Predpremiera 215

Leto 12/Številka 215/ 14. september–11. oktober 2011

V 215. številki revije Predpremiera predstavljamo: Katere filme težko čakamo v letu 2012 4–5 Lahko noč, gospodična 6 14. festival slovenskega filma 8–10 Medvedek Pu 12–13 Johnny English 2 14–15 Prijatelja samo za seks 16 En dan 18 Kateri je pravi?

20 Turneja 21 Deviški ples smrti 22 Dve dobri stvari pri Deviškem plesu smrti 23 Noč morskih psov 3D

24 Neke druge zgodbe

26 V letu hip hopa 27 Che – novi človek

28 Portret: Rowan Atkinson

29

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

5. oktobra 2011 izide nova številka revije

Piše: Samo Rugelj

KAKOR V ŽIVLJENJU TAKO NA FILMU

P

foto: Zoja Rugelj

40.000 brezplačnih izvodov!

onavadi je v življenju tako, da ko imaš čas, nimaš denarja, ko pa imaš denar, ti zmanjkuje časa. Najlepše je to vidno pri potovanjih. Ko sem se med študijem, še v socialističnih časih, med počitnicami odpravljal kam na potovanje, je denar pomembno določal njegovo smer. Imeli smo nekaj sto mark, a veliko časa, tako da so bila naša potovanja ponavadi usmerjena v poceni dežele, denimo Grčija, Turčija in podobno, ali pa v poceni transporte (kolo, avtoštop). Izdatek za prenočišče je bil običajno nepotreben, spalo se je na različnih koncih, od železniških postaj, preko opuščenih šol do hiš v gradnji ali pa kar v naravi. Veliko hrane smo tovorili od doma in ravno pred nekaj tedni, ko smo se vračali z družinske poti na Kreti, sem se nostalgično spominjal, kako sem imel pred četrt stoletja, ko sva s prijateljem štopala po celinski Grčiji, natančno preštete domače konzerve za vsak dan potovanja.

Sedaj mi za potovanja kronično zmanjkuje časa.

Tudi pri filmu je podobno. Ko si mlad, imaš veliko časa in energije, nekateri imajo tudi kar nekaj znanja, denarja za film pa običajno nimaš. Že drobiž, ki se pri slovenskem filmu meri v deset tisočih evrih, ti lahko kot entuziastu odpre pot v film. Kar nekaj slovenskih prvencev, ki jih pobliže poznam, denimo Amir, Zadnja večerja in Šelestenje, je nastalo na tak način. V svetu je takih primerov še veliko več, omenimo samo Paranormalno izpred nekaj let. Pri njem je režiser v samo produkcijo pač investiral veliko časa, vzel si je leto dni in priredil hišo za snemanje, počasi zlagal scenarij, ki je bil prilagojen samemu gverilskemu načinu produkcije, itn. Če nimaš na voljo denarja, obstaja sto načinov, kako to zaobiti s presežkom kreativnosti.

V smislu entuziazma je letošnji Festival slovenskega filma svojevrsten precedens. V tekmovalnem sporedu bo osem celovečernih filmov, od tega pa samo trije, ki so nastali kot osnovni nacionalni filmski program. Tu so Pevčev Lahko noč, gospodična, Cvitkovičev Arheo in Košakov Stanje šoka. Že četrti film, Izlet, celovečerni prvenec Nejca Gazvode, je povsem iz drugega štosa. Ko sem bil lani v nadzornem svetu takrat Filmskega sklada RS, sem bil šokiran ob spoznanju, da ne glede na veliko šte-

vilo dobrih nizkoproračunskih prvencev (ali pa tudi kasnejših filmov) v zadnjih desetih letih sklad za spodbujanje nastajanja takih celovečernih projektov še vedno ni imel nobene strategije. No, pri naslednjih razpisih je bila potem takoj vključena tudi opcija za digitalni, nizkoproračunski celovečerni film, in sredstva, kako petino običajnih, je dobil Izlet. Odzivi nanj so več kot dobri.

Preostali štirje celovečerci v letošnjem tekmovalnem programu pa so sploh presenečenje. Okej, Anzeljčevo Sfingo (produkcija Mangart) smo v naši reviji že predstavili, tako da je bilo vsaj to nekako pričakovano. Vsekakor pa je presenetil Klemen Dvornik s kar dvema celovečercema. Za Prepisane (produkcija Vest) sem vedel, da se po spletu rolajo kot nekajminutne nanizanke, da so iz tega zložili celovečerec, mi sploh ni jasno. Enako je presenečenje film Kruha in iger (producenta Arkadena in TV Slovenija) pa tudi film Mirana Zupaniča Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine (TV Slovenija). Letošnji Izlet Festival slovenskega filma zato ponuja kar nekaj razlogov za prihod nanj, zanimivo pa bo po vseh pogledanih celovečercih oceniti prispevek nacionalne filmske institucije v tem segmentu, v primerjavi z vsemi drugimi.

Kolikor sem pregledal letošnje razpise Slovenskega filmskega centra, posebne opcije za nizkoproračunske digitalne celovečerce (s tem mislim take v okviru dvesto tisoč evrov) spet ni. Morda se bo kaj takega spakiralo znotraj osnovnega razpisa za realizacijo celovečercev ali pa tistega za prvence, morda pa tudi ne. Bomo videli. Ko sem na začetku letošnjega leta kot v. d. direktorja prišel na Slovenski filmski center, je bila najbolj nova izkušnja ta, da sem se (pobliže) spoznal s kar nekaj ljudmi, za katere je film »business as usually«, torej posel kot vsak drug. To na žalost ne pomeni, da imajo do filma strasten, zavezujoč in urgenten odnos, temveč da jim film oziroma državna podpora temu kulturnemu področju pač daje plačo za kritje vsakodnevnih življenjskih stroškov. S tem ne mislim samo zaposlenih na SFC-ju, ampak tudi tiste, ki kandidirajo za njegov denar.

Nadaljevanje na strani 10 –>

iŠČEMO POMOČNIKA V UREDNIŠTVU ZALOŽBE umco Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: • ustrezna univerzitetna izobrazba (FF, FDV, ALU, EF) • odlično poznavanje knjig, založniških programov, filmov itn.

• odlično poznavanje dela z računalnikom (InDesign, Photoshop itn.)

• odlično pisno izražanje 100 95

75 100

Ponujamo delo v mladem ustvarjalnem kolektivu medijskega oddelka podjetja UMco, možnost napredovanja, po poskusni dobi pa zaposlitev za nedoločen čas.

95 25 75 5

Pisne ponudbe pošljite do 23. septembra 2011 na naslov: UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljana ali po e-pošti: info@umco.si.

0 25 5 0

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 3

Spisal: Aleš Cimprič

Letos je mejo prihodkov milijarde dolarjev osvojila naslednja trojica filmov: Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del, Transformerji: Temna stran meseca in Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi.

25. maj 2012

Katere filme težko čakamo v letu 2012 Poletje, ko običajno v kinodvorane prispe večina težko pričakovanih uspešnic, je za nami.

Ravno pravi čas, da si pogledamo izbor petih filmov, ki bodo po vsej verjetnosti polnili blagajne v prihodnjem letu. Tržniki filmskih studiev že delajo s polno paro, ter s prvimi informacijami, napovedniki in predvidenimi datumi svetovnih premier vzbujajo interes pri gledalcih. Ali katerega izmed njih težko pričakujete tudi vi?

20. julij 2012

Jennifer Lawrence

4 | 215

Prihodnje leto si bosta v tretjem nadaljevanju črne obleke in očala zopet nadela Will Smith in Tommy Lee Jones. Izvirni Možje v črnem so uspešno črpali iz mitologije raznovrstnih teorij zarote z Nezemljani na Zemlji, ki so bile tisti čas izjemno popularne vsled nanizanke Dosjeji X, in so bili s svojo kombinacijo znanstvene fantastike in komedije, predvsem pa dinamičnega dua na relaciji ­Smith-Jones, priljubljena filmska uspešnica, pred katero je leta 1997 po zaslužku priplul le Titanik. Naslednik iz leta 2002 je zaostal po prvencu tako po zaslužku kot kritiških odzivih, a se je na blagajni še vedno odrezal solidno. Skupaj sta filma presegla prihodek milijarde dolarjev. Na režijski stolček bo še v tretje sedel Barry Sonnenfeld, ki bo film posnel v retro slogu šestdesetih. Zgodba nas bo popeljala na potovanje skozi čas v leto 1969, kjer bo Smithov lik reše-

The Dark Knight Rises

Bane v stripovski podobi

23. marec 2012

Možje v črnem 3

Stripovskega junaka Batmana vam verjetno ni treba posebej predstavljati, saj je njegova navzočnost prek vrste filmskih predelav dobro poznana tudi pri nas, medtem ko v ZDA, domovini superjunaškega stripa, doživlja že skoraj fanatično privrženost. Kar ne preseneča, saj se stripov izdajatelja DC Comics pogosto drži nadpovprečna kvaliteta, zgodbe in risbo za prigode Batmana pa velikokrat prispevajo tudi zvezde stripovskega medija, na primer Frank Miller, avtor Mesta greha, po katerem je bil posnet tudi istoimenski film. Režiser Christopher Nolan, ki si je s prejšnjima Batmanoma (Batman: Na začetku, 2005 in Vitez teme, 2008) skorajda utrdil status kultnega režiserja, lani pa ga le še nadgradil z Izvorom, se vrača še s tretjim, svojim zadnjim filmom o tem superjunaku. Vrnila se bo tudi igralska zasedba: Christian Bale, Michael Caine, Gary Oldman in Morgan Freeman bodo ponovno odigrali svoje vloge, novinca Anne Hathaway in Tom Hardy pa bosta odigrala Batmanova

The Hunger Games Večina velikih uspešnic cilja na občinstvi najstnikov in mladih moških, prihajajoči The Hunger Games pa je zagotovo naslov, ki ga nestrpno pričakuje marsikatera ljubiteljica filmov (a to ne pomeni, da gre za ženski film). Temeljil bo na knjižni trilogiji ameriške pisateljice Suzanne Collins (uvrščena kot ena izmed le desetih avtorjev, ki so na Amazonovem elektronskem bralniku prodali preko milijona izvodov digitalnih knjig), zadnji v nizu evforičnih mladinskih knjig tipa Harry Potter in Somrak. Le da sta tokrat okolji čarovniške fantazije oziroma vampirske romance zamenjani z distopično prihodnostjo. Na postapokaliptičnem ozemlju nekdanjih ZDA takratna represivna vladajoča elita vsako leto iz različnih okolišev naključno izbere 24 fantov in deklet v starosti med 12 in 18 let, ki se morajo v televizijskem resničnostnem šovu v areni na prostem spopasti na življenje in smrt. Zmagovalec je zadnji, ki ostane živ. Glavno protagonistko v tem filmu o neusmiljenem boju, ki je začinjen tudi z romantičnim trikotnikom, bo odigrala obetavna mlada igralka Jennifer

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

val življenje mlajši različici Jonesovega karakterja (upodobil ga bo Josh Brolin), kateremu naj bi nekdo stregel po življenju. Vrsta zapletov je tudi na snemanju: nedokončan scenarij, ki se je ves čas spreminjal, zamude pri snemanju in prekoračitve proračuna so Može v črnem 3 že spravile na glas ene najbolj problematičnih produkcij letošnjega leta. A pričakovanj tretjega dela franšize, ki temelju na stripu, to nikakor ne zmanjšuje. nasprotnika: Catwoman (pri kateri bo imela Hathawayeva težko delo preseči vlogo Michelle Pfeiffer iz Burtonovega Batman se vrača, 1992) in mišičastega Bana.

