Planica 2016

Družabna omrežja Dijaške reportaže Planica v očeh javnosti Obiskovalci Planica 365 dni na leto Obsedeni s svetovnim rekordom?

Med znanimi obrazi Z vlakom v Planico Planica v medijih Svetovni dan snega Planica in otroci Mini Planica Celinski pokali Andrej Stare Brez Planice ne bi bilo Vikersunda pogled skozi objektiv v zakulisje

V Planici smo prvi preskočili magično znamko 100 m.

V Planici smo prvi poleteli preko magičnih 200 m.

BOMO V Planici SKUPAJ PRIČE NOVEMU SVETOVNEMU REKORDU?

BOSTE TUDI VI DEL TE

ZGODBE?

kazalo

pod poncami

Stran

PLANICA DIJAŠKE REPORTAŽE V OČEH JAVNOSTI OBISKOVALCI DRUŽABNA OMREŽJA PLANICA IN OTROCI SVETOVNI DAN SNEGA CELINSKI POKALI PLANICA V MEDIJIH Z VLAKOM V PLANICO MINI PLANICA MED ZNANIMI OBRAZI ANDREJ STARE BREZ PLANICE NE BI BILO VIKERSUNDA OBSEDENI S SVETOVNIM REKORDOM? PLANICA 365 DNI NA LETO

01 02 06 07 08 10 12 13 14 16 17 18 19 20 22 24

Fotografije:

arhiv OK Planica, Bobo, dijaki SŠOF Ljubljana

Prelom: Nataša Albreht | Artika Zahvaljujemo se dijakom SŠOF (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana) za sodelovanje pri zbiranju in pripravljanju prispevkov in slikovnega materiala.

Mentorja dijakov pri vsebinah sta bila Boštjan Avguštin in Peter Peterka, mentor pri fotografiji pa Peter Rombo.

Obenem gre zahvala tudi Univerzi na Primorskem, Fakulteti za turistične študije Turistica, ki je opravila obširno raziskavo med obiskovalci Planice 2015.

Copyright © 2015 OK Planica

OK Planica Rateče 167 a 4283 Rateče - Planica Mob.: +386 (0)51 61 09 44 E-pošta: planica@sloski.si

WWW.PLANICA.SI

Planica 2016 | 01

Planica

Grand slam

letenja na smučeh

Planica si zasluži več kot zgolj suhoparno predstavitev doline pod Poncami. Tja se ljudje vračajo, ker so tam pustili nepozabne spomine, ki jih želijo vedno znova podoživljati. Ta dolina vas enostavno ne bo nikdar pustila ravnodušne. Ko boste enkrat tam, se boste tja vračali.

Kot obiskovalec, kot tekmovalec ali kot sponzor.

PLANICA 2016 17. - 20. MAREC

Spoštovani bralci, v rokah držite malce drugačen pogled na Planico.

Povsem nepristransko pripravljene vsebine dijakov in skozi njihove objektive ujete trenutke veselja, navdušenja, adrenalina in vzdušja v dolini pod Poncami.

Planica z leti in desetletji ostaja enaka, a vendarle drugačna. Korenito se spreminja njena zunanja podoba, ki bo še dodatno vplivala na dogajanje v dolini, kamor se vedno znova radi vračamo. Največji zmagovalci v Planici so vedno navijači, brez njih ne bi bilo niti rekordov niti zmag naših orlov. Slednjim se že zelo kmalu pridružujejo tudi smučarji tekači, ki jih bomo brez dvoma v Planici še kako veseli.

V Planico se ne bomo vračali le zadnji vikend v marcu, Planica bo še kako atraktivna preko celega leta.

Smo pripravljeni?

OK Planica

pogled skozi objektiv v zakulisje

02 | Planica 2016

Dijaške reportaže Četrtek V četrtek, 19. 3. 2015, se je novinarsko-fotografska ekipa Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana že navsezgodaj zjutraj odpravila v Planico, da bi prisostvovala planiškemu prazniku. Kvalifikacije so si ogledali predvsem otroci, Zavarovalnica Triglav jih je letos v Planico s sedemdesetimi avtobusi pripeljala več kot 3.300. Mlade je zabavala tudi skupina Rok'n'band.

Navdušenje nad novo letalnico se ni kazalo le med mlajšim občinstvom, temveč tudi med tekmovalci samimi. Prvemu slovenskemu smučarskemu skakalcu, ki je zmagal na planiški tekmi po letu 1988, Robertu Kranjcu, nova letalnica zelo ugaja. V Planici je doživel že veliko vzponov in padcev, a mu ta še vedno predstavlja izziv. Letalnice se je treba lotiti s spoštovanjem, je povedal in jo opisal kot zelo moderno ter precej drugačno od prejšnje. »Ima zelo dober nalet in je zelo varna. Z rekordom ali brez bo dogajanje v Planici ostalo največji slovenski smučarski praznik,« je še ponosno dodal.

Nejc Dežman je o novi letalnici povedal, da »veliko več nese« kot tista v Vikersundu. Vremenske pogoje v Planici, ki so botrovali dolgemu čakanju med poleti posameznih skakalcev, je izkoristil za počitek, razmislek in pogovor s trenerjem za čim boljši polet.

Razmere niso zmedle niti Tomaža Nagliča. Dejal je, da skuša predvsem uživati in dobro leteti.

Z dobrim rezultatom je bil zadovoljen tudi Jernej Damjan.

Navdušenja nad prenovljeno letalnico pa ni skrival: »Take letalnice ni nikjer na svetu in ponosni smo lahko na to.« Pohvalil je tudi vse, ki so prispevali k tako dobri organizaciji in pripravljenosti letalnice: »Kapo dol za tako čudovito prenovo.« Tudi sin uspešnega skakalca Mirana Tepeša, Jurij Tepeš, navdušenja nad novo letalnico ni skrival. Dejal je, da mu, kakor tudi drugim slovenskim skakalcem, zelo ustreza.

Počaščen je, da lahko tekmuje na letalnici, ki je zelo dobro pripravljena in ni tako orientirana na svetovni rekord kot tista v Vikersundu, temveč na čim lepše in bolj kontrolirane polete.

Poletel je 237,5 metrov in izboljšal svoj osebni rekord iz Vikersunda. Drugi skok se sicer ni obnesel zaradi slabših vremenskih razmer, a je zato vso energijo vložil v tretjega. Vesel je, da je osebni rekord postavil prav na domačih tleh v Planici.

Prevčevo dolžino je komentiral kot napoved, da se v Planici da poleteti še bistveno dlje.

Finski tekmovalec Janne Ahonen, ki se je po enoletnem premoru v sezoni 2009/2010 spet vrnil v svetovni pokal, ni pozabil na svoj osebni rekord, 233 metrov, ki ga je leta 2005 postavil prav v Planici. Pravi, da rad preizkuša nove letalnice, a da »je ni čez planiško«. »Finska maska«, kakor ga imenujejo njegovi oboževalci, se pri svojih 36 zmagah v svetovnem pokalu osredotoča le na tekme in letenje, svoje misli pa že usmerja v prihodnje dosežke. »Velike, osredotočene oči so ključ,« je dejal Junshiro Kobayashi, ki ga je slovenska letalnica povsem prevzela. pogled skozi objektiv v zakulisje

Z rezultatom, dolžina poleta je znašala 204,5 metrov, je bil zelo zadovoljen. Ob vprašanju o izbiri, kaj mu je ljubše, skoki ali poleti, brez dvoma izbere slednje, še posebej, če gre za Planico. Nova letalnica mu omogoča večji nadzor nad smučmi med letom, kar je po njegovem mnenju njena velika prednost.

Slabe razmere niso zmedle niti Taku Takeuchija. Prenovljena letalnica je »povozila« vsa njegova pričakovanja, saj je veliko večja, kot si je predstavljal. Med letom skuša ostati osredotočen, glasni navijači pa mu vedno vlijejo še več zagona in poguma. Kljub zastrašujoči višini mu ne manjka samozavesti, ki ga je v kvalifikacijah z rezultatom 211,5 metrov ponesla na vidno 14. mesto.

Foto: Eva Križaj (SŠOF) Jurij Tepeš. Vzor mnogim.

Petek V petek, 20. 3. 2015, se je naša ekipa zopet odpravila pod Ponce, tokrat na prvo posamično tekmo. Že v opoldanskih urah se je na prizorišču v prekrasnem vremenu zbrala množica ljubiteljev poletov, z željo, da bi se veselila uspehov naših in tujih tekmovalcev. Po podatkih je dvojni slovenski zmagi prisostvovala sedemnajsttisočglava množica.

Med poskusno serijo, ko se je ozračje v Planici že precej ogrelo, nam je uspelo ujeti Jerneja Damjana. Kljub družinskim obveznostim slovensko občinstvo še vedno navdušuje s svojimi rezultati. Zatrdil je, da razmere niso dosti boljše kot tiste v kvalifikacijah, kar je po njegovem že značilnost petkovih popoldanskih tekem. Sam jo je namreč poimenoval »tekma z vetrom v hrbet«.

Planica 2016 | 03

Kljub težavam je z nasmeškom na obrazu pritrdil, da je velik užitek leteti na novi letalnici. Glede na neposrečeno sezono so bili zanj zadnji trije tedni svetovnega pokala kot obliž, ki je zacelil zaskrbljenost in mu zopet vlil veselje za letenje.

Med prvo serijo je gledalce dvignil na noge Peter Prevc, ki je z osupljivimi 248,5 metri postavil rekord nove letalnice, ki ga je ponesel na najvišjo stopničko na prvi posamični tekmi. Obiskovalce Planice je ob rekordnem skoku prevzel val navdušenja.

Vetrovne razmere so v drugi seriji nekoliko zmedle Nejca Dežmana, ki je bil s svojim rezultatom na koncu vseeno zadovoljen. O slovenski prevladi ni dvomil, vseeno pa je upal na ugoden razplet tekme, kar se je pozneje tudi zgodilo.

Ovrgel je izjavo Severina Freunda, da je treba težiti k perfekciji, in jo preoblikoval v trditev, da je Prevc perfekcijo povozil.

Dvojno slovensko zmago je komentiral tudi Robert Kranjec, ki s svojimi rezultati piše zgodovino že od sezone 2001/2002, ko je postal član A-reprezentance. Odziv sodnikov na Prevčev skok ga je sprva zaskrbel, a ga le-ti naposled niso razočarali, saj so mu podelili kar pet dvajsetic, ki si jih je po njegovem mnenju zagotovo zaslužil.

Bonus kredit

Kjer vas za redno odplačevanje nagradimo!

Mesečni obrok že od 50 EUR

Vaša zgodba. Vaša banka.

Foto: Patricija Čebulj (SŠOF) Peter Prevc. Zmagoslavje.

080 22 65

Sberbank 2014 Oglas Bonus Kredit 210x297+5.indd 1

Sberbank banka d.d., Dunajska 128a, 1000 Ljubljana

Foto: Nejc Torkar (SŠOF) Goran Janus. Legenda.

