da so sejmi nesmiselni in ne prinašajo dobička. Z njimi se strinjam v primeru, da je njihov načrt na sejmu prodajati, saj dandanes hodijo kupci na sejme predvsem zbirati informacije. K nam prihajajo že z zasnovami projekti in nas sprašujejo, kako nekaj izdelati in kakšen material pri tem uporabiti. Po vsakem sejmu dobivamo veliko elektronske pošte z vprašanji o tem, kje nas lahko ponovno najdejo in ali imamo v njihovi bližini kakšna predavanja. Sejmi torej veliko pripomorejo, ampak ne čez noč, saj morajo ljudje podjetje najprej spoznati. Prvih nekaj let tudi sami nismo veliko pridobili na ta način. Sedaj smo že 10 let prisotni na vseh pomembnih sejmih v Sloveniji, dodajamo nove artikle v prodajni program in povečujemo količino strokovnega znanja, zaradi česar doživljamo večje povpraševanje strank.

Kakšni so načrti podjetja za prihodnost?

Dolgoročen načrt je, da skupaj z nekaterimi partnerji v Novi Gorici postavimo tehnično-logistični center, s katerim bomo lahko naš način prodaje v Sloveniji razširili tudi v ostale države nekdanje Jugoslavije. Hkrati pa povečati število strokovnih seminarjev na vseh področjih, ki jih pokrivamo, širiti naše znanje in ga deliti z drugimi, da izboljšamo kakovost gradnje.

Nam za konec zaupate še, ali imate pri delu kakšen poseben moto?

Delati je potrebno z lastnimi rokami, nič ne pade z neba. Tisto, kar narediš s svojimi rokami, znaš tudi ceniti. Če verjameš v to, kar delaš, te pri tvojih ciljih nič ne more ustaviti.

Sandra Krkoč Lasič

33

Izdelovalec klobukov in modnih oblačil vrhunske kakovosti Rok Čibej je kreativen že od malih nog. Vedno ga je zanimalo ustvarjanje in razvijanje ročnih spretnosti. In vse spretnosti, ki se jih je z leti naučil, zdaj uporablja pri modnem ustvarjanju. Čeprav je trenutno edini v družini, ki se ukvarja s šiviljstvom, pravi, da ima to v genih. V prejšnjih generacijah njegove družine je zaslediti tako šivilje kot tudi izvrstne mizarje. Pravi, da je šiviljstvo dandanes deficitarni poklic, čeprav omogoča veliko mero kreativnosti.

Pravi, da ne mara tekmovanj, kljub temu se je preizkusil tudi na dveh tekmovanjih v sosednji Italiji; prvič leta 2013 v Lignanu Sabbiadoro – na dogodku Moda d’autore, drugič leto kasneje v Vidmu na dogodku Sposa d’autore. Vsakokrat je domov odnesel prvo nagrado.

Rok, poznan si tudi med slovenskimi estradnicami. Marsikomu je namreč v spominu ostala fotografija Helene Blagne, ki je s svojo pojavo opozorila nase prav zaradi klobuka, ki si ga ti izdelal. Nam za začetek zaupaš, kaj se je pravzaprav dogajalo s tem klobukom?

Heleno Blagne občudujem že od nekdaj. Menim, da je ona edina prava slovenska diva – z mojim klobukom ali brez. (smeh) Pokrivalo je poudarek in dopolnitev celotne oprave in prav ta klobuk je požel veliko zanimanja in mnogim se je vtisnil v spomin, čeprav priložnost, na kateri je klobuk nosila, ni bil

34

modni dogodek. Helena Blagne ni samo lepa, je tudi prijetna osebnost in lepo je sodelovati z njo.

Pet let si živel v Italiji, razpet med Bologno in Ferraro. Želel sem se preizkusiti v tujini oziroma v Italiji, ki predstavlja modno središče. Srečal sem pomembne ljudi, mojstre svojih poklicev. Opravil sem nekaj izobraževanj; v Ferrari sem se izšolal za krojača, v Bologni pa za modista – izdelovalca klobukov.

Seznanil sem se z materiali, tehnologijami in strojno opremo.

Veliko sem tudi oblikoval, šival in dobesedno garal. Tam sem imel nekaj pomembnih in zahtevnih strank.

Zakaj si se odločil, da se vrneš v Solkan in tu ustvariš novo zgodbo?

Ko sem bil na dopustu v Solkanu, me je kontaktirala Goga Štiftar, ki je bila navdušena nad mojimi izdelki. Mislila je, da so delo kakšnega tujega modnega oblikovalca, takrat sem namreč uporabljal ime Rocco – vsi v Italiji so me tako klicali. Hitro sva našla skupen jezik, to sodelovanje je bilo zame prijetno in koristno. Ustvarila sva tudi lastno blagovno znamko Pentlja by Goga.Rok. Izdelki so bili na voljo ob izdelkih drugih slovenskih oblikovalcih v njenem butiku Pentlja v Ljubljani. Želel pa sem se preizkusiti tudi sam. S pomočjo staršev, ki me pri delu podpirajo, sem septembra v Solkanu odprl svoj atelje. Spet

garam in se trudim. Želel pa bi si, da bi posluh imeli tudi občina in država ter bi pomagali s finančnimi spodbudami. Dela imam toliko, da bi lahko zaposlil delavca za polni delovni čas. Tako bi se sam lahko razvijal in širil.

Pogumna odločitev. Posebej ker vemo, da je konkurenca na tem področju velika, tudi v Sloveniji. Težko si je utreti pot v modno srenjo, po drugi strani pa imamo poplavo nizkocenovnih izdelkov.

Zagotovo je to pogumna odločitev, ki je v celoti morda še nisem dojel. Konkurence me ni strah, sam nisem tekmovalen in sledim le svoji začrtani poti, prisegam zgolj na kakovost na vseh ravneh. Vse materiale kupujem v Italiji, pri nas take kakovosti žal ni. Blago je osnova, potem sledi vse ostalo.

Pogovor s stranko, svetovanje, skica, sestava kroja, včasih tudi poskusni model, zlasti, ko nisem prepričan, če ima stranka res pravo predstavo o svojih željah. Vse izdelujem sam, do zadnjega gumba in pri tem uživam, posebej ko vidim, da so stranke zadovoljne. Zaradi tega včasih izdelek sam tudi dostavim. Všeč mi je tudi misel, da bo kos, ki ga izdelam, večen; zaradi dobre kvalitete bo čez nekaj let postal vintage, kar pa za kose hitre mode ne moremo napovedati.

Tvoji izdelki so v višjem cenovnem razredu. Meniš, da si kljub temu našel tržno nišo?

Vsak izmed nas si želi izstopati in pri oblekah je to najlažje, ker se te zelo opazne. Menim, da ni dovolj ponudbe med izdelki, ki jih lahko kupimo v vsakem trgovskem centru in tistimi, ki stanejo nekaj tisoč evrov. Rad bi zapolni to vrzel, da je stranka lahko lepo in kakovostno oblečena po dostopni ceni. Vse bolj se ženske odločajo za obleke narejene po meri. Tako poudarijo svojo individualnost in skrijejo morebitne pomanjkljivosti.

Všeč so mi nekatere stranke, tudi starejše gospe, ki spremljajo smernice in zanje je pomembno, da skupaj izberemo najboljši in najustreznejši model. Od njih se tudi učim. Moje stranke so posebne, želijo dobre izdelke in cena zanje ni najpomembnejša.

Nekatere se odločajo za klobuke, čeprav jih prej niso nikoli nosile. Obveščajo me, ko je njihova obleka opažena. Ena od mojih strank, ki bi se ji želel posebej zahvaliti, je Mary Lah Sušnik, ona mi največ svetuje.

Moda se ponavlja in letošnji trend so ponovno pokrivala – še bolj pa turbani. Tvoje nosi kar nekaj znanih Slovenk. Prodal pa si jih celo petičnim strankam v Italiji in na Kitajskem. Smo Slovenke dovolj drzne, da bi si nadele tovrstna pokrivala?

Turbani so res nekaj posebnega. Nadeneš si jih lahko za vsako priložnost, primerni so za vsak dan. Zakaj pa ne?! Marsikatera stranka si jih občudujoče ogleduje, izdelujem jih v vseh mogočih izvedbah; svileni, žametni, pisani, enobarvni, igra materialov in vzorcev je neskončna. Vendar opažam, da sram premaga željo, in tako ženske rečejo: zelo lepo, ampak jaz si ne upam nadeti tega pokrivala. V vsaki situaciji s pokrivalom dopolnimo svojo podobo, da neurejene pričeske niti ne omenjam, ki je varno skrita pod pokrivalom.

Iz kje črpaš navdih za ustvarjanje?

Navdih je zame vse, kar je lepo, ne glede na to, od kod prihaja in v kakšni obliki. Hodim na razstave, berem, gledam filme, kolikor mi seveda čas to dopušča. Potujem, Milano je zagotovo navdih za vsakega, ki se kakorkoli ukvarja z modo. V tem pogledu je odkritje tudi Munchen. Veliko hodim v Ferraro in Bolonjo, kjer se zlasti dobro počutim. Seveda veliko idej in navdiha dobim tudi na svetovnem spletu in v modnih revijah.

Opazujem ulično modo, mlade … Sproti se mi izrisujejo ideje, ki jih nato prenesem v končni izdelek.