Brez dvoma gre za enega najbolj pričakovanih filmov prihodnjega leta, ki pa bo težko presegel uspeh predhodnika, ki se je vtisnil v spomin po izvrstni interpretaciji Jokerja prekmalu preminulega Heatha Ledgerja.

Lawrence (Na sledi očetu, Možje X: Prvi Razred). Film bo črpal iz vsebinsko podobnih celovečercev, recimo Ubežnika (1987) z Arnoldom Schwarzeneggerjem in japonskega Battle Royale (2000), sicer najljubšega filma Quentina Tarantina. Na platnu se bo pojavila vrsta znanih imen, Elizabeth Banks, Woody Harrelson, Stanley Tucci, Donald Sutherland in celo zvezda rocka, Lenny Kravitz. Če bo film uspešnica, nadaljevanji Catching Fire in Mockingjay, ki sta v papirnati obliki že na voljo, zagotovo ne uideta.

Kateri filmi pa so letos največ obiskovalcev pritegnili v slovenskih dvoranah? Po vrstnem redu si sledijo: Smrkci, Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi, Harry Potter in Svetinje smrti – 2.del, Prekrokana noč 2 in Kung fu panda 2.

Prometheus Za film, ki bo najbolj deležen primerjave glede na njegov rodovnik, brez dvoma velja Prometheus angleškega režiserja Ridleyja Scotta. Z njim se bo Scott vrnil na začetek svoje bogate kariere, ko je leta 1979 prestrašil gledalce s kultno klasiko Osmi potnik in z junakinjo Ellen Ripley v podobi nepozabne Sigourney Weaver ne le vzpostavil ikono ženske protagonistke, ampak ustvaril blagovno znamko, ki se je s filmskimi nadaljevanji in priznanimi stripi založnika Dark Horse zasidrala v del splošne popkulture. Film nosi ime po grškem bogu Prometeju (ki je ljudem prinesel ogenj in bil zato kaznovan) in se bo časovno odvijal pred izvirnikom, in

Hobit Če ljubitelji stripovskih junakov vneto pričakujejo novega Batmana, privrženci epske fantazije odštevajo dneve do prihoda Hobita. Film bo temeljil na isto­imenski knjigi iz leta 1937 pisatelja J. R. R. Tolkiena, ki je uvod v poznano trilogijo Gospodar prstanov. Njena filmska predelava je med leti 2001 in 2003 žanr fantazije potisnila precej čez dotedanje meje in z zaključnim delom Kraljeva vrnitev osvojila še enajst oskarjev. Režiser Peter Jackson se je odločil film razbiti na dva dela: prvi, s podnaslovom An Unexpected Journey, bo kinodvorane polnil koncem prihodnjega leta, drugi, There and Back Again, pa leto kasneje. Filma se snemata vzporedno,

Space Jockey čeravno se bo zgodba dogajala v istem okolju, bo veljal za samostojno celoto. Zato so iz naslova tudi umaknili sprva načrtovano ime Osmi potnik. Glavna vez bo skrivnostno veliko bitje (Space Jockey), na katerega truplo v izvirniku naletijo na tisti ladji, kjer najdejo jajca predatorskih Nezemljanov. Prvi posnetki potrjujejo, da Scott zopet cilja na grozljivi element filma, a scenarij, ki se vrti okoli nezemljanske DNA, se bo ukvarjal s temeljnimi vprašanji življenja, kar vzbuja upanje o premiku filma v inteligentnejšo znanstveno fantastiko. V filmu bodo nastopili Charlize Theron, Michael Fassbender, Guy Pearce, Patrick Wilson in Noomi Rapace, ki je nase opozorila v trilogiji Dekle z zmajskim tatujem. osrednji vlogi hobita Bilba in škrata Thorina bosta odigrala Martin Freeman in Richard Armitage. Sodelovanje je sprejela tudi večina zasedbe, ki je sodelovala že pri Gospodarju prstanov: Ian McKellen, Hugo Weaving, Elijah Wood, Cate Blanchett, Christopher Lee in Orlando Bloom so samo nekatera imena, ki se bodo ponovno podala v Srednji svet. Ta bo zopet zaživel s pomočjo novozelandskega CGI studia Weta.

8. junij 2012

Hobit Bilbo Bisagin (Martin Freeman)

14. december 2012

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 5

Spisal: Damijan Vinter

Najnovejši film Metoda Pevca nam slika svet zapletenih odnosov zakonskega življenja. Hana in Samo dajeta vtis idealne podobe družine, ki jo zaokrožuje njuna čudovita hčerka. Toda pod površjem tlijo nezaupljivost, laži in skoki čez plot.

Lahko noč, gospodična IGRAJO Polona Juh, Jernej Šugman, Mila Fürst, Jan Cvitkovič, Marinka Štern, Igor Žužek, Pia Zemljič, Jana Zupančič ...

REŽIJA IN SCENARIJ Metod Pevec ŽANR melodrama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 97 min

Spominja nas na > Osebna prtljaga, 2009 > Estrellita – Pesem za domov, 2007 > Kratki stiki, 2006 > Pod njenim oknom, 2003

M

etod Pevec je eden tistih slovenskih ustvarjalcev, ki ponuja premišljeno občutene zgodbe s kompleksnimi karakterji. V nenavadno ljubezensko zgodbo z naslovom Pod njenim oknom je posrečeno vključil legendo o beli štorklji in črnem štrku, v glasbeno zasanjani drami Estrelita – pesem za domov je z nežnimi violinskimi zvoki ubral čutne strune gledalcev, tokrat pa se je odločil raziskati zapletene družinske odnose.

Hana in Samo sta še vedno mlada, imata hišo, čudovito hčerko in dobri službi. On je odločen in uspešen, ona pa hipersenzibilna in sanjava. A v navidez uglajeni družinski rutini se pojavijo razpoke: lažnivi pogovori, nezaupanje in ljubosumnost. Njen svet in čutenje spoznavamo skozi pravljice, ki jih vsak večer pripoveduje svoji hčerki, njega pa kot tipičnega moškega, ki skrbno taji skrivno razmerje s sodelavko. A resnica brezkompromisno terja svoj davek. Ob brutalnem spoznanju prevare Hana brez besed spakira kovčke in se preseli k svoji mami, hčerko pa začasno prepusti možu. Zdi se, da bo njeno nesrečo omililo srečanje s prijateljem iz študentskih let, a kaj kmalu se izkaže, da je šarmantni Lev še manj zvest ...

Iztočnica za nastanek petega igranega celovečernega filma Metoda Pevca je bil grafit na zidu v njegovem rojstnem mestu: »Kaj pričakuješ od seksa po poroki?« »Hodil sem mimo tega vprašanja, sumil, da gre za feministični rokopis, in hkrati dvomil, da zadene bistvo. Obstaja namreč težje vprašanje.

6 | 215

Jan Cvitkovič in Polona Juh Kaj lahko po poroki pričakuješ od ljubezni?« Režiser in avtor scenarija je namreč prepričan, da je veliko zakonskih parov, ki so sposobni kvalitetnega spolnega združevanja, ne zmorejo pa čustvenega odnosa, ki bi ohranjal vsaj osnovne obrise ljubezni, v imenu kate-

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

re sta si nekoč obljubila zvestobo. »Ženski, ki trmasto verjame v ljubezen kot temelj čistega, poštenega odnosa, se ne piše dobro. Ali pač?« je popotnica na pot vsem tistim, ki se boste predali še eni domači zgodbi o ljubezni in bolečini, ki se rojeva z njo.

Spisal: Matic Večko

Na 14. festivalu slovenskega filma se bo med 29. 9. in 1. 10. v Avditoriju Portorož občinstvu v tekmovalnem in preglednem programu tudi letos predstavil izbor najnovejše letne slovenske filmske produkcije.

14. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA

F

estival bo imel letos še dodaten slovesen naboj, saj praznujemo 80. obletnico slovenskega filma in 20. obletnico slovenskega filma v samostojni državi, čemur bo v okviru spremljevalnega programa posvečena še posebna pozornost. Morda bi ob tem veljalo preleteti nekatera zanimiva dejstva iz zgodovine domačega filma, ki smo jih izbrskali iz pred kratkim izdane Filmografije slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 (UMco in Slovenska kinoteka, 2011).

Od prvega slovenskega filma V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931 pa do danes je bilo v Sloveniji, vključno s filmi, ki se slovenskemu občinstvu predstavljajo na letošnjem festivalu, posnetih in na filmski trak povečanih 208 celovečernih filmov. Prvi celovečerec v samostojni Sloveniji je bila Babica gre na jug, skupno pa je bilo od leta 1991 do danes posnetih in na filmski trak povečanih 84 filmov. Ta podatek pove, da se je domača celovečerna filmska produkcija v obdobju samostojnosti v primerjavi z obdobjem nekdanje skupne države podvojila in se z okoli dveh filmov na leto povečala na štiri. Med filmi zadnjih dvajsetih let je kar 37 prvencev, kar govori tudi o tem, da je za kinematografijo tega obdobja značilna menjava režiserskih generacij.

Najbolj gledan slovenski film iz obdobja samostojnosti je lani postal Gremo mi po svoje, ki si ga je ogledalo preko 205.000 gledalcev. Sledita mu Petelinji zajtrk s 182.965 in Kajmak in marmelada s 155.062 gledalci. Za obdobje v Jugoslaviji imamo žal ohranjene le podatke o številu gledalcev v Ljubljani, ki povedo, da so ti najbolj množično drli na projekcije filmov To so gadi (112.394), Vesna (95.980), Ne čakaj na maj (83.626) in Ne joči, Peter (82.295). Ti podatki opozarjajo tudi na posebnost slovenskega filma – izjemen pomen in priljubljenost otroškega in mladinskega filma.

Tega dejstva se zavedajo tudi organizatorji festivala, ki bodo v okviru spremljevalnega programa poleg okrogle mize, kjer bo z izkušenimi in prepoznavnimi osebnostmi s filmskega področja potekal pogovor o slovenskem filmu v preteklosti in danes, organizirali tudi projekcije najbolj priljubljenih domačih mladinskih klasik.

Na festivalu se bo odvila tudi predstavitev knjige Toneta Freliha z naslovom Vojko Duletič – Obstranec, v kateri je predstavljen opus našega najstarejšega še živečega filmskega režiserja.

8 | 215

Tekmovalni program – celovečerni filmi

Lahko noč, gospodična Režija: Metod Pevec; Producent: Vertigo/Emotionfilm Igrajo: Polona Juh, Jernej Šugman, Jan Cvitkovič itn.

Metod Pevec se bo na letošnjem festivalu predstavil z rahločutno dramo, ki prihaja tudi na redni spored kinematografov in jo zato podrobneje predstavljamo na strani 6.

Izlet Režija: Nejc Gazvoda; Producent: Perfo d.o.o.

Igrajo: Nina Rakovec, Jure Henigman, Luka Cimprič

Celovečerni prvenec Nejca Gazvode se vrti okoli treh prijateljev – Žive, Gregorja in Andreja, ki se v starem volvu odpravijo na izlet proti morju, med prigodami, ki se jim pripetijo, pa se postopoma razkrivajo različne poti, po katerih ubirajo pot k odraslosti. Po začetnem razposajeno obarvanem vzdušju v ozadju kmalu zazvenijo temnejši toni in na plan začnejo prihajati nekatere stare, a še vedno boleče skrivnosti. Intimna minimalistična drama v maniri cestnega filma je aktualen portret generacije, rojene okoli leta 1980, ki se obotavljivo poslavlja od mladosti in išče svoje novo mesto v kaotičnem sodobnem svetu.

Stanje šoka

Režija: Andrej Košak; Producent: Vertigo/Emotionfilm Igrajo: Martin Marion, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazović, Emir Hadžihafizbegović, Vlado Novak itn.