Predlanski zmagovalec tekme kontinentalnega pokala v poljskih Zakopanah, Anže Semenič, je dobro sprejel dane vremenske razmere in dodal, da se občutki z vsakim skokom izboljšujejo. Uspehi v kontinentalnem pokalu so mu vlili dodatno samozavest, z rezultatom 229,5 metrov je na petkovi tekmi zasedel odlično deseto mesto. Prevčeve zmage in Tepeševega drugega mesta ni pričakoval, nad uspehi slovenskih letalcev pa je bil navdušen. Pravi, da bo ekipni nastop v soboto zanj nov izziv, saj je zelo motiviran. Konca sezone se je, ne glede na razplet, veselil, saj sta po naporni sezoni dva tedna zasluženega oddiha nujna.

Dobitnik srebrne medalje z ekipne tekme na olimpijskih igrah v Sočiju, Michael Hayböck, je bil presenečen nad novo letalnico in je verjame, da bi v Planici svojih 242 metrov lahko povečal še za dodatnih deset. »Navkljub razmeram so poleti res navdušujoči,« je novo letalnico komentiral aktualni svetovni rekorder z dolžino leta 251,5 metrov, Anders Fannemel, ki je prejšnji, Prevčev rekord presegel za meter in pol. Zdi se mu, da lahko na planiški letalnici doseže večjo hitrost in višino, kar je velika prednost nove letalnice.

Poleg slovenskih deklet je mladega norveškega tekmovalca, Johanna A. Forfanga, v Planici navdušila tudi »fantastična organizacija, ki ji ni primere.« Želja, da se uvrsti med deseterico, se mu je uresničila in s 410,5 točkami je pristal na devetem mestu. Velikost letalnice ga je navdušila, dodal je tudi, da je »po takšnem skoku težko ostati na nogah«.

Letalnice sicer ne more primerjati s tisto v Vikersundu, saj sta si povsem različni. Zanj sta povsod pomembna le užitek in želja po lepih in dolgih poletih.

www.sberbank.si

6/4/14 3:08 PM

pogled skozi objektiv v zakulisje

04 | Planica 2016 Nedelja Naše sodelovanje pri projektu Planica se je zaključilo z nedeljsko tekmo. Kljub temu, da je bilo število obiskovalcev zaradi slabšega vremena nekoliko manjše v primerjavi s prejšnjimi dnevi, na prizorišču se je zbralo približno 12.000 gledalcev, je bilo vzdušje odlično. Še pred tekmo smo srečali Walterja Hoferja, direktorja svetovnega pokala za smučarske skoke pri Mednarodni smu-

Foto: Eva Križaj (SŠOF) Noriaki Kasai. Neponovljiva zgodba.

čarski zvezi (FIS), ki nam je povedal, da je z novo letalnico zelo zadovoljen. Navdušen je bil že med pripravo prizorišča, izjemna funkcionalnost letalnice pa se je pokazala že ob prvih poletih na prenovljeni velikanki. Kljub neugodnemu vremenu se ni bal prekinitve ali odpovedi tekme, trenutne razmere je komentiral kot izziv za vse nastopajoče.

Med skakalci smo pred mikrofon »ujeli« Jurija Tepeša, ki je zelo optimistično opisal svoje občutke. Kljub napakam v poskusni seriji, za katere je povedal, da jih na tekmi ne bo težko odpraviti, je bil s svojim nastopom v prvi seriji zelo zadovoljen. Tekmo je na koncu končal na najvišji stopnički, ko mu je v drugi seriji uspel »popoln« polet.

Krajši izjavi sta podala tudi dva japonska skakalca, legenda v smučarskih skokih in poletih Noriaki Kasai ter njegov rojak Taku Takeuchi. Prvi nam je zaupal, da kljub svojim letom še ne razmišlja o koncu kariere, saj v skokih in poletih zelo uživa. Navdušen je nad talentiranimi mlajšimi tekmeci, predvsem nad Gregorjem Schlierenzauerjem, Kamilom Stochom ter Petrom Prevcem. Njegov rojak Takeuchi se je ob pogovoru spominjal svojih začetkov. S smučarskimi skoki se je začel ukvarjati pri enajstih letih. V začetku se je zgledoval predvsem po velikem japonskem skakalcu Funakiju, med sedanjimi aktivnimi skakalci pa najbolj občuduje Jurija Tepeša.

Poljski skakalec Kamil Stoch se je v Planici vse dni počutil odlično. Oblačno vreme v nedeljo, ki je za gledalce delovalo precej zaskrbljujoče, je po njegovem mnenju idealno za skakalce. Manjše težave mu je povzročal le nekoliko mehkejši sneg na doskočišču. Vprašali smo ga, kaj meni o »tekmi« za osvojitev velikega kristalnega globusa med Petrom Prevcem in Severinom Freundom, in odgovoril nam je, da si ga zaslužita oba in da bi morali odgovorni razmisliti o spremembi pravil. Kljub nekoliko slabšim dosežkom v letošnji sezoni se lanski zmagovalec svetovnega pokala počuti odlično in pogled skozi objektiv v zakulisje

pravi, da je za najvišje stopničke potrebno trdo garati. Za naslednje leto ostaja optimističen ter upa na najboljše.

Gregor Schlierenzauer je bil z razpletom sezone zadovoljen. Nova planiška letalnica je zanj kot »pika na i« v sicer dolgi in naporni sezoni, predvsem pa je navdušen nad letošnjo organizacijo same prireditve in ureditvijo prizorišča.

Povedal je, da jim je vreme povzročilo nemalo preglavic, doživeli so vse mogoče vetrne preobrate pa sonce, dež in meglo. Kljub vsemu je bil navdušen nad kakovostjo snega, ki so ga organizatorji ohranjali v odličnem stanju. Njemu zelo ljubi skakalnici sta tako planiška kot tista v Vikersundu, pa čeprav se zelo razlikujeta.

Na nedeljski tekmi smo se pogovarjali tudi z nekaterimi tujimi navijači. Tako smo v kranjskogorskem hotelu Kompas, kjer je bilo osrednje novinarsko središče, ustavili navdušena norveška zakonca, ki smo ju že dan poprej opazili v novinarskem središču na prizorišču. Izkazalo se je, da sta sponzorja norveškega skakalca Rune Velta. Planiško letalnico obiščeta vsako leto in vedno znova sta navdušena nad organizacijo prireditve in glasnimi navijači, ki ustvarjajo neverjetno vzdušje. Letos je moža, ki je bil nekoč tudi sam smučarski skakalec, še posebej navdušila prenovljena letalnica. Sam se po njej sicer ne bi spustil, saj mu, kot je v šali povedal, primanjkuje treningov. Po številnih obiskih Slovenije sta se pohvalila z znanjem slovenščine in nam povedala nekaj besed ter stavkov v slovenskem jeziku. Navdušeno sta zapela tudi nekaj verzov priljubljene Avsenikove pesmi, ki jo pogosto slišimo v Planici.

Planica 2016 | 05 Ker je dogodek, kot je tekmovanje v Planici, izjemno velik organizacijski zalogaj, nas je ob koncu zanimalo, kako se z obilico dela spopadata varnostnica ter reševalec. Prva nam je opisala postopke varovanja preteklih dni. Ko so potekale kvalifikacije, so morali o določenih varnostnih ukrepih znova premisliti in jih nekoliko spremeniti. Zahteve zaradi nove letalnice so bile namreč drugačne od običajnih, trenutna situacija pa določa intenzivnost in obseg varovanja. Drugi ali tretji dan se stvari običajno umirijo, v nedeljo pa že vse »štima«. Največ dela je v soboto, ker se s povečanim številom obiskovalcev poveča tudi možnost nezgod. Službeno sta v Planici dve varnostni enoti in policija, nekaj jih je tam tudi ljubiteljsko.

Reševalec nam je zaupal, da so pričakovali več intervencij kot v prejšnjih letih, a se je skrb izkazala za pretirano.

Foto: Nejc Torkar (SŠOF) Peter in Jurij na zmagovalnem odru. Neprecenljivo.

Vtis novinarske ekipe dijakov SŠOF je, da je bilo letošnje vzdušje v Planici znova fantastično, ponosno pa lahko zatrdimo, da so bili absolutni zmagovalci naši orli. Dosegli so tri blesteče zmage na veličasten način. Petru Prevcu sicer ni uspelo osvojiti velikega kristalnega globusa, a že prihodnje leto bo na prenovljeni lepotici nova priložnost za popolno slavje.

Avtomobilsko zavarovanje z akcijo SPROSTI ČAS

Zavarovalnica Triglav, d.d.

Reportaže je pripravila skupina dijakov SŠOF

Foto: Nejc Virant (SŠOF) Orli si delijo nebo.

Za varno in sproščeno uživanje v prostem času ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja prejmete: • brezplačno zavarovanje prtljage, • 25 EUR popusta pri zavarovanju kolesarjev,

NEOMEJENI MOBILNI PAKET ZA VSO DRUŽINO

• 25 EUR popusta pri turističnem zavarovanju.

Do 5 mobilnih številk, 1 naročnina

ŽE OD

79€* 14 NA OSEBO

NEOMEJENI D Minute v vsa SLO omrežja Sporočila SMS/MMS Prenos podatkov

NEOMEJENO NEOMEJENO NEOMEJENO*

Najlepše je negovati tesne vezi s tistimi, ki jih imaš najraje. Povežite do 5 mobilnih številk v eno naročnino ter vsi uživajte v neomejenih klicih, sporočilih in prenosu podatkov. Z združitvijo boste veliko prihranili, za še boljšo izkušnjo v omrežju LTE 4G pa si privoščite še novi napredni mobitel iz naše ponudbe. Več na www.telekom.si

Zgodbe, ki združujejo. www.telekom.si 3.3.2015 9:15:23

*Naročniško razmerje s paketom Neomejeni D z do 4 dodatnimi naročniškimi razmerji Druga številka lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki storitev Mobitel, ki so zasebni uporabniki. Naročniško razmerje Druga številka je dodatno podrejeno naročniško razmerje. Z vklopom podrejenega naročniškega razmerja Druga številka prejmejo naročniki dodatno kartico SIM, ki uporablja zakupljene količine nosilnega naročniškega razmerja paketa Neomejeni D. Neomejeni D z mesečno naročnino 39,95 EUR oz. 33,95 EUR za naročnike izbranih paketov storitev SiOL vključuje neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja, neomejene SMS-/MMS-e in neomejen prenos podatkov. Znižana mesečna naročnina za paket 33,95 EUR velja, če so naročniki tega paketa istočasno tudi novi ali obstoječi naročniki izbranih paketov storitev SiOL (TopTrio Penzion, TopTrio A, TopTrio B, TopTrio C, TopTrio D, TopSolo, TopDuo in/ali TopDuoTV) in imajo skupni račun. V primeru prekinitve izbranega paketa storitev SiOL ali skupnega računa se naročnikom zaračuna polna mesečna naročnina paketa. Za prenos podatkov pri paketu Neomejeni D velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov, kot je opredeljeno v Posebnih pogojih uporabe mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev. Za paket Neomejeni D se po preseženi vključeni količini prenosa podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (15 GB) hitrost prenosa podatkov omeji na 64 kb/s v smeri k uporabniku in 64 kb/s v smeri od uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Storitve, ki so opravljene po porabljenih zakupljenih količinah, se zaračunajo po ceniku nosilnega razmerja. Ob vklopu vsakega podrejenega naročniškega razmerja Druga številka se nosilnemu naročniškemu razmerju zaračuna dodatek k mesečni naročnini v višini 10 EUR. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom za

pogled skozi objektiv v zakulisje

Ljubljana

tiskan_oglas_prosti_cas_A4_planica.indd 1

06 | Planica 2016

Planica v očeh javnosti S pomočjo pridobljenih rezultatov raziskave med navijači letošnje Planice bomo organizatorji lahko upoštevali tudi dejanska mnenja obiskovalcev. Z doseganjem visoko postavljenih ciljev bo prireditev ob upoštevanju rezultatov raziskave postala še bolj kakovostna in privlačna za domače in tuje športne navdušence.