Kakšno pa je sodelovanje s Tjašo Dornik, modno poznavalko in podjetnico, s katero sta pred kratkim fotografirala tvoje kreacije v povezavi z njenim nakitom.

S Tjašo začenjava sodelovanje v povezavi z najinima dejavnostima. Z njo sem se spoznal v začeku letošnjega leta.

Sama je lastnica in ustvarjalka linje modnega nakita višje kakovosti, izdelane v celoti v Italiji pri izdelovalcih z dolgo tradicijo, ki izdelujejo tudi za najboljše svetovne znamke, kot so Versace, Iyves Saint Laurent in mnogo drugih. Upam, da bova čez čas ponudila celostno zanimive produkte, saj se moje obleke z njenim nakitom in dodatki krasno dopolnjujejo.

Nekateri njeni produkti so na ogled v mojem ateljeju. Mogoče se je dogovoriti tudi za sestanek in snovanje unikatnih kosov nakita.

Vzpostavila sta kontakt na Via Monte Napoleone, glavni modni ulici v Milanu.

Tjaša ima res veliko znanstev, prijateljev in sodelovcev v Italji.

Ker dobro sodelujeva in se razmeva, me pogosto rada tudi predstavi. Najino sodelovanje temelji na dopolnjevanju.

Si pa tudi eden redkih izdelovalcev klobukov v Sloveniji.

Ja, v Sloveniji in zlasti na Primorskem ni ustaljene tradicije nošenja klobukov. Velikokrat to preprečuje tudi burja.(smeh) Vendar je izdelovanje klobukov zame delo, kjer se lahko kreativno izživim, veseli me in rad jih oblikujem tudi zgolj za lastno veselje. Še raje bi jih seveda po naročilu.

Blagovna znamka Rok Čibej je torej rojena. Kljub temu, da doslej nisi delal na medijski prepoznavnosti, so te našli tisti, ki si želijo poseben kos oblačila, ki je kakovosten, moden in udoben.

Ja, znamka je rojena. Treba bo vložiti še veliko truda na področju prepoznavnosti, doslej se s tem res nisem utegnil ukvarjati. Ja, nekateri so me res našli in ne preko reklamne promocije, temveč zaradi zadovoljnih strank in ker so jim bili moji izdelki všeč. To me veseli in opogumlja.

Barbara Skorjanc

Toplotno udobje je odvisno od prave obleke in dobre klime.

Sponzorirana objava www.vitanest.si

35

PRAKTIČNI RAZLOGI ZA PRILJUBLJENOST KOMPAKTNE TOPLOTNE ČRPALKE DE DIETRICH Prava rešitev za prenovo kotlovnic in novogradnje Vgradnja toplotne črpalke Alezio Evolution V200 predstavlja praktično rešitev v primeru prenove kotlovnic oz. domov, ki imajo radiatorski sistem ogrevanja ali talno gretje. Naprava namreč samostojno zagotavlja predtok tudi do 60 °C, obenem pa jo lahko priklopimo tudi k obstoječemu kotlu na olje, plin ali biomaso. Toplotna črpalka, ki deluje do –20 °C (4,5 in 6 kW do –15 °C) zunanje temperature, je primerna tudi za vgradnjo v nove objekte, saj kompaktna notranja enota zavzame zelo malo prostora, obenem pa združuje tri funkcije v enem: ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode.

Učinkovita in preprosta Napravo odlikujejo dobre tehnične lastnosti, njena visoka učinkovitost in zmogljivost pa omogoča tudi do 70 % prihranek energije pri ogrevanju. Za učinkovitost toplotne črpalke skrbi Scroll kompresor z invertersko tehnologijo delovanja ter vmesni modul »Power Reciever«, ki je vgrajen v hladilnem krogu in omogoča še boljši izkoristek delovanja toplotne črpalke pri

36

nizkih zunanjih temperaturah. Notranja enota Alezio Evolution V200 je izredno kompaktna in spominja na 120 cm visoko hladilno skrinjo. V svojem ohišju ima vgrajen 180-litrski grelnik tople sanitarne vode, hkrati pa je popolnoma tovarniško opremljena, zavzame zelo malo prostora, njen sodoben izgled pa se poda v tako rekoč vsak prostor v domu. Zaradi dobre izolacije v prostoru deluje tiho in nevsiljivo. Njena namestitev je povsem enostavna.

Atraktivna cena Toplotna črpalka Alezio Evolution V200 je med najugodnejšimi na trgu, obenem pa zahvaljujoč njeni učinkovitosti dosega visoke prihranke oz. porabi malo električne energije. Če upoštevamo še nepovratna finančna sredstva s strani Eko sklada, ki ponuja subvencijo do 2.500 eur, je končna cena res ugodna in lahko rečemo, da zamenjava ogrevalnega vira še nikoli ni bila tako ugodna. V Megatermu vam lahko svetujejo, nudijo ogled na domu ter pomoč pri izbiri inštalaterja ter izpolnjevanju obrazcev za Eko sklad.

Bojan Ambrožič, univ.dipl.inž.str.

Tehnična podpora

Novinar in podjetnik Marko Lazar Teja Lazar

Marko, poznamo te predvsem kot športnega novinarja, komentatorja. Delaš pa še veliko drugih stvari.

Res je. Ukvarjam se tudi z marketingom, organizacijo in vodenjem prireditev, stiki z javnostjo, izobraževanjem in športom. Pa še kaj bi se našlo. Žal pa ima dan le 24 ur. (smeh) Šport oziroma športno novinarstvo te takorekoč spremljata že od malih nog.

Pri šestih, sedmih letih sem se zaljubil v šport. Zelo rad sem ga prakticiral, prav tako tudi spremljal. Pred štirimi desetletji so bili drugačni časi. »Nono« je imel majhen črnobel televizor, ko je bila na sporedu tekma, sem si ga seveda prilastil jaz. Na srečo je vedno popustil. Čeprav je bila slika na ekranu precej slaba, mi ni ušla prav nobena tekma, posebej nogometna ne. Sem edinec in včasih sem se bil prisiljen igrati tudi sam. Na domačem travniku sem si naredil nogometno igrišče, kjer sem bil včasih edini igralec.

Predstavljal sem si, da sem akter pomembne tekme, zraven pa sem jo tudi komentiral. To sem počel ure in ure in nikoli se nisem naveličal. O tem sem ponoči celo sanjal. (smeh) Študiral si elektrotehniko, kasneje tudi inženiring. Kako te je pot zanesla v novinarske vode, v svet komentatorstva?

Takoj po osamosvojitvi, v študetskih letih, sem začel sodelovati z mediji. Moj prvi stik je bil z Radiem Koper, kjer so takrat vabili k sodelovanju zunanje sodelavce. Kasneje sem sodeloval še z različnimi drugimi elektronskimi in tiskanimi mediji. V času študija mi je seveda prav prišel prav vsak tolar. Ob tem pa sem počel stvari, ki so mi bile všeč.

Se spominjaš prve tekme, ki si jo komentiral?

Poleti, leta 1992, se je v novogoriškem Športnem parku odvijala prvenstvena nogometna tekma med Gorico (takratnimi Vozili) in lendavsko Nafto. Gostje so zmagali z 2-1. Takoj po tekmi sem izvedel, da je takratni trener Gorice

odstopil in kot prvi sem to posredoval v eter. Kljub določeni meri treme, ki je bila razumljivo prisotna, mi je jezik kar dobro stekel.

Zagotovo se ti je v tem poklicu zgodilo marsikaj zanimivega.

Veliko stvari je bilo; toliko, da bi lahko začel pisati knjigo na to temo. Morda bi izpostavil dogodek, ki sem mu bil priča na nogometni tekmi v Zagorju ob Savi, kjer je gostovala Gorica, če se prav spominjam je bilo to leta 1993. V tistih časih mobilnih telefonov še ni bilo, tako se je bilo potrebno znajti na drugačen način. Ponekod so že imeli telefonske zveze na stadionih, drugje še ne. Celo v bližnje lokale, železniške postaje in govorilnice smo hodili na telefon in se v živo oglašali v radijski program. V Zagorju me je novinarski kolega napotil v stanovanje hišnika, kjer naj bi bilo vse dogovorjeno. Že ko sem stopil na hodnik, kjer je bil telefon, sem bil presenečen, saj sta se mož in žena glasno kregala. Vseeno sem zavrtel številko in se vključil v program.

Ko sem hitel v eter opisovati dogajanje na tekmi, se mi je približal velik pes, nemški ovčar, ki ni imel nič kaj prijazen pogled. Začel me je ovohavati. Moram priznati, da sem se precej prestrašil, vseeno pa nadaljeval s poročanjem. Sploh ne vem, kaj in kako sem takrat govoril. Na srečo se je vse skupaj srečno končalo, saj se je pes miroljubno umaknil.

Spomladi je zaživel spletni go-portal.si. Lahko kaj več poveš o tem projektu?

Namen portala je spremljati dogajanje v Goriški regiji.

Zadeva se je zenkrat kar dobro »prijela«, odziv je pozitiven. Želja je, da bi go-portal v prihodnje vsebinsko nadgradili.

Predvsem bi radi predstavili čim več zanimivih dogodkov, običajev in obrazov. Tu nimam v mislih le znane osebnosti, temveč tudi tiste, ki jih javnost morda sploh ne pozna, vendar imajo marsikaj zanimivega povedati in pokazati.