Andrej Košak se po devetih letih na velika platna vrača s komično dramo, v kateri osrednji lik kovinostrugar Peter leta 1986 doživi psihični zlom, zaradi katerega naslednjih deset let vegetira v psihiatrični ustanovi. Ko se predrami iz otopelosti in pobegne iz bolnišnice, ga zunaj pričaka povsem nov svet, da pa bi bila mera polna, odkrije še, da se je njegova žena medtem poročila z njegovim najboljšim prijateljem. Kljub vsemu temu se v iskanju svoje nekdanje sreče trmasto poda na donkihotsko obarvan pohod, na katerem pa seveda ne manjka ovir in zapletov.

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Kruha in iger Režija: Klemen Dvornik; Producent: Televizija Slovenija (Studio Arkadena) Igrajo: Jonas Žnidaršič, Peter Musevski, Saša Pavček, Tjaša Hrovat, Jure Drevenšek itn.

Na letošnjem festivalu se s celovečernim prvencem predstavlja tudi Klemen Dvornik, sicer izkušen televizijski režiser, v čigar filmografiji najdemo tudi deset dokumentarnih filmov in več kot petsto televizijskih oddaj. Film je nostalgična komedija, ki se odvija v 80ih letih prejšnjega stoletja, zgodba pa se plete okoli družine Novak.

Ta se prijavi na televizijski kviz, ki ga vodi zadolženi šarmer Jos Bauer. Že na poti na snemanje pa pride do različnih zabavnih zapletov, ki se ob prihodu na kviz le še stopnjujejo.

Zmagovalec lanskoletnega 13. festivala slovenskega filma je s štirimi podeljenimi vesnami (za najboljši celovečerni film, režijo, masko, ton, glasbo in najboljšo stransko vlogo) prejel film Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja.

TONE FRELIH: VOJKO DULETIČ – OBSTRANEC

Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Režija: Miran Zupanič; Producent: RTV Slovenija - igrani program Igrajo: Vlado Novak, Branko Jordan, Zvezdana Mlakar, Tina Vrbnjak, Mojca Funkl itn.

Kritično priostrena komična drama režiserja Mirana Zupaniča se loteva aktualne tematike socialne stiske malega človeka v svetu potrošništva in globalnega procesa kopičenja kapitala. Osrednji junak zgodbe je odpuščeni delavec Rado Bigec, ki se je prisiljen zateči k skrajnemu sredstvu upora – ugrabi direktorja svoje tovarne in skuša s smrtonosno grožnjo preprečiti ustavitev proizvodnje. Ko se zdi tragičen razplet že neizbežen, se v zaplet vmešajo mediji in zgodba doživi presenetljiv komičen zasuk.

Prepisani

Režija: Klemen Dvornik; Producent: Jani Sever, Vest d. o. o.

Igrajo: Jure Godler, Jonas Žnidaršič, Sebastijan Cavazza, Katarina Čas, Nina Rakovec, Marko Derganc, Lado Bizovičar itn.

Klemen Dvornik se tokratnega festivala udeležuje še z enim filmom, komedijo Prepisani, ki je nastala na podlagi istoimenske nadaljevanke, za katero je letos prejel viktorja za posebne dosežke. Gre za napeto detektivsko zgodbo, ki se vrti okoli skrivnosti, ki lahko zamaje Slovenijo in celo ves svet. Osrednji lik je Rene Arko, ki v očetovi zapuščini najde poseben zavoj s pismi in knjigo Prešernovih Poezij. V njej je tudi kartonček z zbledelim šifriranim sporočilom, kar požene v gibanje lov na skrivnost.

Sfinga Režija: Vojko Anzeljc; Producent: Sašo Kolarič Nastopajo: Gregor Kresal, Miha Kajzelj, Anže Marenče, Miha Marenče itn.

Igrano-dokumentarni film Vojka Anzeljca prikazuje dva pomembna domača alpinistična podviga. Pripoved s spretno montažo prepleta zgodbi dveh navez, prve v zasedbi Ante Mahkota in Peter Ščetinin, ki je leta 1966 prva preplezala še zadnjo neosvojeno uganko triglavske severne stene Sfinge – strahospoštovanje vzbujajoč steber, poimenovan po skrivnostnem bajeslovnem bitju, in tiste, ki sta jo sestavljala Gregor Kresal in Miha Kajzelj, ki sta skoraj trideset let kasneje smer kot prva preplezala v prostem slogu.

Epsko in dih jemajoče.

Arheo

Režija: Jan Cvitkovič; Producent: Stara gara Igrajo: Niko Novak, Medea Novak, Tommaso Finzi

Jan Cvitkovič je s filmom v formi celovečerca udejanil vizijo, ki jo je realiziral že v kratkih filmih Vem in To je zemlja, brat moj (2009). Arheo predstavlja iskanje čistega filmskega izraza, ki ne vsebuje nobene fabulativne strukture, ampak zgolj niz arhetipskih situacij, ki se odvijejo med tremi liki – moškim, žensko in dečkom –, ki počasi premagujejo nezaupljivost, ki jih ločuje. Odpoved pripovednosti, psihologizaciji likov ter odsotnost vsakršnih prostorskih in časovnih koordinat ta drzen filmski eksperiment približujejo arhetipski vizualni poeziji in mitu.

UMco, 2011, t. v., 235 str.

Vojko Duletič velja za enega najbolj samosvojih slovenskih cineastov, njegov filmski opus pa je tesno povezan s slovensko literaturo. Čeprav njegovi filmi burijo duhove že več kot štirideset let, ob čemer glavna ost kritike ponavadi temelji prav na primerjavi njegovih filmov z literarnimi predlogami, pa domača filmska veda do sedaj še ni zadovoljivo rešila »dileme Duletič«. Monografija Toneta Freliha bo ob tej problematiki gotovo poravnala kar precej računov, saj se z natančno in metodološko izdelano analizo loteva Duletičevega celovečernega opusa (tudi Samorastnikov, pri katerih je bil Duletič scenarist in montažer, ob nastajanju filma pa je prišel v spor z režiserjem Igorjem Pretnarjem, kar je edinstven primer v zgodovini slovenskega filma in je imel za posledico dve filmski verziji, od katerih se je žal ohranila le Pretnarjeva), pri tem pa vselej upošteva sočasno kritiko, ki je spremljala režiserjeve filme. Ob tem delo ni zastavljeno tendenciozno v smislu apologije režiserja, ampak ostaja nevtralno in izhajajoče iz Frelihove analize. Poleg celovečercev zajame še režiserjeve kratkometražne filme in nerealizirane scenarije, dotakne pa se tudi Duletičevega kritiškega dela. Zaokrožena in informativna filmska knjiga!

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 9

Piše: Samo Rugelj

Nadaljevanje uvodnika Ta izkušnja mi je bila precej tuja, saj sem se o filmu do tedaj večinoma pogovarjal v smislu, kaj dela dober film, kaj je dobra zgodba, kaj je kje klapalo in kaj ni, tu pa te stvari, ki so za dober film najbrž še bolj pomembne kot pa denar, sploh niso prišle več do izraza. Še več: zakonodajna organizacija Slovenskega filmskega centra je taka, da tam zaposleni (za razliko od denimo naših teatrov) ne morejo samostojno odločati o filmskem programu. So samo posredniki, zaposleni zato, da sprocesirajo razpise, potem za ocenjevanje prispelih projektov najamejo strokovne komisije in šele potem, na podlagi njihovih ocen, lahko direktor predlaga končni program. Če je drugačen od komisije, ga mora zagovarjati svet SFCja. Dolgčas.

Ravno zbirokratiziranost celotnega postopka je tista, ki kakega takega, ki že precej dolgo sam odloča o tem, kaj bo delal in kako, odvrne od daljšega angažmaja na tem področju. Primer: v naši založbi smo do sedaj recimo izdali dvesto knjig in običajno je prišlo do neposredne interakcije med nami in knjigo, ki smo se jo odločili izdati, ali med nami in avtorjem (prevajalcem), ki nam je ponudil določeno delo. Seveda je šlo za veliko manjše projekte v primerjavi s filmi, a bistvo je tu: večino tistega, kar smo se odločili izdati, nas je tako ali drugače intrigiralo tudi na osebnem nivoju.

Ko pa prideš v situacijo »posel kot zmeraj«, potem se tako občutljiva magija, kot je film, pogosto razblini. Tudi zato so, to trdim, najboljši slovenski filmi od osamosvojitve naprej dejansko prvenci, kjer je bila pri večini režiserjev še prisotna primarna kreativna energija. Potem ko so se fantje dokazali in sami sebe prepričali, da so cvet naroda in zato sedaj upravičeni do drugačnega produkcijsko filmskega standarda, je to neposredno vplivalo tudi na njihove končne izdelke. Ne vedno, vendar pa pogosto. In potem ko so se v projekt vklopili še producenti (tisti, ki so namazani z vsemi žavbami, glej program Supervizor), ki so v projektu videli spodoben posel zase (velik honorar, čim večja provizija, čim več manevrskega prostora pri financiranju promocije, udeležbe na festivalih itn.), je dejansko postalo skoraj nepomembno, kakšen je film kot končni izdelek. Ko je film postal njihov posel, je izgubil svojo iskro. Ko so pri filmu najprej začeli šteti denar zase, ga za film skoraj ni ostalo nič več, kar se mu je seveda poznalo.

Dobri slovenski filmi so pogosto igra mladih, ne nujno po letih, temveč po osebnem, strastnem, skoraj erotičnem odnosu do filma. Čim več možnosti jim bo pri tem dala država, tem več dobrih filmov bomo imeli v prihodnosti.

10 | 215

ostali filmi tekmovalnega in preglednega programa Tekmovalni program DOKUMENTARNI FILMI:

Maja Weiss Jurij Meden

1. Odkrivanje skritega spomina Angele Vode (Maja Weiss) 2. Leksikon slovenske poezije, XII. Del: K, I. poglavje (Jurij Meden) 3. Aleksandrinke (Metod Pevec) Metod Pevec

koprodukcijski FILMI: 1. Evangelij po Jovanu (Nemanja Bečanović) 2. Deviški ples smrti (Endre Hules)

3. Neslišne vojne (Rodolfo Bisatti) 4. Koko iN duhovi (Daniel Kušan)

kratki filmi: 1. Obisk (Miha Mazzini) 2. Oči, a lahko jaz šofiram (Miha Hočevar) 3. Intima (Darko Štante) 4. Tolažnik (Uroš Zavodnik) 5. Finished Movie (Peter Bizjak) 6. Stvari, ki jih nisva nikoli naredila (Martin Turk) 7. Veriga mesa (Tomaž Gorkič) 8. Riba, kaktus in bencin (Milena Olip) 9. Balada (Matevž Jerman)

10. Dead Duck (Diego Menendes) 11. Kaskader (Zdravko Barišić) 12. Izključena (Klemen Berus) 13. Last Minute (Špela Čadež) Obisk 14. Gremo v raj (Koni Steinbacher) 15. Hiša na Jurčkovi (Matjaž Ivanišin) 16. Toplo za ta letni čas (Blaž Kutin) 17. Čudež (Svetlana Dramlić)

Toplo za ta letni čas

študentski FILMI: 1. Klemen Klemen (Tosja Flaker Berce) 2. Generacija Južne Afrike (Maja Prelog) 3. Veter v meni (Boris Bezić) 4. Obisk (Alma Lapajne) 5. Za zaprtimi očmi (Milan Urbajs) 6. Župnikov konjiček (Milan Urbajs) 7. Obletnica (Jaka Šuligoj) 8. Samo še en obrat (Mina Bergant) 9. Smeti (Dominik Mencej) 10. Besni prerok (David Sipoš) 11. Cesar (Nikolaj Vodošek) 12. Dobrodošel Peter Bossman (Simon Intihar) 13. Časovna banka (Sara Kern)