Motiv obiska Planice

S kom ste prišli na prireditev?

zabava

1%

3%

tekmovalni rezultati

sam

9%

18%

19%

19% tradicija

s partnerjem 18%

51%

z družino

12%

razburljiv zaključek sezone

s prijatelji z navijaško skupino

16%

34%

zaradi družine in prijateljev drugo

Več kot polovica obiskovalcev je na prireditev prišla s prijatelji.

Viri informacij o prireditvi 2% 2%

internet priporočila drugih

20%

35%

družabna omrežja

Tretjino obiskovalcev so privabili dobri tekmovalni rezultati naših skakalcev, sledita zabava in tradicija.

Tudi prenovljena in povečana letalnica je zagotovo pripomogla k veliki obiskanosti prireditve, saj so ljubitelji tega športa nanjo čakali dve leti.

časopisi

4%

TV

11%

radio

26%

drugo (klubi, navijaške skupine)

Več kot tretjina vprašanih je kot glavni vir informacij navedla internet, tudi priporočila drugih niso zanemarljiva.

Torej je dobro organizirana prireditev še kako pomembna investicija v obiskovalce.

Izpolnitev pričakovanj sploh se niso izpolnila

1% 2% 5%

niso se izpolnila

30%

niti eno niti drugo 62%

so se izpolnila so se popolnoma izpolnila

pogled skozi objektiv v zakulisje

Več kot 90 odstotkom obiskovalcev so se pričakovanja izpolnila, kar je lepa nagrada za organizatorja, nenazadnje je prireditev v prvi vrsti namenjena prav javnosti.

Najbolj na njihovo zadovoljstvo vplivajo razburljivost tekmovanja, druženje s prijatelji, dobro vreme, vzdušje v izteku, organizacija prireditve ter dopolnilni program in vodenje prireditve.

Planica 2016 | 07

Obiskovalci Prizorišče zaključka svetovnega pokala v smučarskih skokih je bilo polno mladih kot tudi starejših obiskovalcev, ki so nestrpno pričakovali predvsem dosežke naših junakov.

Medtem ko so se tekmovalci preizkušali na novi preurejeni letalnici, smo se dijaki prelevili v novinarje in anketirali mimoidoče obiskovalce.

Zveste navijače smo razdelili v dve starostni skupini: prvo so sestavljali otroci oziroma mlajši od 18 let, drugo pa odrasli oziroma starejši od 18 let. Njihovi odgovori nam predstavljajo motive za obisk Planice ter mnenje o sami prireditvi.

Organizirano iz šole Največ anketiranih iz skupine otrok je bilo starih 13 let.

Prihajali so iz vse Slovenije, največ pa smo jih zabeležili iz Novega mesta - teh je bilo kar 22 odstotkov.

Na vprašanje, kdo jih je pripeljal v Planico, je 80 odstotkov otrok odgovorilo, da so prišli v okviru šole, 20 odstotkov otrok pa so pripeljali starši.

Kdor ni v Planici ni »Slovenc« Dobrih 44 odstotkov anketiranih otrok je bilo v četrtek v Planici prvič, pred letošnjo tekmo je bilo 22 odstotkov otrok v Planici že dvakrat ali trikrat, 12 odstotkov pa več kot trikrat.

Velikanka, poleti in vzdušje Večina otrok je bila v Planici najbolj navdušena nad pogledom na skakalnico (70 odstotkov), drugi so bili navdušeni nad dolgimi poleti (18 odstotkov), nekatere pa so najbolj prevzeli vzdušje ter tekmovalci (6 odstotkov).

Planica v očeh odraslih Ob koncu tedna se je ekipne in posamične tekme udeležilo več odraslih obiskovalcev kot otrok. Prišli so iz vse Slovenije, največ anketirancev je prihajalo iz Ljubljane.

Skoraj polovica vseh vprašanih odraslih je bila v preteklosti v Planici že več kot desetkrat, tretjina jih je prireditev obiskala petkrat, petina vprašanih pa je bila na ogledu tekme prvič.

Odgovori na vprašanje, kaj jih najbolj vleče v Planico, so bili zelo različni. Največ odraslih prihaja zaradi dolgih poletov, fantastičnega vzdušja in skakalcev.

Večina vprašanih se med legendarnimi slovenskimi skakalci najbolj spominja dosežkov Primoža Peterke, sledijo mu Primož Ulaga, Danilo Pudgar, Janez Polda, Ludvik Zajc in drugi.

Seveda smo tudi na tej tekmi upali na nov svetovni rekord slovenskega reprezentanta. Kar 68 odstotkov vprašanih je rekord pričakovalo, 16 odstotkov jih je menilo, da rekorda ne bo, preostali pa se niso opredelili. Čeprav novega svetovnega rekorda ni bilo, so na tribunah ponosno plapolale slovenske zastave, ko je vse dni, ob zmagah naših orlov, v dolini pod Poncami donela naša Zdravljica.

Prispevek pripravila za Planico: Lara Slatinek, dijakinja SŠOF

Šole podpirajo športne prireditve Otroke, ki so na tekmo prišli v okviru šole, so spremljali tudi učitelji in učiteljice, ki so skupaj z njimi zvesto navijali.

Soglasno so se strinjali, da so tovrstne obšolske dejavnosti zelo pomembne za krepitev narodne pripadnosti. Povedali so, da se otroci neizmerno veselijo ogleda poletov v Planici, pa tudi starši podpirajo tovrstne projekte. Oglede športnih prireditev ponavadi združijo z drugimi vzgojno-izobraževalnimi vsebinami, v tem primeru je bilo to predavanje o smučarskih skokih.

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik (SŠOF) Kdor ni v Planici ni »Slovenc«.

pogled skozi objektiv v zakulisje

08 | Planica 2016

Družabna omrežja Spremljanje dogodkov in širjenje novic preko interneta je dandanes mnogo hitrejše in lažje, saj lahko pridemo do podatkov le z nekaj kliki. Tisti, ki si tekme niso ogledali na prizorišču dogajanja, so rezultate in novice brez težav našli tudi na Twitterju in Facebooku.

Največ klikov na objavo Presežek gledanih objav na Facebooku je stran dosegla že z objavo prvih utrinkov četrtkovih kvalifikacij. Skoraj petdeset tisoč bralcev si je ogledalo četrtkovo dogajanje preko slik, dodanih na spletni portal, ki so jih bralci pospremili s komentarji. V kvalifikacijah je bil najboljši Anže Semenič s 190,4 točkami, sledila sta Michael Hayboeck in Kamil Stoch.

Na teh dveh družabnih omrežjih je bila letos zabeležena rekordna aktivnost, beseda »Planica« je bila na Twitterju omenjena kar 7.057-krat.

Največji doseg objave planiške strani »Rekorder« planiških Facebook objav v dosegu je video »Pogled z mize«.

Največji doseg objave Prvi polet na novi planiški letalnici je prek Facebooka dosegel skoraj trideset tisoč bralcev. Rožle Žagar je s prvim spustom po letalnici tako dosegel največkrat deljeni članek o otvoritvenem skoku. Novica o prvem pristanku pri 169 metrih je dosegla širšo javnost, prvotno pa je bila objavljena na spletni strani RTV Slovenija.

pogled skozi objektiv v zakulisje

Planica 2016 | 09 Največkrat »všečkana« objava

Rekorden organski doseg na Facebooku

Sobotno dogajanje ekipne tekme je prek Facebooka spremljalo skoraj deset tisoč ljudi. Deljenje in širjenje člankov sobotnega dogajanja je do konca dneva s pomočjo bralcev doseglo več kot triindvajset tisoč ogledov. Slike, ki omogočajo realno predstavo o dogajanju, so se hitro širile in dosegle več kot dvaindvajset tisoč ogledov. S skupnim seštevkom 848,4 točke je Slovenija slavila zmago, sledila je Avstrija z 805,1 točke in Norveška s 784 točkami.

Na ekipni tekmi so nastopili tekmovalci Finske, Češke, Poljske, Japonske, Avstrije, Norveške, Nemčije in Slovenije.

Zmaga »orlov« je bila zagotovo velik razlog za tolikšen ogled in spremljanje člankov, ki so na Facebooku dosegli preko dvainštirideset tisoč ljudi.

Največ »vtisov« na Twitterju Od četrtka do nedelje je bil Twitter zelo aktiven, vendar je največjo eksplozijo dosegel v soboto, ko je objava »#Planica2015 zdajle nori« zabeležila več kot šesto »vtisov«.

Porast aktivnosti na Twitterju v mesecu marcu v primerjavi s februarjem. Še hitreje kot na Facebooku so se novice širile na Twitterju in sicer za več kot 6 odstotkov. Iz minute v minuto se je stran @OCPlanica širila s svežimi novicami in tako omogočala sprotno sledenje dogajanju.

Prispevek pripravili za Planico: Veronika Žorž, Ajda Rak, Vita Rau in Patrik Komljenović, dijaki SŠOF. Foto: Daniela Babčec (SŠOF)

pogled skozi objektiv v zakulisje

10 | Planica 2016

Planica in otroci Poleti v Planici so vsako pomlad eden najpristnejših dogodkov, s katerim tudi Zavarovalnica Triglav podpira športni duh, spodbuja zdrav način življenja in otrokom iz različnih socialnih okolij omogoča nepozabno doživetje.

Šport navdušuje in združuje

Po rekordne daljave na krilih mladih

Namen projekta Triglav generacije v Planici je otrokom ne glede na socialno okolje, iz katerega izhajajo, ponuditi možnost doživeti vrhunsko športno tekmovanje, spodbujati športni duh pri najmlajših in zdrav način življenja ter mladim pokazati, da šport navdušuje, združuje, ustvarja pozitivno energijo in nepozabne trenutke.

Otroci so odlično navijali, so se strinjali slovenski skakalci, ki so po koncu tekmovalnega dela pozdravili mlade. »Planica je vsako leto izziv in za nas skakalce najlepši zaključek dolge in naporne tekmovalne sezone. Nastopa pred otroki se še posebej veselim. Njihovo navdušenje vsem tekmovalcem daje zagon. Res so odlična podpora. Z veseljem si po tekmi vzamemo čas zanje in za avtograme. Vesel sem, da imajo možnosti doživeti tak dan,« je povedal trenutno naš najboljši skakalec Peter Prevc. Da bo dan mladostnega adrenalina zapisan med najlepše otroške spomine, sta tokrat poskrbela glasbena skupina Rok 'n' Band in maskota Zavarovalnice Triglav Kuža Pazi.