Iz izkušenj lahko povem, da so takšni članki zelo dobro sprejeti. Bralce revije Navdih zato ob tej priložnosti vabim k sodelovanju.

37

Na kaj si v življenju najbolj ponosen?

Na ženo in štiri otroke, ki so v življenju moj največji dosežek.

Prav tako bom vedno neizmerno hvaležen očetu in mami, da sta mi nudila vse, kar sem potreboval in me med drugim naučila, da se sreča skriva v majhnih stvareh.

slabosti in negativne stvari. Koliko lepše bi nam bilo vsem, če bi se osredotočali na dobre, pozitivne plati in bi drug drugemu bolj pomagali. Sreča je v nas, le poiskati jo je treba.

Barbara Skorjanc

Kaj bi za konece povedal bralkam in bralcem revije Navdih?

Vsem bi zaželel mirne, vesele božične in novoletne praznike.

Vse bolj opažam, da ljudje pri sočloveku iščemo predvsem

Drage občanke in občani Nove Gorice in okolice, v letu 2018 vam želimo veliko poslovnih uspehov in osebne sreče, v božično-novoletnem času pa naj ne manjka domače topline in radosti. Srečno!

Veselimo se prihodnjega sodelovanja z vami, LO SMC Goriška

V novi preobleki s svežimi vsebinami!

Šport

• Go šport

Športna oddaja.

Aktualnost •

• Golavt

Obrazi

Oddaja o aktualnih dogodkih na Primorskem.

Oddaja o nogometu.

Informativni program • Primorska doganja

Tedenski pregled doganja na Primorskem.

Kje lahko spremljate

Kultura

• Sodobna umetnost 38

Oddaja o sodobni vizualni umetnosti.

Primorska televizija brez omejitev.

Spoštovanje in zaupanje v sočloveka je tako v poslovnem kot zasebnem življenju pomembno darilo.

V letu 2018 želimo vsem zaposlenim v podjetju Ilmest, poslovnim partnerjem ter bralkam in bralcem revije Navdih miru in prijateljstva, srčnosti, poguma ter radosti življenja.

Vesel Božič ter srečno in uspešno leto 2018.

ŽIVLJENJU DAJEMO ENERGIJO www.elektro-primorska.si

Bojan Puhek/Siol.net

Miran Srebrnič, trener novogoriških nogometašev »Doma na Plešivem smo imeli travnato igrišče za mali nogomet, kjer je nas pet mulcev preživljalo prosti čas. Tam smo prebili tudi po šest ur dnevno, v tem smo uživali. Veliko smo se naučili kot samouki. Spremljali smo tedanjo jugoslovansko ligo, kjer smo imeli svoje vzornike,« je za začetek o svojih prvih nogometnih korakih spregovoril Miran Srebrnič, ki bo januarja praznoval 48. rojstni dan.

Kdaj si se pridružil klubu v Brdih in začel redno trenirati? Kdo te je tja povabil?

Relativno pozno. V šoli smo imeli tekme v malem nogometu. V briškem klubu so me opazili in povabili, da bi se jim pridružil. Šele v osmem razredu, ko sem bil star 14 let, sem povabilo Mirana Beča in Enza Vižintina, ki sta bila zelo vztrajna, sprejel. Takrat sem začel trenirati pod nadzorom in bolj redno.

Razvoj je bil hiter in leta 1993 si se preselil h Gorici. Tvoj prvi trener pri belo-modrih Filip Mendaš je bil nad tvojo igro nemudoma navdušen …

V Brdih sem igral v takratni drugi in tretji slovenski ligi. Medtem sem za leto dni odšel v vojsko. Nisem razmišljal, da bi se preselil h Gorici, ker takrat nisem imel takšnih ambicij. Nogomet sem igral bolj iz ljubezni. Že pol leta pred selitvijo v Novo Gorico so me vabili v klub na preizkušnjo, vendar se za to nisem odločil, ker smo bili v Brdih dobra »klapa« in tudi igrali smo kar dobro. Leta 1993 sem se le opogumil in sprejel izziv. Prvo leto sem igral za 300 mark, zato sem še naprej hodil v službo na Gostol. Čez leto dni so se zame začeli zanimati tudi drugi klubi in takrat sem z Gorico podpisal profesionalno pogodbo, tako sem se lahko posvetil le nogometu.

40

Po zadnjem jesenskem krogu sezone 2006/2007 si se odločil, da »kopačke« obesiš na klin.

Ja, takrat sem še razmišljal ali naj nadaljujem, ali naj zaključim igralsko kariero. Prihajali so mladi nadarjeni igralci, jaz sem imel že skoraj 37 let. Lahko bi še vztrajal in ekipi pomagal oziroma čakal na priložnost z rezervne klopi, vendar mi to ni preveč odgovarjalo.

Odločitev je bila težka, ampak odločil sem se, da se raje preselim med trenerje, saj sem trenersko šolo opravil že v času igranja.

Najbojša tekma v karieri? Je izjemna zmaga v Koebenhavnu v kvalifikacijah za ligo prvakov na vrhu lestvice?

To je bila najodmevnejša tekma, največji uspeh ekipe. Zame osebno pa je bila najboljša tekma tista, ki sem jo najbolje odigral.

To je bil superpokal Slovenije z Olimpijo, ki smo jo dobili s 3-1, jaz pa sem dosegel vse tri gole. To je za branilce neobičajno, prava redkost. Občutki so bili zares neverjetni.

Kaj ti pomeni podpora družine?

Družina je vse. Pomeni mi največ v življenju. Pomembno je, da je prisotno zdravje. Podpirajo me v tem trenerskem poklicu, ki je zahteven. Nekateri si niti ne predstavljajo, kako stresno je to delo.

V to si vpet cel dan, zahteva veliko energije. Včasih zaradi tega trpi cela družina, na srečo pa mi vedno stoji ob strani.

Kako si spoznal ženo Urško?

Z Urško sva bila na Plešivem skoraj soseda. Dolgo časa je sploh nisem poznal, saj sem od nje šest let starejši. Spoznala sva se, ko sem jih jaz imel 24 ona pa 18. Ja, vložil sem nekaj truda, da sva prišla skupaj. Vesel sem, ker je res prava oseba.

Si blažen med ženami, saj imaš dve hčeri? Kakšen oče si?

Nisem preveč strog, najbrž tudi zato, ker imam dve hčeri. Bolj stroga je žena. Jaz se razjezim zelo redko, takrat pa sem zelo hud, če vem, da imam prav. Vzgajava jih v poštenosti, delavnosti, odgovornosti, oliki in mislim, da sta na pravi poti, da zrasteta v dobri osebi.

Kaj tvojim puncam pomeni nogomet? Te spremljajo na tekmah?

Urške nogomet ne zanima prav posebno, rezultate pa vseeno spremlja. Hčerkama je nogomet bolj všeč. Starejša precej redno obiskuje domače tekme. Ko pride domov, me obvešča o tem, kaj so govorili gledalci. (smeh). Na tekmah je pač tako. Sicer pa doma o nogometu nerad govorim.

Preselimo se znova na nogometne zelenice. Kot igralec si po prihodu v Novo Gorico vseskozi, kar 14 let, igral za belo-modre.

Zakaj? Zate je bilo vendarle veliko zanimanja, tako s strani slovenskih klubov (Olimpija) kot tudi tujih. Nekaj časa je bila aktualna selitev v italijansko Foggio.

Mogoče sem bil za to tudi jaz kriv, ker nisem bolj vztrajal. Imel sem možnost, da bi sprejel povabilo Olimpije, ki pa v tistih časih ni bila takšen klub kot je danes, nenazadnje smo mi osvajali naslove. V goriškem klubu so bili do mene korektni, v tej sredi sem se dobro počutil, imel sem dober status. Ko sem bil član reprezentance, se je nekaj dogajalo tudi v tujini. Zame se je zanimala Foggia. Slišal sem, da je klub takrat zahteval visoko odškodno.

Na dresu si nosil številko šest? Ima ta številka zate kakšen poseben pomen?

Na začetku sem imel v goriški ekipi različne številke, pogosto tudi štirico. Od leta 1995 sem si izbral številko šest, za katero sem menil, da je srečna. Šestico sem nosil do konca kariere.

Zanimivo, da je številka šest povezana tudi s ševilom tvojih nastopov v majici slovenske izbrane vrste. V reprezentanci si v času dr. Zdenka Verdenika in Bojana Prašnikarja odigral šest tekem.

Ja, če bi vedel, da je števika na dresu povezana s številom nastopov v reprezentanci, bi si zagotovo raje izbral števiko 99. (smeh) Spominjam se dobre tekme v Lienzu proti Avstriji ter v Splitu proti Hrvaški, kjer smo igrali 3-3. Na obeh sem začel v enajsterici. Hrvaška je bila kasneje tretja na svetovnem prvenstvu v Franciji. Na ostalih srečanjih sem dobival priložnost z rezervne klopi. Reprezentanca je bila izjemna izkušnja.

Veliko teže. Kot igralec se tega niti ne zavedaš. Kot igralec gledaš na trenerja le iz svoje, igralske perspektive. Trener mora razmišljati o celotni ekipi, kar je precej teže. Kadar so igralci jezni name, jim želim, da bi se preizkusili tudi v vlogi trenerja, da bi spoznali, kako to izgleda.

