Predpremiera 233

Piše: dr. Samo Rugelj

DIGITALIZACIJA KOT PRILOŽNOST ZA EVROPSKI FILM Leto 14/Številka 233/ 8. maj–11. junij 2013

V 233. številki revije Predpremiera predstavljamo: Hitri in drzni 6 Zvezdne steze: V temo Vaje v objemu Klic v sili Hipnotizer Balkanska bojevnica Arbitraža Intervju: Aljoša Kovačič Veliki Gatsby Plesalka v senci Holy Motors Submarino Nekaj je v zraku Ali-ali

4–5 6–7 8 10 11 12 13 15 16 17 18 19 20 21

1001 Film: Najboljši filmi vseh časov NAJ FILMSKA KNJIGA ZA VAŠO KNJIŽNO POLICO

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

15. maja 2013 izide nova številka revije

N

edavno sem srečal znanca, malce sva se menila ­desetletja, ampak se nekateo življenju in filmih, in povedal mi je, da je šel re tako ali drugače ­bohotijo prav pred kratkim s svojim najstniškim sinom čez več desetletij in prehajagledat peti del filmske serije Umri pokončno. Preve- jo iz generacije v generacijo, vali so me prav smešni občutki, je komentiral, saj se tako na strani ustvarjalcev kot tudi na strani gledalspomnim, kako sem šel konec 1980. let, star dobrih cev. Ameriška filmska industrija je v tretjem tisočledvajset let, sam gledat prvi del, sedaj, četrt stoletja tju postala globalni stroj, ki lahko iz primerne vsekasneje, pa gledam istega Bruca Willisa v isti vlogi z bine skoraj v nedogled iztiska nove filme in z njimi že skoraj odraslim sinom. No, to ni nič čudnega, sem financira svoj ustroj.

Ameriškemu studijskemu sistemu nasproti stošaljivo komentiral, saj je tudi Willis v taistem petem delu srečal svojega že povsem odraslega sina. Zasme- ji evropski način javnega financiranja filma, ki, rajala sva se in z diskusijo potem zavila drugam, a nje- zen v redkih primerih, kot je denimo serija Asterix in Obelix, poudarja kulturno vrednost filma. Večigova opazka mi ni šla iz glave.

Sredi maja prihaja na spored dvanajsti del Zvez- na filmov stoji samostojno, ne nanašajo se na neko dnih stez. Prvi film je (kot nadaljevanje televizijske predhodno filmsko serijo, ki jo vsi poznajo, v njihoserije iz 1960. let) v kino prišel leta 1979, torej dve le- vo produkcijo je vloženega tudi stokrat manj denarti za prvo Vojno zvezd in je bil nekakšen Paramoun- ja, sredstva za promocijo pa so zelo nizka. Ali lahko tov odgovor nanjo (Vojna zvezd je nastala v okviru taka kinematografija konkurira ameriški? Na splostudia 20th Century Fox). Najnovejše Zvezdne steze: šno ne, zato za svojo predstavitev gledalcem potreV temo niso neki poceni znanstvenofantastični film, buje tudi celovito mrežo javno podprtih kinodvoran še zdaleč ne. Gre za napet visokoproračunski spekta- po vsej Evropi, včasih, pri konkretnih filmih, pa sekel s trenutno največjimi mladimi hollywoodskimi veda da. Tudi v Sloveniji imamo take primere. Ametalenti za kamero (režija J. J. Abrams), ki so pred šti- riški filmi stalno dotekajo na naš filmski spored, vzdržujejo ta posel in so med najrimi leti z novo vizualno podobo bolj gledanimi filmi, vendar sem in drugačno vsebinsko platformo ter tja zablesti tudi kak evropski Zvezdne steze uspešno obudili. ali pa slovenski cukrček, ki lahMene recimo prva serija desetih ko preseže bolj gledane ameriške filmov Zvezdnih stez ni ne vem filme. Pogosto seveda večinoma kako potegnila, ta nova pa mi je zgolj v eni državi ali pa na trgih kar pisana na kožo. Tudi trinajsti Zvezdne steze: V temo (2013) nekaj držav, ne pa po vsem svetu. del Zvezdnih stez nam najbrž ne Ameriški gospodarski lobiji že uide, Abrams pa je že sredi dela z novo, sedmo epizodo Vojne zvezd, ki bo, sedaj pod desetletja pritiskajo na Evropo, da bi tudi na podrookriljem Disneyja, prišla na spored leta 2015. Goto- čju kulture vzpostavila bolj enakovredne pogoje in da torej Evropa ne bi več omogočala subvencioniravo bom na premieri s svojimi otroki.