Ne samo skakalci, navdušili so tudi učenci Letos so Planico v okviru tradicionalne akcije Triglav generacije v Planici obiskali tudi učenci OŠ Simona Jenka iz Kranja. Psihologinja šole Dušanka Koporec, ki je otroke spremljala že večkrat, je povedala: »Športni dogodek v Planici je obogatitev šolskega vsakdana naših učenk in učencev, priložnost za druženje in navezovanje novih stikov ter promocija športa kot preventivne dejavnosti v življenju mladostnika. Hkrati je to za šolo priložnost, da nekatere učence nagradimo, drugim pa omogočimo ogled skokov, ki si ga sami ne bi mogli privoščiti. Pomembno vzgojno sporočilo v zabavnem programu Dan brez alkohola mlade spodbuja h kakovostnejšemu načinu zabave in druženja.«

Osrečiti otroke je neprecenljivo Namen projekta Zavarovalnice Triglav je otrokom ne glede na njihovo socialno okolje ponuditi možnost doživeti vrhunsko športno tekmovanje ter dan preživeti v naravi in družbi vrstnikov. »Čeprav že desetletja vozimo otroke iz vse Slovenije na ogled smučarskih skokov v Planico, je četrtkov dan v dolini pod Poncami vsako leto znova težko pričakovan in tudi za nas nekaj posebnega. Osrečiti 3.000-glavo množico mladih je neprecenljivo. S tem projektom že vrsto let povečujemo zanimanje otrok za šport in zdrav način življenja, hkrati pa jim omogočamo zabavo, ogled vrhunskega športnega spektakla in prvovrstno doživetje – srečanje v živo s športnimi junaki, ki ga bodo bržkone ohranili v lepem spominu,« je povedal Tadej Čoroli, član uprave Zavarovalnice Triglav.

Z veseljem si po tekmi vzamemo čas zanje in za avtograme. Vesel sem, da imajo možnosti doživeti tak dan,« je povedal naš trenutno najboljši skakalec Peter Prevc. pogled skozi objektiv v zakulisje

Foto: Nejc Virant (SŠOF) Dan poln mladostnega adrenalina je vedno zapisan med najlepše otroške spomine.

Planica 2016 | 11 Zavarovalnica Triglav

Foto: Nejc Virant (SŠOF) Osrečiti tritisočglavo množico mladih je neprecenljivo.

Ob zaključku sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je množica otrok z mladostno razposajenostjo priklicala pomlad in stiskala pesti za lovce na daljave. Zavarovalnica Triglav, ki že skoraj 115 let skrbi za generacije zavarovancev, jih je tudi letos v okviru akcije Triglav generacije v Planici s približno 60 avtobusi pripeljala več kot 3000. Največja slovenska zavarovalnica, ki je s Planico povezana že 46 let, več kot 30 let pa omogoča ogled največjega slovenskega športnega praznika mladim iz vse Slovenije, je v planiški zgodbi tokrat napravila še korak naprej. Z napredno virtualno tehnologijo Oculus Rift je najširši množici omogočila preizkus poleta na planiški velikanki.

Ob prenovljeni legendarni letalnici bratov Gorišek se je tudi letos zbrala več kot 3.000-glava množica otrok in njihovih spremljevalcev, ki jih je v Planico pripeljala Zavarovalnica Triglav. V četrtek, ko sta bila v dolini pod Poncami na sporedu uradni trening in kvalifikacije, je bil za otroke dan, ki so ga lahko preživeli v naravi in družbi vrstnikov. Pridružilo se jim je tudi nekaj velikih družin in skupin otrok s posebnimi potrebami. Vsi skupaj so držali pesti za najboljše skakalce sveta na čelu s Petrom Prevcem. Da je bil dan mladostnega adrenalina zapisan med najlepše otroške spomine, sta poskrbela glasbena skupina Rok 'n' Band in maskota Zavarovalnice Triglav Kuža Pazi.

Smučarski poleti v virtualni Planici

Foto: Bobo Šport navdušuje, združuje, ustvarja pozitivno energijo in nepozabne trenutke za vse generacije.

Zavarovalnica Triglav je že od nekdaj povezana z vrhunskim športom (kot zlati pokrovitelj nordijskih disciplin in sponzor biatlonske reprezentance) in predstavlja nepogrešljiv del vseslovenskega praznika v Planici. Letos je planiško klasiko popeljala v nove dimenzije, saj je predstavila izjemno zanimivo aplikacijo Oculus Rift. Z uporabo te napredne virtualne tehnologije je najširši množici omogočila preizkušnjo planiške velikanke. Izkušnja z virtualnimi 3D-očali je trenutno najboljši približek dejanskemu skoku na legendarnem prizorišču v dolini pod Poncami. Izkušnjo s tehnologijo navidezne resničnosti so preizkusili tudi slovenski skakalci (Peter Prevc, Jurij Tepeš in Franci Petek), ki so bili nad virtualnimi poleti navdušeni.

Obiskovalci nakupovalnega središča Citypark v ljubljanskem BTC-ju pa so v soboto in nedeljo, 21. in 22. marca, izkušnjo rekordnega poleta z naglavnim zaslonom Oculus Rift, lahko podoživeli tudi sami.

Osrečiti otroke je neprecenljivo V vodilni slovenski zavarovalnici, ki je že 46 let zvesta Planici, ocenjujejo, da so z akcijo, ki je postala eden najbolj tradicionalnih projektov v Sloveniji, do danes v Planico pripeljali že skoraj 84 tisoč otrok.

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik (SŠOF) Otroci so najbolj hvaležna publika.

pogled skozi objektiv v zakulisje

12 | Planica 2016

Svetovni dan snega Vizija akcije je omogočiti in dati priložnost vsem otrokom, da raziskujejo, uživajo in izkusijo možnosti, ki jih ponuja sneg ter povečati zanimanje za snežne aktivnosti in preživljanje prostega časa na svežem zimskem zraku.

Svetovni dan snega Planica je v nedeljo, 25. januarja 2015, gostila že četrti Svetovni dan snega, Dan nordijskega smučanja, prireditev v okviru kampanje Mednarodne smučarske zveze. V dolini pod Poncami se je ob lepem vremenu in čudoviti zimski kulisi zbralo več sto mladih športnih navdušencev in njihovih staršev, športne aktivnosti, ki so jim bile na voljo, pa so bile izredno pestre.

Otroci so si ob strokovnem vodstvu lahko brezplačno izposodili športno opremo in ves dan uživali v smučarskih skokih, teku na smučeh, sankanju, hokeju na snegu in mnogih drugih zabavnih aktivnostih. Glavna atrakcija je bila seveda Minikanka, miniaturna mobilna skakalnica, ki je otrokom prinesla nasmehe na obraze in veliko dobre volje.

4. Svetovni dan snega v Planici Svetovni dan snega, Dan nordijskega smučanja, prireditev v okviru kampanje Mednarodne smučarske zveze.

pogled skozi objektiv v zakulisje

Planica 2016 | 13

Celinski pokali Planica z izgradnjo Nordijskega centra vse bolj postaja zanimiva tudi za smučarske teke in tekme kombinatorcev. Celinski pokali so zagotovo pravi korak v smeri pridobivanja izkušenj tudi s tovrstnih tekmovanj. Prva velika tekaška preizkušnja pa je predvidena januarja 2016.

Celinski pokali Konec januarja 2015 je Planica ponovno gostila tekme celinskega pokala za smučarje skakalce in kombinatorce. Številčna domača in mednarodna zasedba tekmovalcev je poskrbela za odlične nastope in zanimive boje za stopničke.

Prvi dan tekmovanja je v skokih slavil domačin Anže Lanišek, v nordijski kombinaciji je bil najboljši Norvežan Johansen, naslednji preizkušnji pa sta dobila Poljak Muranka in Norvežan Storlien.

Tekmovanje je, kot se za prizorišče z bogato tradicijo v nordijskih disciplinah spodobi, potekalo na visokem nivoju, saj so organizacijo pohvalili številni prisotni.

Tekme celinskega pokala 2016 Tekme celinskega pokala so predvidene konec januarja 2016 (23. 1. in 24. 1.), na uradno potrditev še čakamo.

pogled skozi objektiv v zakulisje

14 | Planica 2016

Planica v medijih V času dogodka je delo razdeljeno na tisto v osrednjem tiskovnem središču in na delo na samem prizorišču oziroma v t. i. »sub-press« centru, na obeh lokacijah pa je poglavitna naloga, zagotoviti medijem odlične pogoje za opravljanje njihovega dela.

Koliko navijačev se je v posameznih dneh zvrstilo na prizorišču v Planici?

V vseh štirih dneh se je v Planici zbralo približno 69.000 navijačev. Če to razdelimo med posamezne dneve, govorimo o naslednjih številkah: v četrtek 13.000, v petek 17.000, v soboto 27.000 ter v nedeljo 12.000 obiskovalcev.

Kolikokrat je bila Planica uporabljena na socialnih omrežjih (#planica)? Kakšna je statistika po posameznih omrežjih in koliko je bilo iskanj na spletu?

Od 16. do 23. marca 2015 je bila beseda Planica na različnih omrežjih omenjena 7.057-krat, od tega 50 odstotkov na spletu, 28 odstotkov na Twitterju in 22 odstotkov na Facebooku. Število omemb je najbolj naraslo v petek, 20. marca, največ pa jih je bilo v nedeljo, 22. marca, ko je bila omenjena 2.742-krat.

Ali je nova letalnica spodbudila več ljudi za obisk prireditve?

Prenovljena in povečana letalnica je zagotovo pripomogla k veliki obiskanosti prireditve, saj so ljubitelji tega športa nanjo čakali dve leti. Velik del zaslug za končno število obiskovalcev so imeli seveda tudi slovenski tekmovalci, na čelu s Petrom Prevcem, ki se je vse do zadnjega poleta potegoval za veliki kristalni globus.

Ali ljudje spremljanje dogajanja na družbenih omrežjih Facebook in Instagram objavljajo sproti, med dogajanjem, ali po koncu? Česa je več?

Zanesljivih podatkov nimamo, glede na naravo omenjenih družbenih omrežij pa lahko rečemo, da je večina objav narejena v času tekem.

Kaj konkretno vaše delo zahteva v primeru dogodkov, kakršen je planiški? Je situacija zelo zahtevna zaradi velikega števila ljudi?

Delo ekipe za odnose z javnostmi oziroma tiskovnega središča lahko razdelimo v čas pred in med prireditvijo. V tednih pred prireditvijo je največ poudarka na posredovanju informacij o poteku priprav, kamor sodijo tudi informacije o delu na prizorišču, programu, vstopnini, dostopu do

Vsi člani ekipe tiskovnega središča morajo biti komunikativni in biti pripravljeni pomagati medijem, tudi če gre za povsem individualne prošnje. pogled skozi objektiv v zakulisje

Planice itd. Naši naslovniki so predstavniki domačih in tujih medijev, ki jih dosežemo preko uradnih objav na spletu in z elektronsko pošto, posameznike pa naslavljamo predvsem s pomočjo družbenih omrežij. V ta čas sodita tudi pregledovanje prošenj za akreditacije s strani medijev in organizacija tiskovnih konferenc, na katerih so predstavljene podrobne informacije o dogodku. Fizično delo na področju odnosov z javnostmi postane najintenzivneje v zadnjih dneh pred dogodkom, saj želimo s tem stopnjevati zanimanje in biti tako karseda prepoznavni.