Ali kdaj v slačilnici tudi povzdigneš glas? Če je potrebno, se tudi to zgodi. Sicer pa z igralci raje komuniciram na miren način. Seveda sem do njih tudi kritičen, kadar je to potrebno. Četudi tekmo dobimo in igramo slabo, jim to povem. In obratno, seveda. Treba je biti samokritičen.

Kot trener si že dosegel lepe rezultate. Imam pa občutek, da si premalo drzen. Drugače povedano, trenerji, ki se znajo tržiti, izpostaviti svoje uspehe navadno pridejo dlje. Le dobro delo se žal vedno ne obrestuje.

To je resnica. Nisem in nikoli ne bom oseba, ki bi se prerivala.

Mislim, da mora biti delo tisto, ki te odlikuje, ki ti omogoča boljši angažma. Če se lahko pohvalim, v Gorici smo imeli veliko težkih situacij, ki smo jih uspeli rešiti. Nikoli nisem bil sam, zato velja pohvaliti tudi vse sodelavce. V Gorici se je že velikokrat zgodilo, da smo iz nemogočih situacij uspeli priti na zeleno vejo. Ne mislim zgolj na rezultate na igrišču, zadeve je treba gledati širše. Tu je tudi iskanje denarja za preživetje celotnega kluba. Brez prodaje igralcev ne moremo preživeti. Včasih se navijači in pristaši kluba jezijo, zakaj prodajamo najboljše igralce. Tudi jaz bi jih raje imel v ekipi, vendar trenutno nismo v situaciji, da bi si to lahko privoščili.

Poleti si bil med kandidati za trenerja Olimpije, kjer so se naposled odločili za Igorja Biščana. Kdaj te bomo videli tudi v kakšni drugi sredini? Verjetno imaš takšne ambicije?

Imam takšne ambicije, zagotovo. Olimpija je klub, ki bi me zanimal. Preizkusil bi se v večji sredini, pa tudi v finančnem smislu bi bil to zame velik preskok. Imel sem možnost, da bi odšel v kakšen drug slovenski klub. Ker pa so bili na nivoju Gorice, me ni premamilo, da bi sprejel povabilo. Morda, če bo potrebno, bom kdaj to naredil. Bi pa želel biti trener kakšnega večjega kluba.

Kje se vidiš čez deset let?

Nogomet imam zelo rad, uživam v trenerskem delu. Želel bi si, da bi mi zdravje še dolgo služilo in da bi lahko čim dlje opravljal ta poklic.

Marko Lazar

Zakaj po menjavi selektorja zate ni bilo več prostora v majici z državnim grbom, čeprav si v Gorici igral zelo dobro? Srečko Katanec te je namreč dobro pozal, saj je bil tudi tvoj trener v Gorici, kjer je začel svojo trenersko pot.

Med nama v Gorici ni bilo prave kemije. Ni me preveč cenil in pričakoval sem, da me v reprezentanco ne bo povabil. Je pa tudi res, da v času Katanca v Gorici nisem bil v najboljši formi. Takrat nisem igral na tistem nivoju, kot sem ga bil dejansko sposoben. Če prav sklepam, je teže biti trener kot igralec?

41

Opustite vsako upanje, vi, ki vstopate v – fitnes V poplavi takšnih in drugačnih informacij s področja telesne aktivnosti in rekreacije je človek lahko hitro zmeden.

Socialna omrežja so prepolna samooklicanih trenerjev in strokovnjakov, ki nagovarjajo vsakogar, ki ga premamijo obljube o hitri izgubi maščobe in še hitrejšem pridobivanju mišične mase. Izklesani in »napihnjeni« fantje, ki spominjajo na mešanico korneta in oblaka, obljubljajo neverjetne rezultate v le nekaj tednih, dekleta brez sledov celulita pa v izjemno kratkih hlačah predstavljajo sklop vaj, ki naj bi nas v le nekaj minutah dnevno pripeljale do popolne postave.

Takšnim poznavalcem telesne aktivnosti, ki ob minimalnem vložku truda in časa obljubljajo popolne rezultate, pravim trenerji optimisti. Vsem je skupno to, da bolj ali manj uspešno zavajajo svoje poslušalce oziroma gledalce. Lahko mi verjamete, da do svojih izklesanih mišic niso prišli le z nekajminutnimi programi vadbe, ki jih ponujajo preko video posnetkov.

Nasprotje trenerjev optimistov so trenerji pesimisti. Sam jih rad imenujem tudi trenerji teroristi, saj so večinoma mnenja, da je bil trening neuspešen, če ni trajal vsaj tri ure in vadeči ni bil vsaj dvakrat na robu bruhanja. Takšnega pristopa in razmišljanja smo deležni tudi v priljubljenem resničnostnem šovu, ki se ravno v tem času vrti na televiziji.

Trenerji teroristi imajo tudi eno dobro lastnost. V primerjavi s trenerji optimisti so bolj dosledni in v svojo filozofijo telesne preobrazbe praviloma vključujejo tudi načrt prehranjevanja, ki je za dosego želenih rezultatov zelo pomemben. Slabša stran programa prehrane pa je ta, da je pogosto zastavljen preveč strogo in vadeči v njem ne zmore vztrajati dolgoročno. Ta način prehranjevanja

Valentin Casarsa tako ni dolgoročna rešitev, je le kratkoročni prehrambeni režim, ki sicer pomaga pri hitri izgubi kilogramov, vendar je podvržen »jojo učinku«, saj nesrečnik pogosto pridobi še več kilogramov, kot jih je prej mukoma izgubil.

Malo za šalo in malo zares smo tako v grobem povzeli dva različna pristopa do telesne aktivnosti. Na eni strani prepričanje, da je mogoče z neznatnim odrekanjem in minimalnim vložkom doseči odlične rezultate, na drugi pa filozofija, da je preoblikovanje telesa pravi križev pot, s trpljenjem, stradanjem in vsem odrekanjem, ki sodi zraven.

Sam sem zagovornik pristopa, ki temelji na dolgoročni disciplini glede prehranjevanja in redni telesni aktivnosti, vendar ohranja drobne užitke življenja. Takšen pristop temelji na prepričanju, da si velika večina sicer želi rezultate, vendar ne na račun prevelikega odrekanja. Vsakdo bi rad izgledal kar se da dobro, le redki pa so tisti posamezniki, ki so za vrhunski izgled pripravljeni trdo delati vsak dan in namesto okusne hrane jesti surove jajčne beljake, tablete in praške. In ker večina ljudi nima teženj po doseganju rezultatov v bodybuildingu, to na srečo niti ni potrebno.

Režim vadbe in prehranjevanja morata biti torej v svoji doslednosti premo sorazmerna z željo po napredku in zastavljenimi cilji.

Z drobnimi koraki v pravo smer in vztrajanjem na svoji poti lahko dosežemo zavidljive rezultate. Kako je pa to v praksi?

To bom poskušal pojasniti na vzorčnem primeru gospoda Srečka, ki je poslovnež srednjih let.

Valentin Casarsa

42

Srečko si je zastavil sledeči režim vadbe: treniral naj bi enkrat tedensko, vendar mu pojasnim, da potrebuje zdrav moški srednjih let več telesne aktivnosti in ga

spodbudim k odločitvi za dve vadbi tedensko v fitnesu in k aerobni aktivnosti v naravi. Srečko je velik gurman in se ne želi odpovedati drobnim in sladkim razvadam, zato mu priporočam, da najbolj kalorično hrano zaužije zjutraj ali v času do kosila in popazi na kalorični vnos pri večerji.

Predlagam mu, naj si obilnejšo oziroma bolj kalorično večerjo privošči le enkrat tedensko, ob koncu tedna; tako sam sebe nagradi za disciplino. V primeru volčje lakote mu priporočam kozarec vode pred obrokom. Srečko ima zaradi sedečega načina življenja bolečine v križu in zaradi četrtkovih moških večerov pivski trebušček, ki bi se ga rad znebil do poletja. Ker se je odločil za fitnes šele v mesecu aprilu, mu pojasnim, da bodo rezultati do poletja sicer vidni, vendar naj svoj cilj ob svojem življenjskem slogu načrtuje za prihajajoča poletja. Zaradi bolečin v križu se bomo v prvi vrsti osredotočili na terapevtske vaje, trebušnjake in vadbo globokih mišic ob hrbtenici, vzporedno pa poskrbeli še za povečan tonus mišic zgornjega dela. Srečko se vsako leto vsaj za en teden odpravi na smučanje z družino, zato mu priporočam tudi vadbo ravnotežja in krepitev mišic nog, čeprav sam sploh ni predvideval vadbe nog. V njegovem primeru ni potrebe po dvigovanju zelo težkih bremen in izvajanju zahtevnih vaj, kot so: poskoki z bremeni, nalogi, potegi in potiski nad glavo. V njegovem primeru je bolj pomembno zagotoviti dolgoročno športno udejstvovanje brez poškodb. Prav tako ni potrebe po dodatkih k prehrani, saj lahko vse zastavljene cilje doseči z dolgoročnim režimom prehrane. Poleg tega Srečko v hrani uživa in ne želi obrokov

zamenjati za beljakovinske napitke, tablete in beljakovinske tablice.

Takšen racionalen pristop k telesni aktivnosti je po mojem prepričanju pravi, saj posameznika spodbuja k uravnoteženosti v življenju in dolgoročni skrbi za zdravje ter počutje, pri temu pa mu ne odteguje vsakdanjih življenjskih užitkov. Rekreacija in telesna preobrazba naj ne bosta tek na kratke proge ampak dolgoročen projekt, v katerem upoštevamo individualne značilnosti posameznika, njegove potrebe, želje in cilje.