14. Mesidž (Peter Hvalica) 15. Preklete podlasice (Domen Martinčič) Maja Prelog 16. Izpit (Katarina Morano) 17. Onkraj (Vid Hajnšek) 18. Za eno noč (Nina Šorak) 19. Fountain (Peter Bizjak) 20. Niti (Iva Musović) 21. Prvi dan v službi (Urška Djukić) Klemen Klemen 22. Zadnje kosilo (Miha Šubic) 23. Njena pravila, moja pogostitev (Polona Zupan) 24. Apple Stand (Nikolina Mudronja) 25. Dragiša Modrinjak, mojster fotografije (Maja Modrinjak)

pregledni program Celovečerni filmi: 1. Črni bratje (Tugo Štiglic) 2. Daleč na morje (Simona Ferenc) 3. Pot v gaj/Opre Roma 3 (Filip Robar - Dorin)

Glasbeni dokumentarci: 1. V letu hip hopa (Boris Petkovič) 2. Vedno mlada Slovenija (Maja Weiss) 3. Veš, poet svoj dolg (Urša Menart) 4. Tist' dan v tednu (Verdel, Petrič & Čeak)

Srednjemetražni filmi: 1. Beli zajec (Boris Bezić) 2. Klanec do doma (Dušan Moravec) 3. Bejž če vejdš (Andraž Pöschl) 4. Besede onkraj videnega (Matjaž Latin) 5. Prostor v tej galaksiji (Alvaro Petricig)

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Daleč na morje

Bejž če vejdš

Veš, poet svoj dolg

Spisal: Filip Breskvar

Sladkosnedi medvedek Pu se z zvestimi prijatelji poda na novo zabavno avanturo v Stoletno hosto. Poleg pustolovščin jih čaka obilica pomembnih življenjskih naukov, ki jih bodo gledalci spoznali s pomočjo slovenske sinhronozacije.

MEDVEDEK PU WINNIE THE POOH SLOVENSKI GLASOVI Uroš Buh, Janez Hočevar Rifle, Miki Vlahovič, Sandi Pavlin, Jernej Kuntner, Jakob Slapar, Tanja Potočnik, Iztok Jereb ...

REŽIJA Stephen J. Anderson, Don Hall SCENARIJ A. A. Milne, Ernest Shepard, Stephen J. Anderson, Clio Chiang, Don Dougherty, Don Hall, Brian Kesinger, Nicole Mitchell, Jeremy Spears, Paul Briggs, Chris Ure ŽANR animirana družinska pustolovščina DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 74 min http://disney.go.com/pooh

I

skrena prijaznost, nerodna komičnost in enostavnost ter razumljiva poučnost so glavne karakteristike medvedka Puja, ki stoično kljubuje trendu računalniško ustvarjenih animacij in raje še vedno prisega na nostalgijo klasične animacije. Medvedek Pu ne potrebuje posebnih učinkov, da bi pritegnil mlado in zvedavo občinstvo, saj želi zanetiti iskro otroške radovednosti s srcem in dušo. Zato je ostal priljubljen kljub častitljivi starosti 86 let, odkar je pod peresom nepozabnega britanskega pisatelja A. A. Milna prvič uzrl luč sveta.

Medvedek Pu s svojimi prijatelji ki Vlahovič) in drugimi prijatelji odpravi na nepozabno pustolovščino, kjer vsakega izmed njih čakajo poučni preizkusi iznajdljivosti in poguma.

Zgodba pete celovečerne animacije o medvedku Puju je nastala s pomočjo producenta Johna Lasseterja, ki je ustvaril številne nepozabne digitalne družinske animacije (Svet igrač, Avtomobili). Po obisku angleškega gozda Ashdown, kjer je Milne črpal ideje za zgodbe o Puju, so se želeli ustvarjal-

Nova dogodivščina medvedka Puja (glas Uroš Buh) se začne kot povsem običajna jutranja lakota v želodcu simpatičnega kosmatinca. Med iskanjem slastnega vrča z medom priskoči na pomoč prijatelju Sivčku (glas Iztok Jereb), ki skuša najti nov rep. Namesto tega najdeta skrivnostno sporočilo, iz katerega modra kratkovidna Sova (glas Niko Goršič) razbere, da je njihovega človeškega prijatelja Christopherja Robina (glas Nuka Grom) ugrabilo skrivnostno bitje Backson. Da bi rešil prijatelja, se Pu z razigranim Tigrom (glas Jernej Kuntner), učenim Zajcem (glas Sandi Pavlin), prestrašenim Pujskom (Mi12 | 215

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

ci filma čim bolj približati izvirnim idejam in sporočilu prisrčnih pripovedk. Za pomoč so zaprosili Burnyja Mattionsona, ki že več kot pol stoletja ustvarja pri Disneyju in je bil eden idejnih očetov prvih Pujevih animiranih podob.

Medvedka Puja spremljata dva kratka filma, Balada o Nessie, zabavna pripoved o bajeslovni pošasti iz Loch Nessa in gusarska pustolovščina o Jakeu in Piratih iz dežele Nije.

Knjižne prigode medvedka Puja so bile prevedene v več kot 30 jezikov, tudi v latinščino, in s tem postale edina knjiga v tem izumrlem jeziku, ki se ji je uspelo uvrstiti na lestvico najbolj prodajanih knjig New York Timesa.

SpominJa nas na > Medvedek Pu in Slovon, 2005 > Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina, 2003 > Tiger in medvedek Pu, 2003 > Številne dogodivščine medvedka Puja, 1977

Medvedek Pu in njegovo iskanje lonca medu Idejo o medvedku Puju je britanskemu pisatelju Alanu Alexandru Milnu navdihnila plišasta igračka njegovega sina Christopherja Robina.

Prva pustolovščina nerodnega in nepoboljšljivo sladkosnedega kosmatinca je izšla 24. decembra 1925 v londonskem dnevniku, zaradi izjemnega odziva pa so zgodbo takoj predvajali tudi na britanski nacionalni radijski postaji BBC. Sledile so številne knjige, ki jih je z ilustracijami obogatil E. H. Shepard, značilno rdečo srajčko in druge barve pa je dobil po prečkanju Atlantika v 1930. letih, pod vodstvom Stephena Slesingerja.

30 let kasneje je s pomočjo studia Walta Disneyja Pu zaživel tudi v animirani obliki, najprej v kratkih risankah, od leta 1977 pa tudi v štirih celovečercih.

ZABAVNI ANIMIRANI KOSMATINCI Poleg Puja so se v animiranih filmih znašli tudi številni drugi medvedi: dobrodušni Baloo je skrbel za dobro voljo v animaciji Knjiga o džungli (1967), v Disneyjevi živalski interpretaciji Robina Knjiga o džungli, 1967 Hooda (1973) si je podobo medveda nadel Mali John, Medvedja brata (2003) Kenai in Koda sta iskala pozabljene vezi med ljudmi in naravo, prikaz volje in moči kosmatincev je v Kung fu pandi (2008) prikazal najbolj lačni želodec Daljnega vzhoda, Po, navihani Medvedja brata, 2003 kosmatinec Jogi in njegov čemerni prijatelj Boo Boo pa sta bila v filmu Medved Jogi 3D (2011) strah in trepet košar za piknik.

Spisal: Damijan Vinter

Priljubljen angleški komik Rowan Atkinson po osmih letih zopet nadene obleko nerodnega in zmedenega tajnega agenta Johnnyja Englisha. V zabavni komediji bo poskušal preprečiti atentat na kitajskega premierja.

Johnny English 2 Johnny English reborn IGRAJO Rowan Atkinson, Dominic West, Gillian Anderson, Rosamund Pike, Daniel Kaluuya, Richard Schiff, Ben Miller ...

REŽIJA Oliver Parker SCENARIJ William Davies in Hamish McColl po likih Neala Purvisa in Roberta Wada ŽANR komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 15. september 2011 TRAJANJE 96 min www.johnnyenglishreborn.com

V

erjetno ni nikogar, ki bi ne poznal zloglasne britanske obveščevalne službe MI6. Njen najslavnejši predstavnik je namreč James Bond, šarmanten in iznajdljiv tajni agent z oznako 007.

Zanj nobena naloga ni pretežka, nobena zarota prenevarna, noben nasprotnik nepremagljiv in, kajpada, nobena lepotica neosvojljiva. Podobno bi lahko zapisali za Johnnyja Englisha, še enega zloglasnega elitnega agenta, ki pa se do podobnih rezultatov – oziroma uspehov – ponavadi dokoplje po čisto drugačni poti.

Johnnyja, ki se je moral nato povsem sam spopasti s skrivnostno krajo britanskih kronskih draguljev.

Od takrat je minilo precej časa. Zaradi njegovih neuspehov, predvsem tragične zmede v Mozambiku, je obsojen na strogo asketsko življenje v tibetantskem samostanu. Dokler ga njegovi delodajalci ponovno ne aktivirajo. Sprva zmeden in hkrati očaran nad novo tehnologijo in spremembami, ki so medtem doletele MI7, se počasi privaja na novosti. A kaj dosti uživati v brezskrbnem raziskovanju in preizkušanju najrazličnejših orožij (ki se običajno precej boleče konča za vse mimoidoče!), mu ni

dano. Njegova nova šefica z vzdevkom Pegaz mu namreč nemudoma dodeli nalogo: oditi mora v Hong Kong, navezati stik z nekdanjim Ciinim agentom, ki ima podatke o načrtovanem atentatu na kitajskega premierja, in preprečiti uporabo skrivnega orožja, ki ga načrtuje skrivnostna skupina Vrtinec. Pri tem ga skuša onemogočiti kameleonska ubijalka azijskega porekla, hrbet pa mu krijejo nadvse sposoben agent Ambros, prelepa vedenjska psihologinja Kate Summer in zagret, a sila neizkušen

Nadvse samozavestnega uslužbenca sorodne tajne službe MI7 smo prvič spoznali pred osmimi leti. Že takrat nihče od nadrejenih ni imel kakšnega posebnega zaupanja do presneto nerodnega Johnnyja, a kaj ko so na pogrebu njihovega najsposobnejšega agenta umrli vsi preostali za boj proti terorizmu izšolani možje. Razen

Johnny English se je po prejšnji nalogi umaknil v tibetanski samostan.

14 | 215

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Johnny English verjetno ni najboljši primer tajnega agenta v službi njenega veličanstva. Na tem delovnem mestu si večina predstavlja Jamesa Bonda, ki bo prihodnje leto prispel že v 23. filmu o tem šarmantnem filmskem junaku. Ponovno ga bo upodobil angleški igralec Daniel Craig. ­ ovinec Tucker, ki mu je ­dodeljen n kot partner. Seveda pa naloga še zdaleč ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. In kakor se je v svoji naivnosti loti najbolj nerodni med nerodnimi – Johnny English ...

Kaj pričakovati od drugega dela akcijske komedije, ki se norčuje iz slavnih bondiad in za katerega sta zgodbo po likih Neala Purvisa in Roberta Wada spisala William Davies in Hamish McColl, torej vemo. Dodajmo samo še nekaj podatkov o snemanju. V želji ujeti čimbolj dinamično atmosfero, je ekipa med snemanjem obiska-

la Hong Kong, Macao in francoske Alpe. Rolls-Royce je posebej za film predelal »fantoma« in iz njega naredil močno zverino, opremljeno s celo vrsto različnih napravic za obračunavanje z zlikovci. Naporno pa je bilo še posebej za Atkinsona, ki ni dovolil, da bi ga popolnoma nadomestili kaskaderji. Tako je, denimo, pri vratolomni hitrosti sam dirkal z invalidskim vozičkom.