Sem sodi sama organizacija delovnega okolja, ažurno podajanje podatkov o tekmovanju in ostalih delov prireditve, vodenje tiskovnih konferenc s tekmovalci, ne nazadnje tudi zagotavljanje hrane in pijače. V času tekem se seveda nadaljuje tudi komunikacija z javnostmi, se pravi poročanje o dnevnem dogajanju v Planici oziroma napovedovanje prihajajočih aktivnosti.

Katere lastnosti opredeljujejo človeka, ki opravlja vaš poklic?

Zelo pomembno je pravočasno in natančno podajanje informacij javnostim, za kar so potrebni dobra obveščenost, kreativnost, predvsem pa dolgotrajna zbranost. Čeprav je ekipa že nekaj let nespremenjena in svoje delo opravlja zelo dobro, mora biti pripravljena na nepredvidljive situacije, ki se lahko vedno pojavijo, čeprav se le-te z učinkovito organizacijo skuša odpraviti. Nivo dela skušamo vsako leto nadgraditi, kar pomeni, da morajo biti člani ekipe vedno pripravljeni za nove izzive.

Objektivnost je pri vašem delu verjetno nujna …

Ta je pri delu ekipe tiskovnega središča zelo pomembna, saj vodi do zaupanja s strani medijev in obiskovalcev, ta pa vodi do korektnega odnosa, ki je v korist vsem stranem.

Pri podajanju informacij je seveda lahko prisotnega nekaj čustvenega naboja, a le, v kolikor ta pripomore k zanimivosti, ne pa da s tem pride do neresnične ali izkrivljene slike dogajanja v Planici.

V pogovoru z dijaki, SŠOF Matevž Peršin

Foto: Žana Mencej, Eva Križaj, Patricija Čebulj, Lana Bregar (SŠOF)

Planica 2016 | 15

pogled skozi objektiv v zakulisje

16 | Planica 2016

Z vlakom v Planico Trajnostni razvoj narekuje, da z naravo ravnamo tako, da je nikakor ne zanemarimo, temveč jo varujemo in jo ohranimo za naše potomce v takšnem ali boljšem stanju, kot smo jo prejeli od naših prednikov.

O vožnji z vlakom do Planice mi je pripovedoval že moj dedek. Z vlakom so se peljali do Jesenic, potem pa so pešačili do vznožja velikanke. Tega športnega dogodka so se vsako leto vedno znova veselili in množično odhajali v Planico. To je bil dogodek, ki ga mladi in stari niso želeli zamuditi. Včasih, mi je pripovedoval dedek, so se v Planico odpravili tudi z motorjem. Kadar je bil v Tamarju še sneg, so na gume nameščali tudi snežne verige. Pripovedoval mi je, da je bilo takrat pozimi veliko več snega in da se je v višje ležečih krajih ohranil tudi spomladi.

Ker smo Slovenci narod, ki nerad uporablja javni prevoz – običajno se v enem avtu prevaža posameznik – dolina pod Poncami pa je premajhna, da bi sprejela vse avtomobile, so organizatorji sprejeli dogovor s Slovenskimi železnicami in pripravili posebno ponudbo. Poleg rednih vlakov so bili obiskovalcem v soboto in nedeljo na voljo trije posebni vlaki, Ob predložitvi vstopnice za ogled prireditve je veljal 50-odstotni popust na vozovnico iz kateregakoli kraja v Sloveniji.

S tem so želeli obiskovalcem olajšati pot, saj so tako hitreje prišli do cilja, ni jim bilo treba plačati parkirnine, znižali so stroške vožnje, pa tudi naravi je bilo prizaneseno. Od postaje v Hrušici pri Jesenicah, do koder je pripeljal vlak, so čakali posebni avtobusi, ki so vozili do prizorišča.

mirjeni in polni pričakovanj, odpravili od kupeja do kupeja. S sabo sva imeli vsaka svojega »osebnega fotografa«, ki sta morala dokumentirati vse, kar se je tisti dan dogajalo.

Pred prvim kupejem naju je zaskrbelo, kako se bodo potniki odzvali na to, da že zgodaj zjutraj nekdo trka na vrata in jim želi postaviti nekaj vprašanj. Najina skrb je bila odveč, saj so bili potniki zelo veseli najinega obiska, navsezadnje sva jim popestrili uro in pol dolgo vožnjo. Kmalu sva pozabili na vprašanja, ki sva jih zapisali, in se sproščeno pogovarjali o favoritih tekme, rekordih in seveda, zakaj so se odločili za vožnjo z vlakom. Ugotovili sva, da gredo večinoma v Planico zato, da polete spremljajo v živo, kar je neprecenljiva izkušnja, neprimerljiva s spremljanjem dogajanja preko TV zaslona.

Za vožnjo z vlakom so se nekateri odločili prvič, našli sva tudi takšne, za katere je potovanje z vlakom v Planico že tradicija. Za to možnost se odločajo predvsem zaradi udobja, ugodnosti in zaradi manjših potnih stroškov. Tako ti tudi ni treba skrbeti, kje boš našel primerno parkirno mesto za svoj avto.

Moja prva izkušnja potovanja v Planico z vlakom je bila več kot odlična. Menim, da je takšen način potovanja, na tako pomembne in množično obiskane dogodke, zelo pametna in hkrati zabavna odločitev.

Ajda Rak, dijakinja SŠOF

Tako potovanje smo doživeli tudi dijaki SŠOF, ko smo se na zgodnje sobotno jutro odpravili na ekipno tekmo v Planico.

Sama se z vlakom redko vozim, ko pa sta profesorja omenila, da moramo zbrati ekipo, ki se bo v Planico odpravila z vlakom, sem se spogledala s sošolko in v hipu sva se sporazumeli, da bova del te ekipe tudi midve. In tako sva se v soboto malo pred pol šesto znašli na železniški postaji, kjer sva počakali še dva dijaka z oddelka fotografije. Skupaj smo vstopili na vlak. S sošolko sva takoj začeli sestavljati vprašanja, ki jih bova postavljali potnikom. Kmalu sva se obe, vznepogled skozi objektiv v zakulisje

Foto: Lana Bregar (SŠOF) Vse poti vodijo v Planico.

Planica 2016 | 17

Mini Planica 17. januarja 2015 je svojo premiero doživela mobilna skakalnica MINI PLANICA. Gre za sestavljivo smučarsko skakalnico, namenjeno otrokom od šestega do dvanajstega leta starosti. Z njo lahko preprosto in hitro menjamo lokacijo v vseh letnih časih, dejavnost pa se izvaja na otrokom prilagojen in preizkušeno varen način.

Zgodba se je začela jeseni 2014, ko je Franci Petek svojo idejo in zasnovo programa »Planica v vsako slovensko vas« predstavil Elan Inventi iz Begunj na Gorenjskem. Danes lahko s ponosom gledamo na rezultate razvojnega projekta. K projektu je s smučmi, čeladami in nepremočljivimi zaščitnimi hlačami pristopil tudi Elan, d.o.o., svojo piko na i pa je seveda pristavila tudi Planica, kjer se vsako leto zberejo vzorniki najmlajših, ki se po novem prvič srečajo s smučarskimi skoki prav na Mini Planici.

Z mobilno mini smučarsko skakalnico želimo ponuditi inovativen in preprost način izvajanja smučarskih skokov, ta privlačen šport približati najmlajšim ter spodbujati gibanje otrok v naravi na malce drugačen način.

Mini skakalnica ne omogoča zgolj skakanja, pač pa otrokom daje tudi skrita sporočila Planice, kjer se lahko poistovetijo s svojimi idoli. Poleg spodbujanja gibanja kot takega, gre za vrednote premagovanja strahu, posledično pa vztrajanja pri reševanju problemov, grajenja lastne samopodobe – zmorem, tekmovanja v smislu iskanja lastnih meja, neodvisno od dosežkov drugih.

Otroci spoznavajo, kako se začne tlakovati pot do prave Planice. Z mobilno skakalnico bodo ta sporočila dosegla izjemno široko populacijo otrok.

Glede na odzive in le nekajmesečne izkušnje, ima razvojni projekt Mini Planica zelo svetlo prihodnost in bo zagotovo doprinesel k še večji navdušenosti otrok za smučarske skoke.

»Živim za skoke in s skoki živim. Obenem verjamem, da so otroci še dovolj odprti, da vsrkajo neznano iz okolja. Ponudimo jim pozitivne izkušnje in vrednote, take, ki jim bodo pomagale biti dober človek.«

Franci Petek

pogled skozi objektiv v zakulisje

18 | Planica 2016

Med znanimi obrazi V času planiških tekem smo med domačimi gledalci na prizorišču prepoznali kar nekaj znanih obrazov in z nekaterimi opravili tudi krajše intervjuje. Strinjajo se, da so dogodki takšnih razsežnosti izredno pomembni za prepoznavnost Slovenije.

Športni novinar RTV Slovenije, reporter ter voditelj oddaje Športna sobota, Luka Petrič Planico obiskuje zaradi delovnih obveznosti že vrsto let.

Z nasmeškom nam je začel pripovedovati zgodbo, ko sta nekega zasneženega dne s sodelavko Anjo opravljala svoje delo s slovenskimi skakalci. Med njunim intervjujem je enemu od skakalcev očitno postalo dolgčas, zato je v snemalni kader zalučal sneženo kepo, ki je po nesreči priletela prav Anji v glavo. »Anja se je ob prigodi simpatično pošalila, intervju pa izpeljala do konca, kot je treba,« pove Luka.

70-letnico. Od takrat je z možem, včasih pa tudi s sinovoma, redna gostja na vseh smučarskih tekmah za svetovni pokal.

V Planico jo vlečeta predvsem navdušenje nad skoki ter srečanja z znanci, za katere med letom, žal, ne najde časa.

Na dosežke slovenskih orlov je zelo ponosna, saj je z odličnimi nastopi nikoli ne pustijo na cedilu.

Patrik Komljenović, Vita Rau in Ajda Rak, dijaki SŠOF

Tone Fornezzi - Tof Prvič se je v Planico odpravil že leta 1969, to tradicijo pa ohranja še danes, pri častitljivih enainosemdesetih letih. V vseh teh letih je pod planiško skakalnico doživel mnogo zanimivih prigod, a so mu vse tako ljube, da ne more izpostaviti nobene posebej. Je goreč navijač slovenskega moštva, najbrž pa tudi ne edini, ki bi svetovni rekord v Planici privoščil domačemu skakalcu.

Dejan Sejdič, direktor podjetja Manner Slovenija Povedal je, da vsako leto nestrpno pričakuje planiški spektakel. Ponosen je, da je Manner že vrsto let eden izmed večjih pokroviteljev planiških dogodkov in glavni sponzor skakalca Jerneja Damjana. Želi si, da bi to čast še dolgo ohranili, saj jim to veliko pomeni.