Rok Kolander

Valentin Casarsa

Walcher Mobili

Via nazionale 20 33019 Tricesimo Udine T: 0039 0432851270 F: 0039 0432880537 E: walcher@walcher.it

Blagovna znamka Walcher, sprva znana po oblazinjenem pohištvu, s svojimi edinstvenimi izdelki in luksuznimi rešitvami opremlja bivalne prostore v Italiji in drugod po svetu. Pri izbiri blagovnih znamk, ki jih uvrščajo v svoj prodajni program, se močno usmerjajo k izdelkom z oznako »Made in Italy« in tako ponujajo skoraj celotno paleto najboljših italijanskih podje j, z nekaj omejenega nabora tujih proizvajalcev.

Podjetje Walcher je močno prisotno na nemškem trgu in vedno bolj iskano med mednarodnimi strankami, zato se s svojimi poslovalnicami že širi tudi na druge konce sveta.

43

Promocijsko sporočilo

www.walcher.it instagram: #Walcher_mobili FB: @walcher.mobili

Enduro kolesarjanje po Etni

Skupina Novogoričanov, gorskih kolesarjev, ki se združuje v neformalni skupini TC Skalnica, je to jesen ponovno odpotovala avanturam naproti. Tokrat jih je na svoja pobočja zvabila sicilijanska Etna, sicer dejaven, vendar trenutno dremajoč ognjenik, ki se dviga 3350 metrov nad morjem. Ob tem, da je Etna s svojo okolico impozanten naravni in kulturni spomenik, ponuja tudi vabljiva pobočja, ki so primerna za enduro kolesarjenje – športno panogo, s katero se fantje ukvarjajo. Pravijo, da je spuščanje vzdolž neskončnih pepelnatih

sipin smučanju podobna zabava brez primere. Medtem pa je »pedaliranje« navkreber po meliščnih poteh na tisto nadmorsko višino povsem druga pesem. Več o tem, kaj počnejo pri TC Skalnica, in o enduro ter turnem kolesarjenju nasploh boste lahko prebrali v Pomladnem Navdihu.

B. S.

Kako privarčevati z energijo? S toplotnimi črpalkami Kronoterm.

Svetovanje na področju energetsko učinkovite rabe energije za hlajenje in ogrevanja poslovnih in bivalnih prostorov.

Zamenjava starih naprav s toplotnimi črpalkami za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

BELINGAR D.O.O. Industrijska 5 | Nova Gorica +386-(0)41-501-120 | info@belingar.com PREMIUM BRAND

Tek treh vrhov 12. novembra se je preko 260 tekačev podalo na prvi Tek treh vrhov/Corsa delle tre cime, ki je potekal v organizaciji Javnega zavoda za šport Nova Gorica. Tekači so svojo pot začeli v Kajak centru Solkan. Pot jih je preko sedla Vratca in strelskih jarkov na Škabrijelu popeljala ne vrh le-tega. Sledil je spust na Prevalo, od koder so se tekmovalci povzpeli na drugi vrh, Sveto Goro. Del vzpona je tekače vodil skozi 300 metrov dolgo kaverno pod vrhom. Po daljšem spustu, kjer so tekmovalci tekli pod Solkanskim mostom, je sledilo novo doživetje. Solkanski kajakaši so jih z rafti prepeljali na drugi breg Soče, kjer se je začel najzahtevnejši del teka – vzpon na Sabotin, nato do cerkvice sv. Valentina, preko čudovitega grebena in nato preko italijanske strani hriba spust v cilj.

Tek treh vrhov se je rodil z mislijo povezovanja, brisanja mej, promocije športa, rekreacije in turizma. Seveda ne gre zanemariti zgodovinskega vidika. Letos je minilo sto let od konca bojev na Škabrijelu, kjer so bili slovenski fantje v Avstro-Ogrski vojski največje bitke na slovenskih tleh.

Tek, dolg 28 kilometrov in s 1650 metri vzponov in spustov, je tekače očaral in navdušil. S svojo domiselnostjo, čudovito naravo in komemorativno noto bo zagotovo v prihodnosti pritegnil še večje število gorskih tekačev iz cele Evrope.

Miha Repič Lado Pavliha

Zmagovalke na stopničkah

Domačija BELICA leži v osrčju vinorodne briške pokrajine, v vasi Medana. Prednost lege ni le v čudovitih razgledih, temveč tudi v stalno prisotni sapici vetra, kar blagodejno vpliva na zorenje pršutov, šalamov, pancet in drugih dobrot, ki jih že vrsto let z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo pridelujemo pod streho naše domačije.

Poleg domačih mesnin vas postrežemo s tradicionalnimi domačimi briškimi jedmi s pridihom sodobne kuhinje.

Na domačiji BELICA, ki je zgrajena v tradicionalnem briškem stilu, vam nudimo 10 udobnih sob z zunanjim bazenom.

BELICA TURIZEM Zlatko Mavrič Medana 32 5212 Dobrovo Slovenija

SEMOLIČ Borut Mrevlje s. p., Gradnikove brigade 53, Nova Gorica 05/ 30 28 828 45

Kevin Lozar

Praznično preobilje in notranja praznina Praznični čas je pred vrati. Čas želja in pričakovanj. V človeku se še bolj močno prebuja hrepenenje.

Hrepenenje po sprejetosti, ljubezni in povezanosti. Hrepenenje po dobrem, lepem in toplem vzdušju, kjer lahko pripadamo. Kjer se počutimo razumljene in sprejete v tem, kar smo. Kjer se počutimo vredne.

Slišane – v svojih morda nekoliko drugačnih pogledih. Kjer se nam ni treba zagovarjati ali ves čas spoštljivo vztrajati, da si želimo mirnega večera.

Vsak ima svoje predstave o tem, kako preživeti praznike. Priložnosti za prepire in konflikte je zaradi nasprotja interesov veliko in prava umetnost je, kako zadostiti različnim pričakovanjem. Vsi si želimo lepo okrašene hiše, dobre praznične večerje in prijetnega, povezujočega družinskega vzdušja, obenem pa ima tudi vsak svoja posebna pričakovanja. Pogosto si otroci in mladostniki predstavljajo, da se bo vse kar čudežno zgodilo samo od sebe in da pri pripravi praznovanja ne bo potrebno sodelovati in vključiti napora. Mnogi si tudi predstavljamo, da bi moralo biti vse prilagojeno našim predstavam in željam. Če ne želimo neprijetnih presenečenj, se je smiselno vnaprej dogovoriti, vključiti želje vseh in pripraviti kompromise ter zadolžitve vsakega člana. Naj bo vsaj en del prazničnega večera namenjen skupnim aktivnostim.

V ljudeh je danes veliko praznine. Odnosi so površni, odtujeni, zapiramo se vsak v svoj svet hitenja, obveznosti, razdraženosti ali upornosti, pasivnosti in osamljenosti. Praznino skušamo zapolniti s poudarjanjem zunanjosti in s preobiljem daril, hrane in blišča. Včasih tudi z umikanjem v svet dela, virtualnosti, zabave ali omam različnih zasvojenosti, s čimer želimo le pobegniti pred bolečino osamljenosti in nerazumevanja. Pogosto vsa svoja neizpolnjena življenjska hrepenenja usmerimo v praznike in nerealno pričakujemo rezultate prav tisti dan in ne da bi sami pri sebi kaj bistvenega spremenili. Spregledamo samo vsebino praznika, ki ima globlji pomen. Praznina nastane, ko ni odnosa, vrednot, Boga. Tisto, kar nam manjka, so: pravi, pristni stik, resnično srečanje, poslušanje, zanimanje in bližina.

Spodbujam vas, da se ob letošnjem božiču morda odločimo za drugačne odnose, za večjo povezanost. Začnemo lahko pri skromnejšem praznovanju in namenimo več časa boljšemu poznavanju sebe in jasnejšemu izražanju svojih doživljanj, potem pa nadaljujemo pri pristnem zanimanju za naše bližnje. Če tako čutimo, lahko izrečemo iskreno opravičilo otrokom in partnerju, ker si nismo uspeli vzeti dovolj časa zanje in smo jih s tem prizadeli, da jih nismo dovol razumeli in upoštevali, da smo jih morda celo spregledali. In sami pri sebi morda sklenemo, da želimo postati boljši človek in se v odnosih vedno znova učiti.

Vsem želim prijazne, mirne in blagoslovljene božične praznike.

Jerneja Dimec Bratina, spec. zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka

Leto se je spet zelo hitro odvrtelo po ustaljenih tirnicah; ponovno smo na koncu in začetku nečesa.

Upamo, da vam je bilo staro leto naklonjeno in da ste morebitne težave in prepreke kar se da uspešno odpravili in prenesli.

blagoslovljeni z vsem dobrim. Za dneve novega leta pa vam želimo, da bi bili do vas prijazni in velikodušni z zdravjem in srečo.

Decembrski adventni čas je že tu. Veliko bomo v njem postorili, da nam bo pred in med prazniki lepo. Naj bodo božični prazniki v krogu vaših družin

Mestni odbor Slovenske demokratske stranke Nova Gorica

Vsem želimo lepo praznovanje! Srečno!