Vas preseneča? Verjetno ne. Kar je nenavadno, je to, da se pri tem ni poškodoval. In da so jo s celo koži odnesli njegovi soigralci in ostali člani ekipe!

Spominja nas na > Rožnati panter 2, 2009 > Ujemite Smarta, 2008 > Beanove počitnice, 2007 > Johnny English, 2003

SMS NAGRADNA IGRA

Deviški ples smrti SMS NAGRADNA IGRA

MEDVEDEK PU POŠLJI PREMIERA PU NA 6262!

Cenex podarja: kovinski označevalec za knjige, obešanko za na vrata, nalepke, razglednice, šablono, obesek za ključe, dežnik, barvice, lističe.

POŠLJI PREMIERA PLES NA 6262!

Fivia podarja: 6 vstopnic za redno predvajanje filma v ­Kinodvoru in 6 DVD-jev.

V kinu od 3. oktobra!

V kinu od 22. septembra!

Splošni pogoji in pravila nagradne igre najdete na tej strani.

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0,99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 12. SEPTEMBRA DO VKLJUČNO 3. OKTOBRA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 216, KI BO IZŠLA 12. OKTOBRA 2011.

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 15

Spisal: Damijan Vinter

Dylan in Jamie službeno poznanstvo nadgradita s ­prijateljstvom. Strinjata se, da je za posteljne igre dovolj telesna privlačnost in vstopita v razmerje brez obveznosti. Toda zadeve se zapletejo, ko se začno prebujati čustva.

PRijatelja samo za seks Friends with benefits IGRAJO Mila Kunis, Justin Timberlake, Patricia Clarkson, Jenna Elfman, Bryan Greenberg, Richard Jenkins, Woody Harrelson ...

REŽIJA Will Gluck SCENARIJ Keith Merryman, David A. Newman in Will Gluck po zgodbi Harleyja Peytona ŽANR romantična komedija DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 109 min http://fwb-movie.com

JUSTIN & MILA Razlika v starosti med priljubljenim pevcem in obetavno igralko je dobri dve leti.

Medtem ko se je Mila rodila v Ukrajini, je Justin na svet privekal v ameriški zvezni državi Tennessee v mestu Memphis, kjer je ustvarjal Elvis Presley. Morda od tod izvira njegova ljubezen do petja, ki ga je pri enajstih letih pripeljala do nastopa v enem izmed glasbenih talent šovov. Mila je že pri devetih letih vedela, da bo igralka in njena ambicioznost jo je pri dvanajstih pripeljala do prve filmske vloge. Čeprav jo televizijski igralci preko luže poznajo predvsem po zaslugi serije Mila Kunis Ta sedemdeseta, velja pred njenim odličnim nastopom v oskarjevski drami Črni labod omeniti še vlogi v komediji Pozabi Saro in apokaliptični drami Knjiga odrešitve. Justin pa se po igralski plati lahko pohvali z akcijsko srhljivko Edison, neokusno komedijo Guru ljubezni, odmevnim Socialnim omrežjem in komedijo Huda učiteljica.

Svoje glasovne sposobnosti, ki jih sicer uspešno Justin Timberlake unovčuje kot eden najbolje prodajanih ameriških ljubljencev najstniškega občinstva, pa je dokazal tudi z nastopom v tretjem Shreku.

16 | 215

Mila Kunis in Justin Timberlake

D

ylan (Justin Timberlake) in Jamie (Mila Kunis) nimata sreče v ljubezni. Medtem ko bi pri njem razlog za neuspele zveze lahko pripisali pretirani vnemi za službo, je ona prepričana, da so fantje nezreli razvajenci in da je za povsem napačno pojmovanje ljubezni kriva Katherine Heigl s svojimi osladnimi romantičnimi komedijami. Ko nekega večera skupaj premlevata svoje ljubezenske težave, ugotovita, da imata še nekaj skupnega: neobremenjeno željo po seksu! Razglabljajoč, kako ljudje brez veze komplicirajo ob tej »športni« aktivnosti, se odločita, da se ne bosta ozirala na tabuje in z veliko žlico uživala tovrstne radosti. Da pa s tem početjem ne bi ogrozila dragocenega prijateljstva, se dogovorita, da njuna zveza ne sme vključevati nobene oblike čustvene navezanosti ...

Se vam je ob prebiranju teh vrstic zazdelo, da ste podoben film že videli? Kar brez skrbi, z vašimi spominskimi celicami ni nič narobe. Do podobnega zaključka sta namreč ne tako daleč nazaj prišla že Ashton Kutcher in Natalie Portman v filmu Gola zabava. Pravzaprav je presenetljivo, da se je Hollywood skoraj sočasno odločil posneti filma s tako podobno tematiko, a kot kaže, je vsak trmasto zaupal v svoj izdelek. V dirki s časom sta sicer zmagala postavni izbranec Demi Moore in letošnja oskarjev-

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Spominja nas na > Gola zabava, 2011 > Grda resnica, 2009 > Dokler naju jackpot ne loči, 2008 > Samo prijatelja, 2005

ka, a Prijatelja samo za seks prinašata več žgečkljivih prizorov, zabavnih situacij in otipljive kemije med soigralcema. Uglajeni pevec Justin Timberlake in čutna temnolaska Mila Kunis sta morda res bolj posrečena izbira za upodobitev neobremenje-

nega para, ki se seksualnim nasladam predaja v žaru mladostne navdušenosti. Presodite lahko sami, do takrat pa vam izdamo, da Justin v filmu kar pogosto prepeva, da ima film še ganljivo družinsko dimenzijo in da boste v vlogi Dylanovega gejevskega sodelavca prepoznali Woodyja Harrelsona.

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 17

Spisal: Filip Breskvar

Zgodba o navezanosti in ljubezni dveh sorodnih duš, ki se sprehajata po nevidni in nepremostljivi meji med bratsko naklonjenostjo in strastno romanco, med življenjskimi uspehi in porazi ter med iskanjem lastne sreče in predanostjo usodi.

EN dan ONE DAY IGRAJO Anne Hathaway, Jim Sturgess, Tom Mison, Jodie Whittaker, Tim Key, Rafe Spall, Joséphine de La Baume, Patricia Clarkson ...

REŽIJA Lone Scherfig SCENARIJ David Nicholls ŽANR romantična drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 108 min http://focusfeatures.com/one_day

Jim Sturgess in Anne Hathaway

K

ŠOLA ŽIVLJENJSKIH USOD LONE SCHERFIG Danska režiserka Lone Scherfig je po začetkih snemanja televizijskih filmov in serij pozornost mednarodne javnosti pritegnila na berlinskem filmskem festivalu, kjer je z nizkoproračunsko komično romantično dramo Italijanščina Lone Scherfig za začetnike (2000), posneto po pravilih Dogme 95, prejela srebrnega medveda žirije. Za preskok na angleško govoreče filme je izbrala eksistencialno romantično dramo s pridihom črne komedije, Wilbur se hoče ubiti (2002). Nazadnje je v naših kinodvoranah gostovala z dramo odraščanja Šola za življenje (2009), ki je Šola za življenje prejela tri nominacije na podelitvi oskarjev in med vzhajajoče filmske zvezde izstrelila nadarjeno igralko Carey Mulligan (Wall Street: Denar nikoli ne spi).

18 | 215

ot dva potoka, ki ves čas tečeta drug ob drugem, a se zaradi naključnih preprek nikoli ne uspeta združiti v isto reko, sta tudi življenjski poti ambiciozne Emme (Anne Hathaway – oskarjeva nominiranka za vlogo v filmu Rachel se poroči) in očarljivega Dexterja (Jim Sturgess – 21 – Razpad Las Vegasa), prepleteni v sladko-grenko zgodbo dveh nerazdružljivih človeških usod.

Film, posnet po istoimenski knjižni uspešnici Davida Nichollsa, potuje preko celotne zgodovine zapletenega odnosa s pomočjo prikaza enega dneva v letu, vse od razburljivega začetka v času študija. Kljub očitni mladostni ljubezni Emma in Dexter ne pristaneta med rjuhami, temveč ubereta nepričakovani poklicni poti in si najdeta še bolj nenavadne partnerje. Sledijo vzponi in padci, ki ju vedno znova združijo v iskrenem prijateljstvu, dokler se nista prisiljena soočiti z največjim izzivom: s preizkusom njunega odnosa in priznanjem resničnih čustev in hrepenenj.

Pisatelj in scenarist David Nicholls je skušal v zgodbo ujeti čar klasične romantične zgodbe, prikazane v luči resničnosti večnih življenjskih omejitev. Kombinacija nostalgije in obžalovanja ter večnega upanja in neskončnih sanj je k režiji pritegnila dansko režiserko Lone Scherfig (Šola za življenje), ki se je s predanostjo poglobila v zaple-

ten odnos med glavnima likoma. Za verodostojen prikaz celotne palete človeških čustev je Lone iskala izkušeno igralko, ki se ne podreja klišejem filmskih romanc, vendar se prvo srečanje z Anne Hathaway ni končalo po načrtih. Iznajdljiva Anne je kljub temu vztrajala in Lone prepričala z izborom pesmi, ki so odražale Annino razumevanje njenega lika.

Za filmske ustvarjalce in igralce je snemanje predstavljalo velik izziv ustrezne časovne in prostorske povezanosti, saj je zgodba postavljena v obdobje, dolgo dve desetletji, in v številna mesta, od Londona, Edinburgha in Pariza.

Anne Hathaway smo v filmu o ljubezni in usodi videli že v drami Ljubezen in druge droge (2010).

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Spisal: Aleš Cimprič

Anna Faris v komediji z romantičnim srcem o iskanju »pravega«, pomembnosti števila bivših partnerjev in iskanju zadovoljstva pri samem sebi.

Kateri je pravi?

WHAT's Your Number?

IGRAJO Anna Faris, Chris Evans, Aziz Ansari, Mike Vogel, Martin Freeman, Zachary Quinto, Joel McHale ...

REŽIJA Mark Mylod SCENARIJ Gabrielle Allan in Jennifer Crittenden po romanu Karyn Bosnak ŽANR komedija DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 6. oktober 2011 TRAJANJE 106 minut www.whatsyournumbermovie.com

A

lly Darling ima slab dan. Ravnokar je končala še eno ponesrečeno razmerje in na delovnem mestu je dobila odpoved. Za piko na i pa na poti domov na naslovnici revije prebere ime članka, ki pravi, da za žensko, ki je imela 20 ali več ljubimcev, obstaja 96-odstotna možnost, da si ne bo našla moža. In ker je Allyjina številka ravno 19, jo dejstvo o morebitni zgrešeni pravi ljubezni še dodatno vrže iz tira. V oporo pa ji prav tako ni bližajoča se srečna poroka njene mlajše sestre. Ally se tako znajde na točki v ži-

20 | 215

Chris Evans in Anna Faris vljenju, ko dojame, da ne ve, kdo pravzaprav je, in da ne živi takega življenja, kot si ga je vedno želela. Odloči se, da si bo našla tistega pravega, ne da bi številka poskočila na 20. Celibat je tako na mestu, sedaj mora le še najti svojo resnično ljubezen.