Najboljša slovenska smučarska skakalka, Špela Rogelj Pravi, da je biti v vlogi gledalca povsem drugače kot v vlogi tekmovalca. Med pogovorom je izrazila željo, da bi tudi ženske čim prej nastopile na novi planiški letalnici, saj je le-ta sedaj veliko varnejša in lepša.

Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, Primož Peterka Naš nekdanji skakalni as vidi Planico s povsem drugačnega zornega kota kot takrat, ko je tekmoval sam. Za svojo kariero meni, da bi lahko bila tudi boljša, čeprav je dosegel veliko. Vedno znova se z veseljem vrača v dolino pod Poncami, kjer je ob ogledu tekem sproščen in neizmerno uživa.

V šali je povedal, da si na novi velikanki ne želi leteti.

Slovenska pevka, Nuša Derenda Z družino se v Planico vrača že trinajst let. K tradicionalnemu obiskovanju planiških tekem je močno pripomogel njen glasbeni nastop pod planiškimi skakalnicami, ki je bil organiziran v čast nekdanjemu smučarskemu skakalcu in svetovnemu rekorderju Jožetu Šlibarju, ko je praznoval svojo pogled skozi objektiv v zakulisje

Foto: Andraž Fijavž Bačovnik (SŠOF) Zvesti sponzorji.

Planica 2016 | 19

Andrej Stare Po nedeljski tekmi si je vzel čas za krajši klepet tudi naš legendarni športni komentator in novinar Andrej Stare. S svojim znanjem, spontanostjo in humorjem že desetletja navdušuje slovenske športne navdušence pred TV-zasloni. Za svoje izvirne izjave si zagotovo zasluži »komentatorskega oskarja«.

Kako ste doživeli letošnje polete na prenovljeni velikanki?

So vas dolgi in varni poleti navdušili?

Letošnja Planica je bila nekaj posebnega. Vzdušje je bilo fantastično, absolutni zmagovalci pa naši orli. Nisem mogel skriti navdušenja ob dejstvu, da smo po 81 letih, ko smo začeli s tem športom v dolini pod Poncami, uresničili sanje.

Tri blesteče zmage na veličasten način. Mnogim je sicer žal tiste točke, ki je zmanjkala Petru Prevcu v lovu za velikim kristalnim globusom, toda v izjemnem športnem boju so bili končni izidi pač takšni, kot so bili. Postali so del zgodovine.

A kljub temu novega svetovnega rekorda nismo videli.

Letalnica sploh dopušča varne polete preko meje aktualnega svetovnega rekorda?

Lov za svetovnim rekordom je nekaj posebnega. Svetovni rekord se ne dosega vsak dan, to je dosežek, ki lahko uspe nekomu, ko so izpolnjeni vsi pogoji. Ti pa so ekstremni in že majhen piš vetra v napačni smeri pomeni, da rekorda ne bo. Vseeno pa menim, da je rekord v Planici mogoč. Tako bo na finalu svetovnega pokala 2016 nova priložnost za popolno slavje, slovenska zmaga, osvojeni svetovni pokal in svetovni rekord. »Grand slam« letenja na smučeh, o katerem lahko skakalci - letalci na smučeh samo sanjajo …

načrte projekta in upam, da bo nordijski center vrhunski športno-rekreativni smučarski objekt.

Nekateri strokovnjaki menijo, da nordijski center ne bo prinašal želenega dobička oz. da je bil projekt zasnovan preširoko, drugi trdijo drugače. Kaj menite sami?

Slovenija mora enkrat izskočiti iz svoje majhnosti, »zahrbtništva«, »fovšije« in zelene zavisti. To so karakterne značilnosti, ki jih nima nobena druga nacija na svetu. Če kdo naredi nekaj ekstremno dobrega, kot je npr. nordijski center, mu drugi zavidajo in iščejo slabe stvari, dobrih pa nočejo videti. Žal!

Z Andrejem Staretom sta se pogovarjala Boštjan Avguštin in Peter Peterka.

Lahko naštejete največje junake letošnje skakalne sezone ter morda izpostavite skakalce, ki bi lahko v prihodnosti dosegali vrhunske rezultate, a jih mediji še niso izpostavili?

Vsekakor je prvi skakalec sezone Nemec Severin Freund. Bil je suveren, serijsko zmagoval in postal tudi svetovni prvak. Menim, da je zasluženo zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, čeprav šele po dodatnem kriteriju. Med tekmovalci, ki so krojili vrh, je v ospredju še Norvežan Rune Velta. Čeh Koudelka je izjemno napredoval, med tistimi, ki bi lahko v prihodnjih letih stopili na sam vrh, pa so Kraft (Avstrija), Deschwanden (Švica), Forfang (Norveška), Eisenbichler (Nemčija) in naša matadorja Anže Semenič in Nejc Dežman … Pa najverjetneje še kdo.

Kakšna se vam zdita podoba in urejenost sicer še nedokončanega Nordijskega centra Planica?

Zaenkrat tega mnenja ne morem podati, videl sem le

Naslednje leto bo v Planici novi »Grand slam« letenja na smučeh, o katerem lahko skakalci - letalci na smučeh - samo sanjajo.

Foto: Maša Kokalj (SŠOF) Andrej Stare.

pogled skozi objektiv v zakulisje

20 | Planica 2016

Brez Planice ne bi bilo Vikersunda Intervju z Demetrom Bitencem

Demeter Bitenc, legenda med slovenskimi igralci in še danes marsikomu vzornik, ni zanimiv le zaradi svoje karizmatičnosti, stila in izkušenj - poln je tudi spominov in anekdot iz časa, ki ga je preživel v Planici. Tamkajšnje dogajanje je imel priložnost spremljati že od otroštva, kar predstavlja popolnoma svojevrsten pogled na razvoj Planice kot svetovne senzacije.

Kakšni so bili začetki Planice in zgodbe njenega uspeha?

Moj oče je dom v Planici sezidal leta 1932. Nato je zgradil še depandanso in takrat se je ta kompleks razširil. Ko je leta 1934 padel prvi svetovni rekord, je bila zgrajena le-ta bistvena baza, depandanso pa so dogradili leta 1935 in takrat se je Planica pravzaprav tudi razplamtela. Po tistem prvem skoku, takrat 17-letnega avstrijskega »mulca« Josefa Bradla, so povečavo Bloudkove skakalnice financirali trije - eden izmed njih je bil moj oče, drugi je bil Komar, ki je bil urednik pri časopisu Jutro, tretji pa je bil Hribar. Hribar je prispeval 50 odstotkov finančnih sredstev, oče in Komar pa vsak po 25. Pred Bloudkom pa je prvo skakalnico pravzaprav gradil gradbenik Rožman.

Smučanje, skoki - smučarija na splošno - kako pa se je to pravzaprav tam sploh začelo? Kako so bili prvi dosežki primerljivi z današnjimi?

Takrat so bili 80-metrski skoki že prava senzacija. Če se prav spomnim, je bil svetovni rekord v smučarskih skokih okoli 86 metrov. Prve tekme, ki so Planici dale pečat, so bile leta 1934. Pred tem je bila tam manjša tekma, nato pa so marca tistega leta Norvežani v Planico poslali zelo močno ekipo z Birger Ruudom na čelu. Njihova oprava je bila zelo značilna. Imeli so rdeče puloverje in na njih bel K - bili so namreč iz Kongsberga. No, leta 1934 si je B. Ruud na treningu pri padcu zlomil smučke. Ker je bila takrat smučarija še amaterstvo, je to predstavljalo velik problem. Ni bilo tako kot danes, ko imaš v rezervi še 50 parov smuči. (smeh) Tako mu je Tone Dečman, eden naših prvih smučarjev - pozneje je bil tudi trener - odstopil svoje smuči, ki so bile dvajset centimetrov daljše od Ruudovih. Originalno so pripadale inženirju Janši, od katerega jih je Dečman kupil, na koncu pa jih je uporabil B. Ruud.

Ste katerega znanega skakalca ali ministra spoznali tudi osebno?

Seveda! V Planico so prihajali skakalci in ministri tudi za več tednov. Veste, takrat sem kot »mulc« vedno naredil nekakšen »žur« za skakalce. (smeh) Nekoč sem smučal s prestolonaslednikom Petrom, nek nemški žurnalist pa je mo-

V Planico je prihajal tudi Bloudek in velikokrat sva šla skupaj do nekega močvirja, kjer sva sedela na travi in gledala kačjega pastirja, ki je letal nad močvirjem. pogled skozi objektiv v zakulisje

jemu očetu po nastanitvi v domu v zahvalo podaril knjigo, posvetilo pa napisal v japonščini. V Planico je prihajal tudi Bloudek in velikokrat sva šla skupaj do nekega močvirja, kjer sva sedela na travi in gledala kačjega pastirja, ki je letal nad močvirjem. Fenomen letenja ga je preusmeril v Planico, kjer pa je za smučarskimi skoki preprosto ponorel. Tam pa je skakal tudi Harald Reinl, režiser filma Winnetou, pri katerem sem sodeloval po vojni.

Foto: Katja Korošec (SŠOF) Demeter Bitenc.

Ste si tudi vi kdaj želeli postati skakalec?

O, ja. V bistvu tudi sem skakal. Starši so namreč imeli v lasti Staničevo kočo na Triglavu, tako sem pri štirih letih že stal na smučeh. Sem se pa tudi na splošno veliko ukvarjal s športom, delal sem v našem hotelu, pozneje pa sem se znašel v teatru in filmski industriji.

Vaš oče je bil lastnik hotela v Planici, zato ste imeli dogajanje tam priložnost spremljati tudi zunaj sezone.

Res je, sezona se je začela pred božičem, končala pa konec marca. A tudi v poletnih mesecih je bilo dogajanje v Planici pestro. Tako sem bil na primer prisoten pri gradnji vlečnice - danes se to zdi kot čisto običajna stvar, takrat pa je bila to velika senzacija, saj vlečnic po Sloveniji praktično še ni bilo. Planica pa ni bila le športno središče, tam se je marsikaj dogajalo tudi na političnem področju.

Je bila med vojno tam kakšna tekma?

Ne, zadnja tekma je bila leta 1941, po vojni pa se je vse odvijalo normalno naprej.

Planica 2016 | 21 Kakšen se vam zdi počitniški dom v Planici danes? So spremembe velike?

Režiser Sever je pred kratkim snemal dokumentarec o Planic, zato sva šla tja. Moram reči, da je današnja podoba dokaj neokusna. Vse je v betonu, jeklu in steklu. Kaj takega se v tujini gotovo ne bi zgodilo. Morali bi ga preoblikovati v muzej ali pa vse skupaj podreti in zgraditi na novo.

Kako bi povzeli vpliv Planice na svet smučarskih poletov?

Planica je danes svetovna senzacija z zavidljivo tradicijo.

Sam sem bil zraven pri prvi »stotki«, prvi »dvestotki«, zdaj pa čakam na »tristotko«. (smeh) Sicer pa brez Planice ne bi bilo Vikersunda in res bi bila škoda, če ta generacija ne bi znala pobrati vsega najboljšega iz preteklih in tega ponesti na naslednji nivo.

zavleklo, je eden izmed glavnih igralcev odpovedal dva dni pred začetkom snemanja. Tako so naju s soprogo povabili na večerjo, kjer mi je producent ponudil njegovo vlogo. Po spletu naključij sem tako prišel do svoje prve vloge.