Urejenost se začne že pri nogah. Nudimo vam lepotno pedikuro, z depilacijo pa poskrbimo za gladkost vaše kože. Za lep izgled vaših nohtov so na voljo najnovejše tehnike, kot so: gelish polygel in gelish dip. Tehnike omogočajo hiter in enostaven nanos brez sušenja pod lučko, brez ostrih vonjev in omogoča dolgo obstojnost. Kot nalašč za praznični december!

Utrujeno in izčrpano kožo nahranimo s prijetno nego obraza, sproščujočo masažo ter z različnimi pomlajevalnimi postopki, ki bodo poskrbeli za mladosten videz vašega obraza.

Edinstven in glamurozen izgled pa si boste zagotovile z podaljševanjem trepalnic.

Natanko leto dni mineva od dneva, ko sem v Rožni Dolini odprla svoj salon lepote. Na videz drzna odločitev v časih, ko smo priča mnogovrstni ponudbi kozmetičnih storitev in proizvodov. Pravijo, da je skrivnost v podrobnostih. In res je tako. V M Beauty salonu lepote si vzamemo čas in se v celoti posvetimo samo vam in vašim željam.

Kakovostna kozmetična storitev na vseh nivojih je naše vodilo.

Če pa si želite končno uresničiti vaše novoletne zaobljube, so vam na voljo tudi masaže in oblikovanje telesa z anticelulitnimi postopki.

Dobrodošli v M beauty salonu lepote, kjer poskrbimo za videz, ki ste si ga od nekdaj želele.

Maja Vuk

Maja Vuk Vipavska cesta 54 Rožna Dolina Nova Gorica

M BEAUTY SALON LEPOTE

Promocijsko sporočilo

Tel: 040 272 077 FB: M beauty www.mbeauty.si

47

Promocijsko sporočilo

Terapija pri zdravilcu Maksimu Osipovu Danes postaja skrb za zdravje vse bolj naša vsakdanja skrb. To ni povezano samo s starostjo, temveč tudi s povečanimi zahtevki in pritiski podjetniške in potrošniške družbene ureditve.

Vse hujše oblike stresa in z njimi povezani problemi, povzročajo težave na področju psihe in na gibalnem aparatu.

Posledično je razumljivo, da je na trgu velika ponudba sredstev in načinov za lajšanje in odpravljanje teh težav. S ponudbami nas, preko spletnih in tiskanih informacij, iščejo različni ponudniki.

Kot kronični bolnik in ne nazadnje kot sedaj upokojeni profesor športne vzgoje in atletski trener, poznam terapevtski vpliv gibalnih in sprostilnih vaj na organizem, zato rad prisluhnem strokovnim ponudbam zdravnikov in terapevtov.

Tako sem preko stikov z udeleženci terapij in informacij na spletu, konec avgusta letos tudi sam preizkusil učinke terapije pri Maksimu Osipovu.

Sam pristop in izvedba sta specifična in zanimiva, predvsem ker zahtevata sodelovanje posameznika, sam učinek pa je, vsaj v prvi fazi, vezan na zanimive občutke spreminjanja dogajanja v psihičnem in fizičnem počutju.

Zdravilec Maksim Osipov dosega odlične rezultate pri bolečinah v hrbtenici, križu, išiasu, sklepnih in revmatskih obolenjih, paraplegičnih težavah, imunskih težavah, glavobolih, dihalnih boleznih in astmi, psihičnih težavah, depresiji, stresu, možganski kapi, sladkorni bolezni in drugih boleznih. Uspešno pomaga pri težavah povezanih z Downovim sindromom in pri motoričnih in drugih otroških težavah. Precej uspešno odpravlja tudi težave neplodnih parov.

Terapije pri zdravilcu Maksimu Osipovu bodo potekale od ponedeljka, 22. januarja, do nedelje, 28. januarja 2018.

Vse terapije bodo potekale v prostorih Društva Notranja Pot v Novi Gorici (vhod pri trgovini Lega).

Informacije in obvezne rezervacije na 031 395 864 (Tatjana).

Vojko Orel

Za vas opravimo vsa dimnikarska dela, tako da je v celoti in kakovostno poskrbljeno za vašo kurilno dimovodno napravo.

Pokličite nas na: T: 05/303 2719, M: 041/889 904 E: ekoenergetika@siol.net www.ekoenergetika-dimnikarstvo.si

Skriti Božički Če ste kot jaz, ste ob besedni zvezi skriti Božiček verjetno pomislili na božični film, album, pravljico ali podoben fenomen. Nak. Gre za zelo razširjeno prakso anonimne izmenjave daril znotraj določenih skupnosti (v šoli, na delu itd.), kjer sodelujoči naključno izberejo ime človeka, ki ga bodo obdarovali. Pri tem šegavi prst usode običajno najraje pokaže na tistega sošolca, v katerega smo na tihem zatrapani, ali na Julija Černe tistega sodelavca, s katerim sta se pred kratkim sprla. Ali vam ob tem trzne srce ali živec? Vidite v tem priložnost ali neslano šalo?

Kako stvar poteka, sem izvedela od mlajšega brata, ko so skritega Božička vpeljali v 8. razredu OŠ Čepovan. Večinoma so podarjali sladkarije in najbolj zaželene so bile čokolade. Tiste drage in velike. Enkrat so se Božički razkrili, spet drugič so Božička razkrili drugi. In kdaj je (p)ostal tudi gorivo špekulacij.

Sama te izkušnje nimam. Tudi kar se obdarovanja v družinskem krogu tiče, smo pri nas vedno »igrali po pravilih«. Vsak član pove, kaj si želi, vsako darilo je skrbno označeno, tako vsi vemo, za koga je in od koga je. Nekaj globoko ganljivega je v tem, da v »najlepši sezoni« postanemo vsi zarotniki in žrtve v iskanju popolnega darila, ustvarjanju idealnega praznovanja, lovljenju zlatega spomina. Kar spomnite se vseh tistih kosil in družinskih srečanj,

ko ste z otroško naivnostjo verjeli v moč praznične evforije, ki bo pomagala pozdraviti stare rane, zaključiti boleča poglavja in prizemljiti bleščečo prihodnost. Božič kot simbol sprave med nami in tistimi, ki jih imamo radi. Novo leto kot portal v boljši jutri in novoletne zaobljube kot urok za izboljšano različico samega sebe.

Tudi v današnji dobi, ko smo vsi do zob oboroženi s tehnologijo in cinizmom, človek globoko v sebi še vedno verjame v magijo.

Potrebuje jo.

December je mesec, ki ga naša kolektivna zavest priznava kot točko preporoda. Kvantni preskok, ki se zgodi vsako leto, ko sami pri sebi sprejmemo, da smo lahko manj zategnjeni, bolj odprti, bolj človeški, bolj strpni in bolj pripravljeni podati roko sočloveku.

Vsi smo del Homo sapiens družine, ki biva na okroglem planetu.

Kar gre naokoli, pride naokoli. Če se vas bo polotila post-praznična depresija, bi vam rada namignila, da razmislite o sledečem: v resnici se »najlepša sezona« nikoli ne začne – ker se nikoli ne konča.

Vsi smo skriti Božički, prav vsi. Ves čas. V poletnem, jesenskem in pomladnem času. Celo leto, na petek in svetek. Če to hočete ali ne. Če se tega zavedate ali ne.

Ne verjamete?

Pomislite, kako poteka vaš običajen dan. Se začne s telovadbo ob poslušanju najljubše radijske postaje? Mogoče sledi tuš, skodelica kave z božanskim rogljičkom, medtem ko v mislih sestavljate bojni plan? Mogoče vas čaka stresen sestanek, zato bi bilo dobro, da si oblečete svoje najljubše spodnjice – tiste, ki vam prinašajo srečo.

Za vsako stvar, ki jo uporabljate; od zobne ščetke do ulice po kateri hodite vsak dan, je nekdo žrtvoval čas, energijo, znoj, kri in verjetno šop živcev, da so bile ustvarjene.

Nihče od nas ne biva v popolnem niču. Prejemamo darove neprekinjene verige človeškega dela, ki kljubuje času, naravnim katastrofam, vojnam, lakoti, depresiji, pomanjkanju, obupu.

Nobena jedrska kataklizma se nas ni dotolkla do te mere, da se skupnost ne bi ponovno sestavila. Počasi. Zidak na zidak.

Kakšna neverjetna solidarnost, ko brez fanfar in spomenikov opravljamo svoje delo in se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi dali košček sebe v ta svet. Za vse to bi se vam rada zahvalila – vi ste največje darilo.

Len Černe

Promocijsko sporočilo

TejaJeglichDesign, priznana slovenska blagovna znamka unikatnih nahrbtnikov in torbic

v prihajajočih dneh pripravlja prav posebno presenečenje za vse ljubitelje modnih dizajnerskih kosov. S svojimi geometrijskimi oblikami, z dodatkom verigic in usnjenimi detajli zaključuje popolno celoto k dnevnemu ali nočnemu izgledu. Popestrite si garderobo z edinstveno torbico in izstopajte. Obiščite nas v ateljeju TejaJeglichDesign na Petkovškovem nabrežju 31 v Ljubljani ali na www.tejajejeglichdesign.com.

49

Niko Vidergar, vodja NLB poslovalnice Nova Gorica

Po celovite finančne rešitve v NLB poslovalnico Nova Gorica

Promocijsko sporočilo

Po enaindvajsetih letih delovanja je NLB poslovalnica v Novi Gorici že povsem vpeta v lokalno okolje, saj s celovitimi finančnimi rešitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih in poslovnih priložnostih.