Kateri je pravi? je komedija z romantičnim srcem, ki na svojstven način obdeluje spolne navade v povezavi s spolom. Kot pravi Karyn Bosnak, avtorica knjige 20 Times a Lady, na kateri temelji scenarij za film, obstaja očitna razlika, koliko smo pripravljeni razkriti število preteklih spolnih partnerjev: ženske pravo število rade zmanjšajo, medtem ko se moški običajno pohvalijo s kakšno avanturo več od dejanske. Vlogo Ally, ki se

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

v iskanju odgovora, če je morda že srečala pravega življenskega partnerja, odloči poiskati vse svoje bivše, je odigrala simpatična Anna Farris (Hišna zajčica), ki jo zadnje čase pogosto videvamo v komedijah. Pri lociranju njenih preteklih fantov ji na pomoč priskoči sosed Colin (Chris Evans, Prvi maščevalec: Stotnik Amerika). Čeprav med njima sprva vlada napetost, njegove detektivske izkušnje Ally pridejo prav, njuna začetna nasprotja pa se začnejo med komičnimi situacijami počasi razblinjati. Kateri je pravi? je zabaven romantičen film, ki sporoča, da ni vredno živeti za pričakovanja drugih, ampak da je predvsem važno, da najdemo zadovoljstvo pri samem sebi.

Spisal: Aleš Cimprič

Komična drama o zrelih plesalkah nove burleske in njihovem producentu na turneji po odmaknjenih krajih in s sanjami o nastopu na katerem od priznanih pariških odrov.

TURNEJA Tournée IGRAJO Mathieu Amalric, Julie Atlas Muz, Miranda Colclasure, Angela de Lorenzo, Dirty Martini, Suzanne Ramsey, Alexander Craven ...

REŽIJA Mathieu Amalric SCENARIJ Mathieu Amalric, Philippe di Folco, Marcelo Novais Teles ŽANR komična drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 21. september 2011 TRAJANJE 111 min

F

rancoska komična drama Turneja ponuja pristen in intimen vpogled v ozadje delovanja potujoče ekipe igralk v zrelih letih in njihovega vodje, ki se skupaj preživljajo z novo burlesko po zakotnih odrih odmaknjenih krajev. Pokonci jih držijo sanje, da bodo nekoč nastopale na katerem od priznanih pariških prizorišč. Pri tem se iz dneva v dan soočajo z neizprosno realnostjo življenja, pomanjkanjem denarja in utrinki minljive slave. Osrednja osebnost je Joachim, nekdaj uspešni televizijski producent, ki pa je doživel vrsto padcev, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Da bi se vr-

Mathieu Amalric je k filmu povabil resnične plesalke nove burleske. nil na pota stare slave, se odpravi v ZDA z namenom zbrati skupino striptizet in plesalk, s katero bi se zmagoslavno vrnil v Pariz. Toda luči pariških odrov se mu nenehno izmikajo.

Film je debitiral na lanskoletnem canskem festivalu (videli pa smo ga tudi na Liffu), kjer je prejel nagrado za najboljšo režijo. Pod njo se je podpisal Mathieu Amalric, zvezda francoskega filma, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo. Amalrica, obraz avtorskega filma, je mednarodno občinstvo spoznalo ob ekranizaciji resnične zgodbe od kapi paraliziranega urednika revije Elle v filmu Skafander in metulj, v hollywoodski produkciji pa je odigral negativca v bondiadi Kvantum sočutja. Inspiracijo za film Turneja je črpal iz prebiranja knjige o dožive-

tjih igralke na turneji, ki jo je povezal s poznavanjem producentskega sveta. Za pristnost je v film povabil resnične plesalke v svojih debitantskih vlogah, ki v filmu prikažejo vrsto umetniških točk, začinjenih s prizori žgečkljive vsebine v duhu nove burleske. Čeprav je film posnet v naturalističnem duhu, dogodkov ne prikazuje dokumentaristično in vseskozi film ostaja fikcija. Trpek in potrt film skorajda epizodično slika življenja ljudi, ki obžalujejo zamujene priložnosti. Hkrati pa njegova lahkotnost ter duhovita in necinična iskrenost ne pripeljejo do brezizhodnega zaključka ali prisiljenega odrešitvenega konca, saj svoj optimizem najde v povezanosti ljudi, ki se znajdejo na podobni točki življenjskega potovanja in iz tega spoznanja črpajo svojo moč.

Spisal: Filip Breskvar

Zgodba o soočenju dveh bratov, ki sta odraščala v različnih svetovih, po dvajsetih letih pa ju znova združi strast do plesa, ki razkrije vse njune duševne brazgotine in ljubezenska hrepenenja.

DEVIŠKI PLES SMRTI The Maiden Danced to Death IGRAJO Endre Hules, László Zsolt, Bea Melkvi, Boris Cavazza ...

REŽIJA IN SCENARIJ Endre Hules ŽANR drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 3. oktober 2011 TRAJANJE 100 min www.themaidendancedtodeath.com

H

ladna vojna je poleg še danes vidnih političnih delitev zapustila številne osebne tragične zgodbe, ko je železna zavesa za več desetletij razdelila prijatelje in družine. Izgubljeno preteklost njunih življenj skušata sestaviti tudi brata Steve (Endre Hules) in Gyula (Zsolt László), ki se po dvajsetih letih znova srečata v rodni Madžarski.

Steve, ki je pred komunizmom ušel v Kanado, ob povratku v domovino ugotovi, da Gyula še vedno vodi njuno staro plesno skupino in da je poročen s Stevovo mladostno ljubeznijo Mari (Bea Melkvi). Brata se odločita združiti moči

22 | 215

in uprizoriti plesno predstavo po stari madžarski baladi. Ko se prepustita strasti plesnih korakov in glasbi, na dan privrejo številna nepričakovana čustva, ki brata potegnejo v nevaren spopad osebnih dilem in težkih življenjskih odločitev.

Družinska drama, vpeta v ritmične tone madžarskega plesa in glasbe, je združila številne priznane madžarske filmske ustvarjalce na čelu z režiserjem, scenaristom in igralcem Endrejem Hulesom, ki smo ga na velikih platnih lahko

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

videli v številnih stranskih vlogah velikih hollywoodskih spektaklov (Sedem, Apollo 13, Angeli in demoni). Za nepozabno fotografijo je poskrbel madžarski umetnik Vilmos Zsigmond (oskar za Spielbergova Bližnja srečanja tretje vrste), slovenska koprodukcija pa je z vlogama naših igralskih veteranov Borisom Cavazzo in Minu Kjuder filmu dodala pridih naše polpretekle zgodovine.

Film prihaja na spored ljubljanskega Kinodvora 3. oktobra.

Spisal: Samo Rugelj

Dve dobri stvari

pri

Deviškem plesu smrti

Prizor iz filma Deviški ples smrti

K

o sem si pred nekaj meseci ogledal slovensko-madžarsko-kanadsko ko­pro­­dukcijo De­viški ples smrti, sem ugotovil, da ima ta solidni film kar nekaj dobrih zakulisnih stvari. Ena od njih je ta, da je slovenski koprodukcijski vložek pri tem filmu smiseln tudi iz perspektive gledalca tega filma. Že nekajkrat je bila v slovenskih filmskih krogih načeta tema, kakšne manjšinske koprodukcije so za Slovenijo smiselne (manjšinske koprodukcije so tiste, pri katerih je vložek Slovenije običajno na nivoju desetih odstotkov). Nekateri (producenti) zagovarjajo tezo, da so tudi take koprodukcije po definiciji smiselne in da ima Slovenija od takih sodelovanj tako ekonomsko kot dolgoročno filmsko korist. Te t. i. poslovne manjšinske koprodukcije običajno potekajo takole: slovenski producent se za določen filmski projekt poveže s kakim tujim koproducentom, se v procesu pogajanja dogovori za svoj vložek v njem in posledično tudi za odstotek lastništva, ki ga ima v filmu, ter za prodajne pravice, ki izhajajo iz njega. Vložek je običajno sestavljen iz tehnične podpore projektu v obliki storitev, ki jih prispeva naš javni filmski studio Viba, producent je tu običajno organizator, finančni vložek v posamezno manjšinsko koprodukcijo pa prispeva Slovenski filmski center (oziroma prej Filmski sklad), producent pa do tega denarja pride tako, da se s projektom prijavi na razpis.

Ta denar gre lahko za poplačilo kadrov, ki so ustvarjali film, nekaj, včasih pa celo večina, ga ostane kar producentu. Tako imamo v Sloveniji nekaj producentov, ki so jim koprodukcije težišče njihovega posla in jim je realizacija posameznih filmov predvsem sredstvo za preživetje, saj slovenska javna podpora temu projektu za njih avtomatično pomeni konkreten finančni prihodek. Posledica so manjšinske koprodukcije, pri katerih gledalec (če seveda ni pozoren na odjavno špico) ne ve, da je pri filmu sodelovala tudi Slovenija, saj je šlo pri njem za nudenje nekih tehničnih storitev s strani določenih slovenskih filmskih kadrov, za najem lokacij, opreme itn. Če pri filmu sodelujejo tudi slovenski igralci, potem v takih koprodukcijah običajno ne igrajo Slovencev in Slovenija v kulturnem smislu v tem filmu ni prisotna, niti prepoznavna. Morda so film posneli v Sloveniji, a slovenska lokacija je v tem primeru odigrala neko drugo državo. Glede na to, da je v take manjšinske koprodukcije plasiran tudi slovenski javni filmski denar, producenti kasneje na razne načine dokazujejo, kako so ti filmi vseeno koristni za nas, a ti dokazi so pogosto na precej majavih nogah.

Drugi tip manjšinskih koprodukcij je tak, da je (poleg poslovnega vložka) v filmu dovolj jasen tudi slovenski kulturni angažma. To pomeni, da je bil glavni producent pripravljen

Promocijsko sporočilo

prilagoditi scenarij tako, da je zamenjal nacionalnost določenega filmskega lika ali pa je prizorišče filma tudi v vsebinskim smislu preselil v Slovenijo, tako da filmski gledalec lahko ugotovi, da je to in to del Slovenije (in njene kulture).

Deviški ples smrti to logiko inteligentno izpolni, saj sta madžarska brata Steve in Gyula, ki imata v filmu glavni vlogi, slovenskega rodu (njunega očeta igra Boris Cavazza), kar se izkazuje tudi skozi slovenščino (recimo pri družinskem srečanju). Boris Cavazza, živa legenda slovenskih uprizoritvenih umetnosti, je tako druga dobra stvar v tem filmu in zdi se, da na filmu doživlja drugo mladost, ki jo je začel že pred več kot štirimi desetletji v filmih, kot so Zgodba, ki je ni (1967), Peta zaseda (1968), Onkraj (1970), Begunec (1973), Bele trave in Vdostvo Karoline Žašler (oba 1976). Pred skoraj 35 leti je kot šofer avtobusa Toni, ki se ogreje za postavno Meri, nastopil v slovenskem hitu To so gadi (1977), meni pa je, ves karizmatičen najbolj ostal v spominu po glavni vlogi v televizijski nadaljevanki Poti in stranpoti iz istega obdobja (1976). Po kar nekaj letih filmskega premora od začetka devetdesetih ga je k sodelovanju pri filmu Kratki stiki (2006) povabil režiser Janez Lapajne in v njem je Cavazza občutljivo odigral vlogo samotarskega upokojenca, ki skuša obnoviti stik s sinom, ki ga igra njegov pravi sin Sebastijan Cavazza. V filmu je tudi njun unikatni skupni prizor, posnet v enem, večminutnem kadru. Leta 2008 je odigral glavno vlogo pisatelja Vala Sebalda v (televizijskem) filmu Morje v času mrka (2008), avtoritarnega očeta pa je odigral v Lapajnetovem naslednjem filmu Osebna prtljaga (2009). Goran Vojnović mu je namenil eno od glavnih moških vlog v svojem prvencu Piran - Pirano (2010), v katerem je odigral starejšo verzijo Antonia, ki se po desetletjih v Piran vrne pogledat svojo rojstno hišo. V podobni vlogi kot pri Osebni prtljagi pa ga sedaj lahko vidite tudi v Deviškem plesu smrti, s katero Cavazza dodaja še en kamenček v mozaik svoje bogate igralske kariere.