Kako to, da ste v mnogih filmih igrali negativce? Vam je to predstavljalo izziv? Če bi igral pozitivce, najbrž ne bi preživel. (smeh) Sicer pa kostum veliko doprinese k samemu liku. Ko ga oblečeš, postaneš del lika; z uniformo nemškega oficirja začutiš strogost, s kavbojskimi škornji postaneš mogočen, in to te potem vodi skozi celoten film.

Filmska kariera Kako ste se s filmom sploh srečali? Ste o njem sanjali že kot otrok?

Kot najstnik sem v Ljubljani živel tako rekoč sam. Stanoval sem pri neki družini, a neposrednega starševskega nadzora vseeno nisem imel. Učenec tako ali tako nisem bil dober (smeh), šola mi ni vzela veliko časa in dokaj kmalu sem začel zahajati v opero in kino. Kmalu me je film s svojim fantazijskim svetom popolnoma prevzel. Spomnim se, da so ob nedeljah v kinu ponujali dva filma za ceno enega, a karte so bile hitro razprodane. Tako sem kar tekel, da bi dobil poceni karte. (smeh) Kako pa ste zašli v igralske vode?

Igrati sem začel v gledališču, kamor sem prvotno zahajal s šolo. Od vseh vzgojnih dram z etičnim naukom me je najbolj navdušil Hamlet. Tako sem okoli leta 1938, ko je priznan gledališki igralec Zvonimir Rogoz v Ljubljani gostoval kot Hamlet, po končani predstavi šel k njemu v garderobo in se mu predstavil. Dal mi je nekaj igralskih nasvetov in me nato tudi osebno poučeval nekajkrat na teden, kar je bila velika čast. Rogoz je namreč zelo zanimiv človek, v filmih je nastopal ob boku Ite Rine, govoril je več jezikov in zame je še vedno najboljši slovenski Hamlet.

Kmalu sem padel med velike vloge in v ljubljanski Drami sem ostal vse do leta '54, nato pa sem se naveličal istih obrazov, malo smo se sprli (smeh) in tako sem šel v hrvaško gledališče na Reko, nato v Beograd in še naprej.

Se vam zdi, da so danes možnosti za uspeh v filmu večje ali manjše?

Tako bom rekel – pri nekem filmu nisem uspel pravočasno dobiti vize, in to me je stalo vloge. Danes so meje odprte, zlahka sedeš na letalo in greš v New York za dva meseca, a ne vem, zakaj nihče ne gre. Pri filmu je treba tvegati.

V svoji občudovanja vredni karieri ste imeli priložnost odigrati več kot dvesto vlog. Ali se morda v vas skriva še kakšna, neizpolnjena želja po kateri vlogi?

Hamlet. Že kot mladostnika me je ta drama popolnoma fascinirala.

Kako ste prišli do svoje prve pomembnejše filmske vloge?

Za tem pa se skriva zanimiva zgodba. Ko so me Nemci leta 1960 povabili k sodelovanju koprodukcijskega filma, mi je bila sprva ponujena manjša vloga. Ker pa se je snemanje

Foto: Arhiv D. B. Depandansa, 1935.

Kako bi vi, kot človek z nešteto izkušnjami iz te industrije, sploh definirali film?

Film je čudna reč. Film je avantura, film je umetnost, film je mafija, vse to je film. Do filma moraš imeti poseben odnos, kajti ne veš, kateri bo tvoj zadnji. Nikoli ni bilo pomembno, ali je bil moj film ocenjen kot dober ali kot slab - moja igra je morala biti vedno najboljša, drugače sem bil »out«.

Veliko mladih si želi delovati v filmski industriji in naši dijaki pri tem niso izjema. Imate morda kakšen nasvet za mlade filmske nadobudneže?

Film je avantura in film je sreča. Pri filmu ne smeš preračunavati - če se zanj odločiš, se moraš v to podati z vsem tveganjem, poskusiti moraš čisto vse. Danes je Evropa odprta in treba je tvegati.

Film je življenjska preokupacija, zanj živiš.

Z Demetrom Bitencem sta se pogovarjali Tia Ilievski in Klara Avsec, dijakinji SŠOF.

Pred snemanjem nekega filma so me vprašali, če znam jezditi. Režiserja sem vprašal, kdaj naj bi se snemanje začelo, in ko je rekel, da v dveh mesecih, sem odgovoril pritrdilno. Medtem sem se naučil jezditi. (smeh) pogled skozi objektiv v zakulisje

22 | Planica 2016

Obsedeni s svetovnim rekordom?

Intervju z mag. Darkom Repenškom Kako ste zadovoljni z letošnjim planiškim spektaklom? Se vračamo na pota stare slave?

Planica je Planica! Planica je blagovna znamka, Planica je simbol! Planica je bila, Planica je in Planica bo! Zato govoriti o vračanju na pota stare slave pač ne gre. Planica je tradicionalni vsakoletni dogodek letalcev na smučeh.

Planica ni samo praznik Slovenk in Slovencev - Planica je dogodek, spektakel svetovnih razsežnosti, o katerem se govori in piše. Planici to dimenzijo priznavajo vsi, ki o smučarskih skokih in poletih kaj vedo. Zato tudi letos govorijo le o presežkih. Tako z organizacijskega vidika, da ne govorimo o novi napravi, letalnici, ki je izjemna …

So vas dolgi in varni poleti navdušili? Ni veliko zmanjkalo do svetovnega rekorda.

Nova letalnica je kljub nekaterim »nejevernim Tomažem« dokazala izjemnost. V teh dneh je bilo skoraj tri četrtine vseh poletov preko 200 metrov, mnogo pa preko 230 m. Kaj takega se v zgodovini še ni zgodilo! In, kar je najpomembneje, vsi ti poleti brez enega samega padca. To dokazuje, da je naprava izjemno konstruirana in da je letalnica odlično pripravljena. Svetovni rekord osebno postavljam v drugi plan. Še posebej me navdušuje vzdušje, ki ga vsak dan znova ustvarijo tisoči in tisoči ljubiteljev Planice in tega čudovitega športa.

dobro poučen, kje so realne meje, ki jih letalci na planiški napravi lahko dosežejo, sem vedel, da bi se moralo res popolnoma vse »pokriti«, da bi lahko Planica spet nosila primat rekorderke: fenomenalnega Prevca v top dnevni formi (prisrčen nasmeh), ravno prav »vzgonca«, pravo temperaturo ozračja, idealno hitrost na zaletišču … Zavedati se moramo, da govorimo o največ enemu metru do dveh rezerve. Sicer pa trdim, da je pri teh daljavah pol metra daljši skok mejnik.

Zagotovo tudi 300 metrov, kar pa ne bo tako kmalu doseženo. Že zaradi omejitev, ki jih, kot sem dejal, postavlja Mednarodna smučarska zveza.

Vemo, da ste veliko prispevali k temu, da je v Planici prišlo do realizacije projekta izgradnje nordijskega centra in nove letalnice. Je vse potekalo po načrtih?

Res sem ves čas zraven. Od prepričevanja Evropske unije o smiselnosti vlaganj v športno-rekreativno infrastrukturo, priprav utemeljitve projekta, snovanja idejne rešitve Planice, izvedbe arhitekturnega natečaja, začetka odkupa zemljišč in reševanja vseh težav v zvezi s tem, priprave Zakona o Nordijskem centru Planica do prve faze, ki vključuje skakalni del, zlasti izgradnjo letalnice in spremljajočih objektov. Ta faza je sedaj zaključena.

Kot lahko vidite, je Planica gradbišče, saj se intenzivno izvajajo dela v okviru druge faze. Gradi se tekaški del, vse je pripravljeno za postavitev osrednjega objekta. Veličasten projekt bo v celoti zaključen konec leta.

Pri izvajanju projekta smo se soočali s številnimi težavami.

V tem času se je v Sloveniji sesul gradbeni sektor … Preganjali so nas roki za črpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj … O, ko bi ljudje vedeli …

Foto: Peter Rombo (SŠOF) Mag. Darko Repenšek

Slovenci so obsedeni s svetovnim rekordom v smučarskih poletih. Potem ko je Peter Prevc prvi poletel 250 metrov, je naslednji mejnik 300 metrov. Kaj menite?

Ne bi si upal trditi, da smo s svetovnim rekordom obsedeni samo Slovenci. Podobno velja za narode, ki imajo največje letalnice, npr. Norvežane, Avstrijce idr. Kot sem dejal, se osebno s svetovnim rekordom v Planici nisem obremenjeval. Zavedal sem se omejitev, ki jih postavlja FIS, in ker sem pogled skozi objektiv v zakulisje

Foto: Eva Križaj (SŠOF) Jernej Damjan v soju žarometov.

»Planica je Planica! Planica je blagovna znamka, Planica je simbol! Planica je bila, Planica je in Planica bo! Planica ni samo praznik Slovenk in Slovencev - Planica je dogodek, spektakel svetovnih razsežnosti, o katerem se govori in piše.«

MAYER McCANN

Bi izpostavili nekaj tistih posameznikov, ki so po vašem mnenju največ prispevali k realizaciji projekta?

Kar nekaj jih je, nedvomno pa gre izpostaviti direktorja našega Zavoda za šport RS, Jelka Grosa. Brez njega, njegovega poznavanja smučarskih skokov, poznavanja skakalnic in zakonitosti, ki veljajo za ta šport, nenazadnje same Planice, bi bilo težko. Že doslej je opravil res veliko delo.

A se najdejo pametnjakoviči, razni užaljeni, odsluženi strokovnjaki in pisuni, ki ljudem javno razlagajo neumnosti. To pa me jezi in žalosti hkrati! Še dobro, da lahko v teh dneh tukaj čutim deset tisoče tistih pravih, dobronamernih in iskrenih ljubiteljev Planice, ki izražajo navdušenje tako nad objekti kot letalci in poleti. Pa tudi na naš račun pade kakšna spodbudna!

Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

Planica 2016 | 23

Because Krka cares.

Our mission is to help people live a healthy and quality life.

We know the importance of team spirit.

We believe in partnership, trust, speed and flexibility, in sport and in our own pharmaceutical world.

So this year again we are the Exclusive sponsor of Planica 2015.

Kako pa odgovarjate tistim, ki trdijo, da center ne bo prinašal želenega dobička oziroma da je bil projekt zasnovan preširoko? Že ob snovanju nordijskega centra ni bil glavni namen in cilj ustvarjanje dobička. O tem spet govorijo tisti, ki projekta sploh ne poznajo. Ne gre pozabiti, da je NC Planica edini športni objekt v Sloveniji, ki je v državni lasti in ga neposredno gradi država. Pomembno je, da se bo center vzdrževal samostojno, predvsem pa, da bo nudil idealne možnosti za vadbo vsem kategorijam športnikov: smučarskim skakalkam in skakalcem, tako poleti kot pozimi, smučarskim tekačem in številnim drugim. Vsekakor tudi rekreativcem in drugim ljubiteljem športnega udejstvovanja. Končno nekaj tudi vsem obiskovalcem Planice. Sicer pa je smiselno počakati, da bo center v celoti zaključen, da Planica zaživi z vso svojo vsebino in ponudbo. Še posebej v teh dneh sem ponosno prepričan v pravilnost glede njegove zasnove.