Pri tem jo uspešno vodi Niko Vidergar. Pravi, da s sodelavci vsak dan začnejo z dobro voljo in željo, da strankam za različne potrebe in življenjske situacije ponudijo pravo rešitev. Morda tisto, na katero same sploh niso pomislile. »Vse se začne z dobrim poznavanjem strank, saj lahko le v skupnem pogovoru poiščemo pravo rešitev za vsakega posameznika,« meni Niko Vidergar. Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega. Denimo NLB predplačniška kartica Mastercard, s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite. V prihajajočih prazničnih dneh lahko z nakupi na obroke z NLB plačilnimi karticami razveselite

50

svoje najdražje. V širokem naboru storitev je tudi ponudba zavarovanj življenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo našle tako mlade družine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega šolarja (NLB Vita Nezgoda Junior) kot tudi vsi, ki želijo za varno starost poskrbeti z dobrim življenjskim ali naložbenim zavarovanjem. Seveda je tu še široka ponudba NLB stanovanjskih kreditov, s katerimi lahko stranka uresniči željo po lastnem domu. »Vsakemu prisluhnemo in skupaj najdemo odgovor«, poudarja Vidergar.

Poleg celovitih finančnih rešitev, ki jih na enem mestu nudimo strankam v NLB poslovalnici Nova Gorica, je naša temeljna prednost znanje. To znanje z velikim veseljem delimo s strankami in jim pomagamo do urejenih financ. Prav zato nas številne zadovoljne stranke priporočijo znancem in prijateljem.

Vljudno vabljeni, da nas na Bevkovem trgu 3 obiščete tudi sami.

51

Kaj nas čaka v letu 2018 Leto Venere, moči/sijaja in velike svečenice ter kitajsko leto psa

Naše življenje bo v letu 2018 polno presenečenj, vendar bodo ta dolgoročna, načrtovali bomo in izzivov se bomo lotevali na vsakem koraku, osredotočali se bomo tako na ljubezenske kot tudi na poklicne odnose. Z 21. 3. 2018 se bo začelo leto Venere, ki simbolizira ljubezen, leplino, harmonijo, privlačnost in eleganco.

Leto 2018 bo (po Crowlyjevem tarotu) leto enajstice – moči/sijaja in dvojke – velike svečenice. Ponovno si bomo dovolili odpreti svetu, da nas ta zapelje. Čutili bomo, da smo premagali strahove, ki so povezani s preteklostjo. To je leto, ko nas bodo zanimale ustvarjalne umetnosti in umetnosti, ki so povezane z javnim nastopanjem.

In kakšno bo leto 2018 za posamezna astrološka znamenja?

OVEN: od 21. 3. do 20. 4.

Ljubezen: Ljubezensko življenje bo zelo živahno. Zveze, ki temeljijo na medsebojnem nerazumevanju in sebičnih interesih, se bodo zaključile.

Posel in finance: Delo, ambicije in kariera bodo letos na prvem mestu. V tem pogledu bo vse teklo gladko. V tem obdobju bodo uspevali projekti, ki so povezani s preteklostjo. Delali boste, celo garali, vendar privarčevali malo.

Zdravje: Videz bo za vas v letu 2018 izredno pomemben.

Najverjetneje boste shujšali in popolnoma spremenili prehranjevalne navade.

BIK: od 21. 4. do 20. 5.

Ljubezen: Srečne ljubezenske zveze bodo še srečnejše, zveze, ki so šibke, se bodo razdrle.

Predvsem aprilski biki ne bodo več prenašali napornega partnerja in prišlo bo do razhoda.

Samski biki boste novo ljubezen iskali v popolnoma novem okolju.

Posel in finance: Dodatno se boste izobraževali in potovali, tudi v tujino. Verjetno je, da boste zamenjali delovno mesto. Morda boste celo odprli svoje lastno podjetje.

Zdravje: Telesno ste vzdržljivi, vendar nagnjeni k pretiranemu uživanju hrane (predvsem slaščic).

52

DVOJČKA: od 21. 5. do 20. 6.

Ljubezen: Leto vam bo zelo naklonjeno na ljubezenskem področju. Zveze ne boste prekinjali. Četudi je ljubezenska zveza naporna, boste našli rešitev za poživitev in obogatitev le-te. Letos bo leto novosti in začetkov.

Posel in finance: Vaša kreativnost, bistrost in domiselnost bodo letos končno obrodile sadove. Cilji bodo dosegljivi, poudarek bo na vaši intuiciji in ne toliko na razumnih odločitvah. Denar bo »čudežno padal z neba«, vendar ne v izobilju, zato ga pazljivo hranite, predvsem v septembru.

Zdravje: Vaše znamenje je zračno, zato ste nagnjeni k prehladom in virozam. Letos bo teh manj. Zaradi povečanja delovnih aktivnosti je za vas priporočljivo gibanje na svežem zraku, tek in hoja v hribe.

RAK: od 21. 6. do 22. 7.

Ljubezen: Stabilna razmerja bodo lepo napredovala. Možna je vselitev v nov dom, poroka in naraščaj. Samski raki in rakice boste imeli veliko priložnosti za spoznavanje bodočih potencialnih partnerjev, zato kar pogumno na »lov«.

Posel in finance: Na tem področju ne bo rožnato. Čaka vas veliko obveznosti in odgovornost. Veliko bo izzivov, ki jih ne marate, zato boste prisiljeni biti bolj vztrajni, potrpežljivi in odgovorni ter pripravljeni na sodelovanje.

Zdravje: Letos boste imeli težave samo z vašim »prehitrim« staranjem, za to poskrbite z vnosom zadostne količine vitaminov C in E v vaše telo.

LEV: od 23. 7. do 22. 8.

Ljubezen: Prepiri doma bodo največkrat nastopili zaradi vaše »nezmotljive« narave, egocentričnega ukazovanja ter nepopustljivosti. Samski levi boste osvajali (ali se pustili osvojiti) skoraj celo leto.

Posel in finance: Naučiti se boste morali sodelovati in imeti več zaupanja v druge.

Nalog bo preveč, zato boste resnično potrebovali pomoč sodelavcev. V zadnjih treh mesecih leta boste finančno in poslovno zelo uspešni.

Zdravje: Zaradi vsesplošnih obveznosti bo oslabljen vaš imunski sistem, utrujeni in izčrpani boste. Priporočljivo je, da se redno in zdravo prehranjujete ter sproščate s fizičnimi aktivnostmi.

DEVICA: od 23. 8. do 22. 9.

Ljubezen: Stabilnejši odnosi bodo še bolj stabilni, žal pa odnosom, ki temeljijo na neenakopravnosti in nespoštovanju, slabo kaže. Nekaj očitnih lukenj v odnosih ne boste mogli zakrpati in prišlo bo do razhoda.

Odlično kaže samskim devicam.

Posel in finance: Trdo boste delali.

Službenim in študijskim obveznostim boste lahko kos. Dodatno se boste izobraževali in službeno veliko potovali. Ob koncu leta pa bodite do sebe popustljivejši.

Zdravje: Device ste zaradi avtokritičnosti načeloma v dobri fizični kondiciji in se zdravo prehranjujete. Vaše sicer dobro zdravje lahko načne deloholični značaj in z njim povezano pomanjkanje spanja.

TEHNICA: od 23. 9. do 22. 10.

Ljubezen: Tehtnice boste imele srečo v ljubezni. Sicer boste do partnerja (če ste v resni vezi) zelo zahtevni in šele v drugi polovici leta boste dobili odgovor na vprašanje, ali je vaš partner pravi. Samske tehnice boste celo leto za nasprotni spol zelo privlačne.

Posel in finance: Vaš diplomatski slog bo v letošnjem letu vodilo vaših uspehov. Sicer pa boste morali, predvsem v prvi polovici leta, v delo vlagati več naporov. Možni so konflikti z nadrejenimi.

Vaš trud se bo konec leta obrestoval.

Zdravje: V prvi vrsti boste morali poskrbeti zase in šele nato za druge. Prekomerno razdajanje lahko oslabi vaš imunski sistem, predvsem spomladi se varujte prekomernega stresa, ki lahko pustiti posledice predvsem na vaši psihi oz. na želodcu. ŠKORPIJON: od 23. 10. do 21. 11.

Ljubezen: Ljubezensko življenje bo izredno pestro in razgibano, polno vzponov in padcev. Če ste v stabilnem razmerju, se lahko zgodi, da boste partnerja zaradi burnih in stresnih situacij dušili in morda tudi izgubili.

Za samske se bodo ljubezenske ponudbe kar vrstile.

Posel in finance: Obeta se vam uspešno leto. Lahko si boste tudi več privoščili. Pozornost pa velja nameniti vašemu »predolgemu jezičku«, ki vas lahko predvsem pri nadrejenih pripelje na slab glas.

Zdravje: Stresa bo letos veliko manj. Pozorni bodite na prehranjevanje: lahko se zgoditi, da se bodo kilogrami kopičili. Športno bodite zato aktivni čez vse leto.

bo, mogoče se boste samo spraševali, če ste resnično srečni v tem, kar počnete.

Zdravje: Skoraj celo leto boste v odlični kondiciji, kar se bo odražalo tudi na vašem telesu.

KOZOROG: od 21. 12. do 19. 1.