Dovršenost tehnologije in elegance Mazde6 S stilsko preobrazbo, še večjo zmogljivostjo, prijaznostjo okolju in nižjo porabo goriva je Mazda6 odlična izbira za vse, ki iščejo izvrsten občutek v vožnji, zanesljivost in slogovno dovršenost.

Drzen, dinamičen videz avtomobila nakazuje, da bo vožnja zabavna in navdušujoča. Mazda6 je premišljena do zadnje podrobnosti in izdelana v skladu z izjemno visokimi kakovostnimi standardi. Ima lažja platišča iz lahke litine in trdnejšo školjko iz jekla z visoko natezno trdnostjo. To pomeni nižjo porabo goriva in bolj odzivno vožnjo, h katerima pripomorejo napredne aerodinamične lastnosti avtomobila, kar daje Mazdi6 izjemno stabilnost pri vožnji.

Vzmetenje je sedaj na občutek mehkejše. Za edinstven užitek v vožnji elegantna zapeljivka razpolaga z zmogljivimi, prožnimi in odzivnimi motorji.

Kombinirana poraba goriva: od 5,2 do 8,0 l/100km; uradni izpusti CO2: od 138 do 186 g/100km.

Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in izpustih CO2 pri novih osebnih vozil so na voljo v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga brezplačno prejmete na Mazdinih prodajnih mestih in na spletni strani dobavitelja.

Notranjost Mazde6 je posebna mešanica športnosti in edinstvenega sloga. Odlikuje jo izjemno udobje, prostornost, kakovostna izdelava in prestižnost.

Varnost je pisana z veliko. Elektronski sistem za nadzor stabilnosti, zračne blazine po vsej potniški kabini, signal za zaustavitev v sili, biksenonski žarometi s sistemom prilagodljivih prednjih žarometov so le del seznama navdušujoče varnostne opreme. Sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile zagotavlja optimalno zaviranje. Na voljo je tudi sistem za pomoč pri speljevanju v strmini, sistem za nadzor dogajanja za vozilom pa s pomočjo dveh radarskih senzorjev učinkovito odstrani mrtvi kot. Tipično Zoom-Zoom!

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 23

Spisal: Aleš Cimprič

Skupino študentov na otočku slanovodnega jezera za konec tedna namesto zabave in uživanja pričakajo nevarni morski psi.

NOČ MORSKIH PSOV 3D SHARK NIGHT 3d IGRAJO Sara Paxton, Dustin Milligan, Chris Carmack, Joel David Moore, Katharine McPhee, Sinqua Walls, Donal Logue ...

REŽIJA David R. Ellis SCENARIJ Will Hayes, Jesse Studenberg ŽANR grozljivka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 91 min www.iamrogue.com/sharknight3d

N

ekaj prvinsko strašljivega je na morskih psih, da pri ljudeh vzbujajo grozo in strah. To uspešno izrabljajo tudi filmski ustvarjalci, saj smo videli že številne celovečerce, v katerih so osrednjo vlogo dobili prav ti morski plenilci.

Zadnji film iz seznama, po katerem boste dopust na morju raje zamenjali z obiskom gora, je grozljivka Noč morskih psov.

Skupina študentov (v vlogah se predstavi vrsta privlačnih in mladih hollywoodskih igralcev in igralk) se za vikend odpravi v idilično okolje slanovodnega jezera v Louisiani. Tam ima družina ene

Sara Paxton

Spomnija nas na > Piranha 3D, 2010 > Globoka modrina, 1999 > Mirno jezero, 1999

izmed sošolk na majhnem otočku počitniško domovanje. Dneve seksi zabav in uživanja v vodnih športih pa pokvari nenavaden napad, po katerem iz jezera potegnejo smučarja na vodi, potem ko mu je nekaj odgriznilo roko. Sproščeno počitnikovanje zamenja srhljivo spoznanje, da so jezero naselili morski psi, druščina pa na otoku ostane odrezana od kopnega.

Producenti so za film zbrali izkušeno tehnično ekipo, ki se je prej kalila v podobnih žanrskih filmih ali v tehnično zahtevnem snemanju v vodnem okolju, kjer pa so morali upoštevati še posebnosti 3D tehnike. Režijo je prevzel David R. Ellis, ki je pred tem v tretji dimenziji posnel četrti del Brez povratka, kot pomočnik režiserja pa je sodeloval pri filmih Vihar vseh viharjev, Globoka modrina in Potopljeni svet. Posebnost filma je tudi v tem, da ljudi tokrat ne bo napadala le ena vrsta morskih psov, ampak bomo naleteli na sedem različnih vrst pre-

NIKAR V VODO! Da so morski psi postali del Hollywooda, je najbolj zaslužen Steven Spielberg, ki je leta 1975 po romanu Petra Benchleya posnel Žrelo. Film se je gledalcu vtisnil v spomin po srhljivo učinkovitih posnetkih prvoosebnega Globoka modrina prikazovanja gibanja belega morskega psa (tehnika je bila uporabljena tudi zaradi kopice težav z mehaničnim modelom morskega psa na snemanju) in je bil krivec za manjše gneče na plažah (in v morju) tistega leta. Žrelo je postal velikanska uspešnica in prvi film, ki je prebil magično mejo prihodkov sto milijonov dolarjev, skupaj z Vojno zvezd dve leti kasneje pa je definiral koncept poletnega »blockbusterja«. Uspeh filma je kar klical po nadaljevanjih, vendar brez Spielberga niso dosegli Žrelo želenega uspeha. Žrelo 2 je grizel leta 1978, pet let 24 | 215

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

datorjev. Da bi bili posnetki čim bolj realistični, so posebno pozornost namenili animatroničnim modelom, s katerimi so dosegli naravno posnemanje gibanja morskih psov, igralcem pa so omogočili prepričljivejšo igro. Film, po katerem boste dvakrat premislili, preden boste noge pomočili v vodo.

NAGRAJENCI NAGRADNiH IGer IZ PREDPREMIERE ŠT. 214 HUDA UČITELJICA Dejan Litrop iz Šenčurja, Iztok Majhenič iz Brestanice, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Marija Cankar iz Domžal, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Robert Gabrijelčič iz Kanala BONOBO BENI Tanja Moderc iz Nove Gorice, Emina Muratagič iz Vrhnike, Iza Strehar iz Moravč NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

kasneje je Žrelo 3 zbujal grozo še v tretji dimenziji, leta 1987 pa je prispelo še zadnje nadaljevanje, Žrelo – maščevanje, ki se redno uvršča na lestvico najslabših filmskih nadaljevanj.

Omembe vredni filmi na to temo so še Globoka modrina (1999), kjer skupino znanstvenikov terorizirajo genetsko spremenjeni morski psi, v spominu pa se je obdržal zaradi prizora smrti lika Samuela L. Jacksona.

Uspešen je bil nizkoproračunski film Počitnice groze (2003), posnet po resničnem dogodku, kjer potapljaški par pozabijo sredi morja, polnega morskih psov. Izbor filmov se drastično poveča, če pogledamo televizijsko in DVD produkcijo. Recimo Podvodni morilci (2008) z Daryl Hannah in Smrtonosna modrina (1999) s Casperjem Van Dienom. Tu so tudi Orjaške čeljusti proti velikanskim lovkam (2009), ampak sedaj se nahajamo že globoPočitnice groze ko v predalu te tržne niše.

Spisal: Matic Večko

Omnibus petih zgodb s področja bivše Jugoslavije povezuje osrednja tematika materinstva in soočanja s težkimi odločitvami, ki jih to včasih prinaša. Koprodukcija Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovenije in Irske.

Neke druge zgodbe Neke druge priče IGRAJO Goran Bogdan, Nera Stipičević, Natasa Ninković, Fedja Štukan, Nina Violić, Iva Zendelska, Slavisha Kajevski, Lucija Šerbedžija, Marko Mandič ...

REŽIJA Ivona Juka, Ana Maria Rossi, Ines Tanović, Marija Džidževa, Hanna Slak SCENARIJ Ivona Juka, Ana Maria Rossi, Ines Tanović, Gorče Stavreski in Vardan Torzija, Hanna Slak ŽANR omnibus drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 28. september 2011 TRAJANJE 114 min www.nekedrugeprice.com

F

ilm odpre zgodba s Hrvaške, v kateri se mlad par sooča s težko dilemo ob odkritju, da ima eden od dvojčkov, ki jih pod srcem nosi slikarka Sonja, Downov sindrom. Medtem ko se ona postopoma lomi pod pritiskom, ji Marin, ambiciozen mlad poslovnež, poskuša stati ob strani, čeprav se zdi, da jo vse manj razume. Nikogar pa ob sebi nima Milena, noseča protagonistka pripovedi iz Srbije, ki jo po poskusu samomora ob novici o tragični partnerjevi smrti pripe-

ljejo na urgenco, kjer se znajde v sobi z ranjenim gangsterjem. Novoletna noč, na katero se zgodba odvije, s seboj prinaša pretresljivo odkritje. V bolnišnico, kjer spremljamo žalostno usodo mlade odvisnice Irene, nas popelje tudi zgodba, ki prihaja iz Makedonije, v njej pa smo priča pretresljivemu prikazu moči materinske ljubezni. Bosanski prispevek k omnibusu se odvija v povojnem Sarajevu, kjer se mora Haris, reven bosanski študent, soočiti z odhodom ljubimke Heder, uslužbenke humanitarne misije, ki ji je potekel mandat. Odkritje, da v sebi nosi njegovega otroka, pa

stvari doda povsem novo dimenzijo. Filmski kolaž se sklene s slovensko zgodbo, ki je nastala v režiji Hanne Slak. Ironična kafkovsko obarvana pripoved o nuni, ki »brezmadežno« zanosi s pomočjo umetne oploditve, je drzen in estetsko najbolj spoliran del omnibusa.

Pet nadarjenih režiserk s področja naše bivše skupne države je ustvarilo skupek pripovedi, ki skozi prikaz dilem, dvomov in soočanja z aktualnimi problemi poskuša ujeti zeitgeist generacije, pri kateri izkušnjo nekdanje skupne države predstavljajo večinoma le še bežni obrisi otroških spominov.

SMS NAGRADNA IGRA

En dan POŠLJI PREMIERA ENDAN NA 6262 in si oglej film ali preberi knjigo!

Cinemania group in Videotop podarjata 3 x 2 kupona za ogled filma in 3 knjige.

V kinu od 22. septembra!

Splošni pogoji in pravila nagradne igre na strani 15.

26 | 215

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

Spisal: Matic Večko

Zgodba o domačem razvoju glasbene zvrsti, ki se po kulturnem pomenu in neposredni izrazni moči lahko primerja s punkom, medtem ko ga je po obstojnosti in vitalnosti že zdavnaj prekosila.

V LEtu Hip Hopa NASTOPAJO Ico, Dalaj Eegol (Ali En), Simon Stojko Falk, Ezy-G, Ziebane, 6 Pack Čukur, Valterap, Murat & Jose, Doša, Klemen Klemen, Stekli psi, Tekochee Kru, Thug Connect, N'Toko, Pižama, Kosta, Trkaj, Zlatko in mnogi drugi ...