Prepričan sem, da bo Planica prepričala tudi peščico tistih še »neprepričanih«.

Living a healthy life.

www.krka.biz

171-2015_KRKA_SOJ_ad_SPORT_210x297_SI(en).indd 1

2/16/2015 12:01:12 PM

Z gospodom Repenškom sta se pogovarjala Boštjan Avguštin in Peter Peterka

Foto: Patricija Čebulj (SŠOF) Šampion.

pogled skozi objektiv v zakulisje

24 | Planica 2016

Planica 365 dni na leto »Gradnja vsake nove letalnice se začne s popolnoma drugačno filozofijo,« je poudaril direktor Zavoda za šport Planica in vodja planiških tekmovanj, Jelko Gros.

Kateri so bili bistveni posegi pri prenovi stare letalnice, specifično glede zaletne mize, hrbtišča skakalnice in doskočišča? Je nova zasnovana povsem drugače?

Mislim, da je treba staro letalnico pozabiti, čeprav se moramo obenem zavedati, da smo se prav zaradi nje naučili narediti boljšo in tudi lepšo. Izkušnje so pokazale, kaj je dobro in kaj slabo. Ko začneš graditi novo letalnico, je treba začeti s popolnoma drugo filozofijo. V naših načrtih je bilo zaletišče položnejše, saj skakalcem omogoča lažji prehod v zaletni položaj. Od projektantov in izvajalcev smo zahtevali tudi, da je zgornji radius v krivem delu zelo tekoč, pritisk pa zato enakomeren. Pri hitrih radiusih se namreč lahko pojavijo velike težave. Zaletno mizo smo prestavili višje in sedaj leži pod kotom 11,5°. Kar se tiče doskočišča, smo morali vložiti veliko truda. Več kot 20.000 m3 materiala je bilo treba prenesti na hrbtišče, da smo povečali širino. To je popolnoma spremenilo videz letalnice. Prejšnja je bila ozka, zato je imel tekmovalec občutek utesnjenosti, zdaj pa je široka, kar daje tudi lepši videz. V spodnjem delu smo imeli še eno pomembno zahtevo - da se 30-stopinjski naklon hriba ohrani čim dlje, saj tam skakalci pridobijo potrebno dolžino, ki omogoča

pogled skozi objektiv v zakulisje

doseganje novega svetovnega rekorda. Novost je tudi vetrna zaščita, ki nudi veliko večjo varnost, hkrati pa tudi večjo samozavest. S tem v prvih petdesetih metrih poleta izničimo vpliv premočnega strižnega vetra.

Zakaj je po vašem mnenju načrtovanje letalnic tako zahtevno in zakaj je tako malo strokovnjakov, ki se spoznajo na to?

Za gradnjo letalnic potrebuješ predvsem izkušnje in znanje, ki jih nadgrajuješ. Janez Gorišek je gradil predvsem na razvoju hitrosti ter ves čas meril, koliko časa so skakalci v zraku. Na podlagi tega je zgradil popolnoma svojo filozofijo načrtovanja. Druga pomembna stvar, ki jo je uvedel, je spodnji radius, ki je zares nekaj posebnega. Je zelo dolg, zaradi česar veter skakalce nese daleč - v nasprotnem primeru bi ob pomanjkanju hitrosti pristali dokaj hitro. Gorišek je namreč pri načrtovanju uporabil obrnjeno kubično parabolo, ki se uporablja tudi pri gradnji cest. To je tako, kot če zapeljete čez hribček na cesti, a tega med vožnjo ne občutite.

Planica 2016 | 25 Koliko ljudi sodeluje pri pripravi letalnice in kakšne so njihove naloge? Čim več dela skušamo opraviti s stroji, saj nočemo, da so delavci preveč utrujeni. Vendar brez ročnega dela ne gre.

Na sami skakalnici sodeluje okoli sto petdeset ljudi. Ko pa dodate še vse, ki skrbijo za prehrano, varnost ter postavitev infrastrukture, se gibljemo med številoma petsto in sedemsto.

Koliko časa pred prireditvijo začnete s pripravami?

Najprej se osredotočimo na pripravo zadostne količine snega - priprave se začnejo že januarja. Ponavadi se naredi dovolj velika zaloga - letos smo ga naredili celo 3.000 m3 več kot prejšnje leto - vendar je bolje, da ga stopi sonce, kot da ga zmanjka.

Lahko novo letalnico primerjamo s tisto v Vikersundu?

Lahko jo primerjam po parametrih, a ima vikersundska letalnica zame eno slabost. V prvih tridesetih do štiridesetih metrih ima »preveč materiala«, zato tekmovalci vsaj prvih sto metrov poleta ne vedo, ali so naredili dober skok ali ne.

Planiška letalnica te slabosti nima. Zares je odlična! Danes so jo pohvalili vsi trenerji, na tehnični seji pa so izrazili čestitke konstruktorjem in vsem pripravljavcem ter rekli, da je bila danes najverjetneje najlepša tekma smučarskih poletov vseh časov.

Kakšni so še drugi načrti pri trženju Nordijskega centra Planica?

Na Zavodu za šport Republike Slovenije želimo, da bi Planica živela 365 dni na leto. Zato poleg izrabe skakalnic za treninge tekmovalcev pripravljamo več zanimivih športnih produktov tudi za turiste in druge obiskovalce Planice - lebdenje v zračnem kanalu, spust z jeklenico z vrha letalnice, simulatorji, zgodovinski muzeji razvoja smučarskih poletov in še marsikaj.

Kaj je še treba storiti, da Planica pridobi organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah?

Storiti nič več! Imeti srečo in prepričati tiste, ki nas morajo podpreti - to je predsedstvo Mednarodne smučarske zveze.

Mednarodno smučarsko zvezo pa lahko prepričamo samo s takšnimi prireditvami, kot je bila današnja. Če se lahko malce pošalim, morda tudi s političnim lobiranjem. (smeh) Kateri dejavniki vplivajo na izbiro zaletnega mesta in kdo o tem odloča?

O zaletnem mestu vedno odloča žirija, ki jo sestavljajo trije člani: tehnični delegat, njegov asistent in vodja tekmovanja (v primeru Planice sem to jaz). Seveda je največ odvisno od vetra - koliko je vzgonskega oziroma tistega, ki piha po pobočju navzdol. Temu primerno se potem odločimo, kje bo stalo zaletno mesto. Najtežje je, ko se odločaš prvič, ko pridobiš izkušnje (s preteklih tekem), je vse lažje.

Na kakšen način bi se še bolj približali objektivnim rezultatom skakalcev? Ali je bila vetrna izravnava prava odločitev?

Vetrna izravnava ni odpravila vseh »krivic«, ki se zgodijo zaradi vpliva vetra, a je vseeno najboljši možni približek. Marsikdo je zaradi boljših razmer kaznovan z odvzemom točk ali obratno, nagrajen zaradi slabših razmer, z vetrno izravnavo pa so rezultati precej objektivnejši. Seveda tudi to ni 100-od-

stotno deluje približno 70-odstotno.

Morda veste, ali se razvija nova tehnika skakanja, ki bi prinašala še daljše skoke?

Tehnika se nikoli ne razvije sama po sebi in ni nikogar, ki bi preprosto rekel: »Takole bo šlo bolje.« Običajno je tako, da nekdo začne skakati drugače, drugi pa ga pri tem opazujejo. Če pri njegovem skoku ugotovijo, da je nekaj lahko koristno za izboljšanje dosežkov, to potem uporabijo pri svojem načinu skakanja. Zadnji pionir novega sloga je bil Jan Boklöv, ki je začel z V-tehniko skakanja. Na takšen način je skakal več kot štiri leta, pa ga nismo - takrat sem bil trener tudi sam - preveč resno jemali. Vendar ko je prvič zmagal v svetovnem pokalu, smo vseeno rekli, da v »tem skoku nekaj le mora biti«. Začeli smo s študijami V-sloga, danes pa si ne znamo več predstavljati, da bi skakali drugače.

Ali med skakalci obstajajo razlike med najvišjo točko v fazi leta - od česa je to odvisno?

Razlike so zelo velike, vendar se za polet, ko gre skakalec zelo visoko, to definira kot napaka na odskočni mizi. Če skakalec preveč odpre trup, in da potem smuči še skupaj, se hitro zgodi, da dobi tisti prvi vzgon. To je približno tako kot pri pristajanju letal, ko jih med zaviranjem najprej malce dvigne. Na zelo visoki višini se izgubi tudi preveč hitrosti, zato skakalec zelo težko doseže veliko dolžino. Nekje na sredini je ravno prav. Robi Kranjec, na primer, skače zelo nizko, medtem ko je Peter Prevc ravno v sredini.

Kolikšen bi bil možen najdaljši skok na letalnici v optimalnih razmerah?

Sam še vedno trdim, da je okoli 252 metrov meja, ki jo je možno doseči. Vsak meter več, ki bi ga izrekel, bi komu vzbudil prevelike apetite. Pri omenjeni dolžini je naklon doskočišča že 25°, tam pa je uspeh možen le, če pristaneš pod zelo nizkim vpadnim kotom.

Ali menite, da so sodniki, ko ocenjujejo slog tekmovalca, včasih do naših skakalcev nekoliko preostri?

Ne, vsaj do zdaj tega ni bilo. Imeli smo kar nekaj dvajsetic, res pa je, da si mora vsak skakalec »svoje ime zgraditi«.

Za eleganco doskoka in visoke ocene je treba trdo delati.

Res se zgodi, da včasih sodnik vpliva na končni rezultat, vendar so dnevi, ko smo oškodovani, in so dnevi, ko smo nagrajeni.

Nam lahko za konec zaupate kakšno anekdoto, povezano z izgradnjo letalnice ali iz časov vaše trenerske kariere?

Anekdot ni (smeh), so samo zgodbe, takšne in drugačne.

Recimo iz trenerske kariere: v sezoni, ko je Primož (Peterka, op. pr.) prvič zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, me je pred zadnjim in najpomembnejšim skokom vprašal, kaj naj naredi. Rekel sem mu: »Naredi en skok zase, za užitek, ne razmišljaj več o skokih.« Skočil je imenitno, na zadnji tekmi zasedel drugo mesto in zmagal v skupnem seštevku. Ta je ena taka »trenerska«. Pri gradnji jih je pa toliko, da raje ne bi nič govoril. (smeh)

Z Jelkom Grosom sta se pogovarjala Vita Rau in Patrik Komljenović, dijaka SŠOF.

pogled skozi objektiv v zakulisje

Naslednje leto bo v Planici novi »Grand slam« letenja na smučeh, o katerem lahko samo sanjaMo.

BOSTE TUDI VI DEL TE

ZGODBE? planica ocplanica planica.si @OCPlanica

pod poncami

Copyright © 2015 OK Planica

OK Planica Rateče 167 a 4283 Rateče-Planica Mob.: +386 (0)51 61 09 44 E-pošta: planica@sloski.si

WWW.PLANICA.SI