Ljubezen: V ljubezni se spremembe obetajo samo januarskim kozorogom. Vsi ostali kozorogi se bodo dolgočasili v stabilnem razmerju, vendar ostali s partnerjem.

Samskim kozorogom se lahko zgodi, da se bo ljubezen razvila iz prijateljskih vezi.

Posel in finance: Uspešno leto. Večjih pretresov ne bo, zelo delavni in zagnani boste tekom celega leta.

Možno je, da se boste poklicno osamosvojili.

Zdravje: Vaša glavna naloga letošnjega leta bo skrb za telo.

Prevelika delovna vnema vas bo opominjala, da morate poskrbeti za zdrav način življenja; za redno fizično aktivnost, dovolj spanja in zdravo prehranjevanje.

VODNAR: od 20. 1. do 19. 2.

Ljubezen: Samskim vodnarjem so zvezde letos posebej naklonjene. Lahko se zgodi, da se boste nepredvideno zaljubili. Možno je, da boste vezani vodnarji svoje razmerje prekinili in se začeli sestajati z nekom iz preteklosti. Zelo strastni boste.

Posel in finance: Kariera vam v letošnjem letu ne bo najpomembnejša. Možno je, da boste zamenjali službo, delovno okolje bo prijetnejše. Pojavile se bodo nenadne ugodne rešitve za pretekle težave. Tudi na finančnem področju vas čaka sreča.

Zdravje: V tem letu bo obremenjena predvsem vaša psiha, čustveno boste nihali, zato boste ob sebi potrebovali osebo, ki vas bo bodrila in ki se ji boste lahko tudi zaupali.

RIBI: od 20. 2. do 20. 3.

STRELEC: od 22. 11. do 20. 12.

Ljubezen: Večjih pretresov na čustvenem področju ne bo. Stabilno partnerstvo bo še stabilnejše, varujte se le dolgočasne rutine, ki vam lahko oteži dneve, sicer pa so možnosti za razhod majhne.

Posel in finance: Vaš trud preteklih let bo letos poplačan. Poslovno boste uspešni, delavni in zagnani, kar se bo odražalo na vašem res dobrem finančnem stanju.

Zdravje: Zaradi velike količine dela bo oslabljena vaša nežna psiha, zato si predvsem v drugi polovici leta privoščite več spanca. Sicer pa boste stres letos bolje prenašali.

Ljubezen: Spogledljivost bo ključnega pomena. Če ste v stabilnem odnosu, se lahko zgodi, da boste zašli v skušnjavo. Pazite, da ne boste prav vi sami vzrok za prekinitev vašega srečnega razmerja (predvsem to velja za strelke). Strelci boste bolj umirjeni.

Samskim se bo celo leto resnično dogajalo.

Posel in finance: Obeta se vam mirnejše leto. Močnih nihanj ne

Horoskop pripravila Kristina T: 031 273 914, E: lebdecilokvanji@gmail.com

53

Vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 2080 ISSN 2591-0329 Letnik 2, številka 5, december 2017 Navdih, Revija dobrih zgodb, je brezplačna, samostojna in neodvisna publikacija, ki izhaja 4-krat letno (marec, junij, september in december) na območju Nove Gorice z okolico.

Odgovorna urednica Barbara Skorjanc Izdajateljica Barbara Skorjanc s. p., Ulica XXX. Divizije 5b, Nova Gorica Kontakti E: barbara.skorjanc@siol.net FB: Navdih, Revija dobrih zgodb Lektoriranje Megi Rožič Oblikovanje Zasnova in izvedba Blaž Erzetič

S Pravljičnim vlakom iz Nove Gorice na Bled Jesenske počitnice so nam postregle z lepim vremenom in tudi s pestrim dogajanjem. V družbi coprnice Zofke in kosovirja ste se številni z vlakom popeljali od Nove Gorice do Bleda in se prepustili vragolijam obeh pravljičnih spremeljvalcev. Vsak otrok je prejel darilo, starše pa so poleg nasmehov otrok razveselile tudi številne ugodnosti, ki so jih lahko koristili v tem turističnem biseru. Ker je pravljični vlak požel veliko odobravanja, so se organizatorji odločili, da bodo pravljičnemu programu sledili tudi ves december, ki bo še bolj čarobno obarvan. Potnikom bosta družbo delala Muca Copatarica in njen pomočnik škrat. Popeljite se z njima v njun pravljični svet.

B. S. Miško Kranjec

Na naslovnici Rok Kolander, Mara Rogelja Fotograf Manuel Kovšca Tisk Tiskarna Present, Ljubljana Naklada 10.000 izvodov Distribucija Pošta Slovenije

Želimo vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake.

Srečno 2018!

54

Doživite Blejsko zimsko pravljico z vlakom 2., 3., 9.,10.,16.,17.,23.,25. in 26. december Popeljite se s pravljičnim zimskim vlakom v družbi muce Copatarice in pomočnika škrata na Bled.

Pričakuje vas pestro dogajanje za vso družino.

Muca Copatarica že ima pripravljeno darilce za vsakega otroka na vlaku, ki bo vključevalo brezplačna doživetja* na Bledu: - drsanje na Blejskem drsališču z razgledom na terasi Kavarne Park - obisk praznične Božične vasice v Zdraviliškem parku in Božičkovega poštnega urada - ogled Blejskega gradu s čudovitim razgledom - ogled razstave Salvadorja Dalija - vodni užitki v bazenih Wellnessa Žive v hotelu Golf - sprehod ob jezeru in hranjenje labodov www.sava-hotels-resorts.com

Termini pravljičnih zimskih vlakov z muco Copatarico in njenim pomočnikom škratom: 2.,3.,9.,10.,16.,17.,23.,25.,26. december 2017 Odhodi vlakov iz NOVE GORICE ob 11:20 uri Odhodi vlakov iz BLEDA ob 17:06 uri in ob 19:34 uri (velja za vse termine)

S pravljičnim vlakom potujete 40 % ceneje.

BREZPLAČNA VOŽNJA ZA OTROKE DO 12. LETA.

Primer cene povratne vozovnice NG Bled s popustom: 7,90 € Priporočamo nakup vozovnice v predprodaji. Število mest je omejeno.

Plačljivi t: 1999 e: potnik.info@slo-zeleznice.si *Brezplačna doživetja za otroke veljajo v spremstvu odrasle osebe in le na dan prihoda na Bled z vlakom s povratno železniško vozovnico. Družine si lahko same izberejo uro povratka. Ob vračanju na vlaku ni animacijskih aktivnosti.

Natančen vozni red vlaka preverite na spletni strani www.slo-zeleznice.si. Z železniške postaje Bled Jezero do središča Bleda se lahko pripeljete s turisti- čnim cestnim vlakcem (3 € po osebi za odrasle v eno smer). V primeru slabega vremena organiziran prevoz s kombijem. Možnost sprehoda ob jezeru - 3 km v vsako smer.

55

V letu 2018 si želim ...

Več sonca kot dežja, več smeha kot žalosti, več razumevanja kot sovraštva, več zmag kot porazov.

Ervin Čurlič

Želje so zabavnejše in iskrivejše, če so sporočene preko rim. Za vse nas v tem prazničnem času;

Novoletnih želja je veliko. Veliko je takih, ki so sad trenutnega razpoloženja in navdiha.

Pomembno je, da si za uresničitev svojih želja prizadevaš sam. Veliko je tudi takih, na katere nimamo neposrednega vpliva. To so zdravje ter medsebojna strpnost in razumevanje. Želim si, da bi bilo leto 2018 čarobno.

Maja Rajer Obid

SREČNO, SREČA! (Bina Štampe Žmavc) Srečno, za tisto srečo, ki nekje čaka nate, za drobno in malo večjo, ki zaboli, ko trči vate.

Novo leto je kot belo, neporisano platno, ki čaka na slikarja, da ustvari svojo umetnino.

Srečno, za tisoč srečic, srečenosnih svetlih kometov, za bližnja srečanja z nami v orbitah srečnih planetov.

Maja Orel

Vse življenje že živim v stiku z naravo. V letu 2018 si zato želim, da bi se bolje zavedali pomena lokalno pridelane hrane. Želim si, da bi se v dobrobit vseh nas in naših potomcev zoperstavili uporabi strupov, ki uničujejo našo prelepo deželo. Nenazadnje drži rek, da smo tisto, kar damo vase in ne nase.

Torej manj potrošnje za zunanjost in več za naše zdravje in podporo lokalnemu.

Srečno!

Robert Fornazarič

Tako doživljam vsak začetek novega leta in kot večina drugih si v času izteka starega leta naredim vsaj kratko inventuro prehojene poti. In glej ga zlomka – vedno se zgodi isto: človek obsoja trenutke, ko doživlja grenkobo življenja, ne zna si pojasniti razlogov in ne namena dogodkov, ki brusijo. Vendar pogled nazaj odgovori in razblini dileme. Res je – vsaka stvar se zgodi z razlogom. Umetnik življenja je, kdor v grenkih trenutkih poišče priložnosti in jih preusmeri v uspeh. V prihajajočem letu želim, da bi ljudje poiskali priložnosti, večkrat risali po platnu življenja s čopičem ljubezni, z radostjo srca in dobronamernostjo. Želim, da bi bila toplina doma vsakomur dana in da bi ob koncu leta vsakdo postavil na ogled umetnino življenja, kot to naredi slikar, ki razstavi uspešen akvarel.

Tatjana Krapše