REŽIJA Boris Petkovič SCENARIJ Boris Petkovič, Jizah ŽANR glasbeni dokumentarni film PREMIERA 15. september 2011 TRAJANJE 73 min

G

lasbeni dokumentarni film režiserja Borisa Petkoviča (Desperado Tonic, 2004) sledi poti, ki jo je hip hop v skoraj dvajsetih letih, odkar je tudi pri nas doživel prve odmeve, prehodil v Sloveniji. Pri tem poseže vse do edinstveno slovenske prazgodovine zvrsti, ki jo opaža pri kantavtorjih, kot sta Tomaž Domicelj in Jani Kovačič, ne manjka pa niti eksotika, ki jo v tem kontekstu predstavlja gledališka predstava Hamlett Packard, v kateri je leta 1992 repal Sebastjan Cavazza. Prvi koraki nove zvrsti pri nas nasploh niso skoparili s presenečenji in

eno od njih je bil tudi prvi slovenski hip hop album, ki je nepričakovano priletel z belih strmin v izvedbi Jureta Koširja in Pasjega kartela. Odgovoril mu je Ali En in od tu se je vse odvijalo z bliskovito hitrostjo. Bolj lahkotno obarvanim začetkom je sledil tudi trši, socialno angažiran izraz, hip hop pa je kmalu prestopil meje našega glavnega mesta.

V besedi in rimi se pred nami zvrstijo praktično vsi pomembnejši akterji domače hip hop scene in poleg spoznanja o osupljivi umetniški in izrazni pestrosti se skozi film postopoma splete pripoved o neposrednem, marsikdaj grobem, a vselej iskrenem in neukrotljivem glasbenem izrazu, ki družbi trmasto nastavlja ogledalo, njeni izvajalci pa pogo-

sto premorejo več kreativnega naboja, energije in pronicljivosti kot vsa ostala domača glasbena scena skupaj. Predvsem pa se zavedajo korenin in izvirnega poslanstva lastne glasbene zvrsti, ki ga povzamejo besede solkanskega raperja Valterapa: »Svet je tako lep kot grd. In jaz pač enostavno vidim toliko grdega, da ne morem tega ne povedati!«

Spisal: Matic Večko

Intimen vpogled v življenje ene izmed največjih ikon našega časa. Dobitnik nagrade za najboljši dokumentarni film na Festivalu filma v Montrealu.

CHE – Novi Človek Che, un hombre nuevo REŽIJA Tristán Bauer SCENARIJ Carolina Scaglione, Tristán Bauer ŽANR dokumentarni film DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 129 min

L

ik revolucionarja Ernesta Rafaela Guevare de la Serne je skozi čas postal kulturna ikona skoraj mitskih razsežnosti. Njegovo življenje je bilo filmske obdelave med drugim deležno tudi v oskarjevskem Motoristovem dnevniku (2004) in Soderberghovi filmski študiji v dveh delih, Che (2008). Oba odlično dopolni dokumentarni film izpod režiserske taktirke Chejevega sonarodnjaka Tristána Bauerja, ki predstavlja do sedaj najbolj neposreden vpogled v samo srce in duha tega revolucionarja. Gre za plod dvanajstletnih raziskav, katerih srž predstavlja osupljivo odkritje tajnega arhiva

28 | 215

bolivijske vojske, v katerem se poleg ostalih dokumentov skrivajo tudi do sedaj javnosti nedostopne Chejeve osebne beležke, zapiski in poezija.

Film se prične z zvočnim posnetkom intimne poetične izpovedi, s katero se Che poslednjič poslavlja od žene. Že ta z emocijami nabit uvod daje slutiti, da bomo priča nečemu posebnemu. Skozi arhivske posnetke, ob branju njegove politične, filozofske in poetične misli, se nato pred nami izrisuje do zdaj še nikoli uzrta podoba tega velikana človeškega duha in dejanj. Zdravnika, ki je

| 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

postal bojevnik, ob tem pa tudi v časih najtežjih bitk vneto prebiral največje avtorje svetovnega leposlovja. Filozofa, ki je postal politik in na noge postavil ekonomski in kmetijski sistem mlade kubanske države. Poeta, ki je postal državnik in revolucionarno misel ponesel po svetu. Predvsem pa velikega humanista, ki je za idejo pravične, egalitarne in svobodne človeške družbe gorel vse do konca, zanjo žrtvoval osebno prihodnost, družinsko srečo in na koncu tudi največ, kar človek premore – svoje življenje.

Spisal: Damijan Vinter

Rowan Atkinson je v zasebnem življenju velik ljubitelj avtomobilov. Med drugim ima v svoji zbirki prestižnega McLarena F1, s katerim pa je letos doživel bližnje srečanje z drevesom.

PORTRET Rowan Atkinson ČRNI GAD Popularna humoristična nanizanka iz obdobja osemdesetih se redno uvršča na lestvico najboljših angleških TV-serij.

Rowan Atkinson se je vtisnil v spomin kot antiheroj Črni gad. Skozi štiri sezone spremljamo njegove prigode in nezgode spletkarjenja čez različna obdobja zgodovine Združenega kraljestva: od srednjeveške Anglije, za časa vladavine Elizabete I., na prehodu v 19. stoletje in končno med prvo svetovno vojno.

Priljubljen britanski komik se je rodil 6. januarja 1955 kot najmlajši izmed treh sinov. Odraščal je na kmetiji, a se je izšolal za inženirja elektrotehnike. Že med študijem na univerzi Newcastle in kasneje na Oxfordu je pričel pisati in kot igralec zabavati občinstvo. Marsikdo ne ve, da je bil eden izmed koscenaristov britanske komične serije Not the Nine O'Clock News, ki je gledalce pred malimi zasloni v smeh spravljala v začetku osemdesetih. Je dobitnik nagrade emmy in dveh britanskih oskarjev: kot avtor »najbolj lahkotno zabavne oddaje« leta 1980 in devet let kasneje po zaslugi Črnega Gada. Čeprav bo za vedno ostal v spominu kot simpatično spakujoč se junak kratkih skečev, ki v svoji dobrodušnosti oziroma radovednosti vedno znova zabrede v težave, ima Atkinson na vesti tudi nekaj celovečernih filmskih vlog. Nastopil je v dru-

gem delu Napihnjencev, v kultni angleški komediji Štiri poroke in pogreb in glas posodil radoživemu Zazuju v Disneyjevi risanki Levji kralj. Leta 1997 je dobil »svoj« film, komedijo z naslovom Gospod Bean, v kateri mu je bila preko luže kot nerodnem britanskemu muzejskem uslužbencu zaupana skrb za dragoceno sliko, svoj lik pa je v maniri Jacquesa Tatija nadgradil v njegovem nadaljevanju Beanove počitnice. V tem tisočletju smo ga opazili tudi v nekaj stranskih vlogah – Divja dirka, Punčka, mogoče pa bo in Pravzaprav ljubezen – v vsem svojem sijaju pa sedaj že drugič blesti kot tajni agent Johnny English.

Nekateri vedo povedati, da v privatnem življenju ni tako zabaven, a očitno to ne moti maskerke Sunetre Sastry, ki z njim in dvema otrokoma vztraja v zakonu že dobrih dvajset let. Sicer pa slavni g. Fižolček, kot se za pravega moškega spodobi, neizmerno uživa pri vožnji s hitrimi avtomobili!

Izbirate lahko med sledečimi abonmaji:

• POP ABONMA – je namenjen predvsem najstnikom od 12 let naprej. Filmi so skrbno izbrani za najstniško publiko.

• ZALJUBLJENI ABONMA – vsebuje predvsem romantične filme. Abonma je namenjen vsem zaljubljenim in ne zaljubljenim, vsem, ki se imajo radi, in vsem, ki jim je všeč takšna zvrst filma.

• SANJSKI ABONMA – je namenjen vsem filmskim strastnežem. Izbrani filmi imajo visoko umetniško vrednost in so hkrati dovolj populistični za splošno filmsko znanje in okus.

Ne zamudite! Pred vami je nova sezona filmskih abonmajev, ki jih Kolosej že vrsto let zapored pripravlja za vse ljubitelje filma. Obiskovalci lahko izbirajo kar med štirimi tipi abonmajev. V primeru, da se boste odločili za kateregakoli izmed ponujenih, boste lahko uživali v kar sedmih filmskih naslovih (štirje naslovi so določeni vnaprej, dva sta lastna izbira, en pa je film presenečenja).

Cena abonmaja v Koloseju v Ljubljani in Kopru je 29,00 EUR, v mariborskem Koloseju in Koloseju De Luxe v Kranju pa 26,00 EUR. Vpis v abonma od 1. septembra dalje (vse do zapolnitve prostih mest)!

Več informacij na tel: 01 520 55 10, e-pošti: abonma@kolosej.si, www.kolosej.si.

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 |

215 | 29

Vir: Kolosej

• OTROŠKI ABONMA – je namenjen otrokom od 6 do 11 let. V ponudbo so vključeni filmi, ki oživljajo pravljice in jih otroci radi prebirajo ter so sinhronizirani v slovenščino.

NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu l

BONOBO BENI BREZ POVRATKA 5

l

Drevo življenja

l

Huda učiteljica

l

Jane Eyre

l

Kako sem preživel to poletje

l

Kavboji in vesoljci

l

oskrbnik

l

smrkci

l

ta nora ljubezen

l

vzpon planeta opic

l

zamenjava

l LEGENDA:

Francoski dokumentarni film ponuja igriv, topel in intimen vpogled v življenje in dušo naših najbližjih živalskih sorodnikov. Osrednji junak je bonobo mladiček Beni, ki odrašča v zavetju zavetišča.

Preživeli, ki se ognejo katastrofi na visečim mostu, začno eden za drugim umirati v nenavadnih nesrečah. Smrt osebno bo zopet dokazovala, da se usode ne da prelisičiti. Peti del priznane serije grozljivk.

Intimna, epska drama enigmatičnega režiserja Terrenca Malicka. Impresionistično potovanje moškega v krizi srednjih let (Sean Penn) skozi serijo spominov na otroštvo in njegov odnos z očetom (Brad Pitt).

Elizabethin (Cameron Diaz) življenjski cilj je ujeti bogatega moškega.

Njene načrte osvojiti učiteljskega kolega (Justin Timberlake) prekriža tekmovalna Amy, ki želi razkrinkati njeno nemoralno obnašanje …

Priredba knjižne klasike, v kateri sledimo mladosti in odraščanju sirote Jane Eyre (Mia Wasikowska), ki razvije ljubezenska čustva do mrkega gospodarja graščine. Ta pa v sebi nosi strašno skrivnost.

V napol opuščeni polarni meteorološki postaji živita izkušeni meteorolog in nedavno prispeli lahkoživi študent. Psihološka srhljivka, v kateri trčita dve generaciji, dva nasprotujoča si pogleda na svet.

Daniel Craig, Harrison Ford in Olivia Wilde se v nenavadni žanrski mešanici vesterna in znanstvene fantastike spopadejo z Nezemljani, ki terorizirajo odmaknjeno mestece Divjega zahoda.

Zabavna pustolovščina o prijateljstvu med človekom in živalmi, v kateri oskrbniku živalskega vrta (Kevin James – Dilema, Odrasli) živali z nasveti za dvorjenje pomagajo pri osvojitvi njegove ljubezni.

Junaki priljubljene risane serije se iz njihove vasice podajo v New York, kjer se znajdejo v stanovanju nič hudega slutečega para. Pri tem ji sledita zlobni coprnik Gargamel in njegov maček Azrael.

Ko Calu (Steve Carell) žena prizna razmerje s sodelavcem, ob utapljanju žalosti v alkoholu spozna Jacoba (Ryan Gosling), ki ga z napotki o dvorjenju pospremi v objem privlačne Kate (Marisa Tomei).

Inteligentne opice se vračajo. Tokrat v ponovnem zagonu franšize, ki razkrije ozadje zgodbe vzpona opic. Napeta znanstveno­fantastična akcijska drama, podkrepljena z izvrstnimi posebnimi učinki.

Prijatelja s povsem različnima življenjskima slogoma se zbudita v telesu drug drugega. Ryan Reynolds in Jason Bateman si izmenjata vlogi družinskega in samskega življenja v vrsti zabavnih zmešnjav.

OCENA

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.