Včasih je Hollywood s svojimi filmskimi serijami nja evropske kulture v taki meri kot doslej. Letošnjo ravnal manj skrbno. Sedaj jih smatra za družinsko pomlad se vse skupaj spet zaostruje, čemur so se sesrebrnino, v katero vlaga ogromna finančna sredstva veda začeli na vse kriplje upirati najvidnejši evropski in vključuje najboljše filmske talente z vsega sveta. filmski ustvarjalci, od Almodóvarja naprej.

Sprejem takega dogovora in odpoved »kulturni izChristopher Nolan kot eden najbolj intrigantnih mladih britanskih režiserjev je recimo pred leti re- jemi«, ki jo je Evropa doslej v smislu subvencionidizajniral Batmana in ga popeljal do neslutenih kri- ranja poudarjala kot eno svojih ključnih vrednot, bi tiških in finančnih višav, sedaj pa skupaj s sodelav- seveda pomembno vplival na evropsko filmsko proci zaključuje Jeklenega moža, ki bo čez dober mesec dukcijo in iz nje izrinil marsikoga, ki je lahko v njej skušal osvežiti Supermana. Režiral ga bo Zack Sny- bival in ustvarjal tudi zaradi dosedanjega načina javder, ki je navdušil z zgodovinskim spetaklom 300 in ne podpore. Dejstvo je pač, da je ameriška filmska industrija v tretjem tisočletju še utrdila svojo globalfilmom o superjunakih Varuhi.

Ali pa Iron Man. Robert Downey, jr. je v enem od no prevlado, ki jo vzdržuje tudi z dobro organizirano intervjujev pred premiero tretjega dela dejal, da ga distribucijo po vsem svetu Hkrati pa digitalizacija distribucije, ki bo do konveseli, da se ob tem filmu ne pogovarja samo o tehničnih detajlih, ki so pogojeni s spektakularnimi vi- ca letošnjega leta pripeljala do tega, da v kinodvorazualnimi učinki, ampak dobi tudi veliko vprašanj o nah skoraj ne bomo imeli več klasičnih 35-milimenaravi glavnega junaka, njegovem značaju itn., kar trskih kopij, za evropski film predstavlja tudi novo zanj pomeni, da je ta film nekaj več kot samo običaj- priložnost za njen ponovni vzpon. Visoki stroški na zabava. Kritiki so film dejansko ocenili pozitiv- filmskih kopij in njihovega pošiljanja po vsem sveno, gledalci pa so se več kot navdušeno odzvali nanj, tu se bodo precej zmanjšali, v bližnji prihodnosti pa in nič čudnega ne bo, če bo v kino blagajnah pre- lahko pričakujemo, da bodo skoraj povsem odpadli, segel milijardo dolarjev. K temu bo spodobno pri- saj se bo film do kinodvorane kjerkoli po svetu prepomogla tudi Kitajska, saj njen filmski trg postaja nesel po žici povsem digitalno. Ena od ključnih ovir vse pomembnejši. Naslednjič bo Iron Man nastopil za globalni plasma filma bo s tem odstranjena. Ostav okviru drugih Maščevalcev, ki pridejo na spored li pa bosta promocija in plasma filma, z njima pa seveda tudi vprašanje, ali ima konkreten evropski film maja 2015.

Kaj kažejo vsi ti primeri? Predvsem to, da se je dovolj intrigantno zgodbo, da si jo bo želel sodoben holly­woodsko filmsko vesolje na temo nadaljevanj evropski filmski gledalec pogledati ter zanjo nameneverjetno razprostranilo, filmske serije pa pogo- niti čas in denar.

Enako velja tudi za slovenske filme. sto niso več stvar nekaj let ali v najboljšem primeru 100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 3

Spisal: Damijan Vinter

Pripravite se na nove spektakularne cestne pregone priljubljene druščine policajev in nekdanjih zlikovcev, ki bodo tokrat merili moči s skoraj sebi enakimi!

HITRI IN DRZNi 6 Fast & Furious 6 IGRAJO Vin Diesel, Paul Walker, Dwayne Johnson, Jordana Brewster, Tyrese Gibson, Michelle Rodriguez, Sung Kang, Chris Bridges, Luke Evans, Gina Carano ...

REŽIJA Justin Lin SCENARIJ Chris Morgan po likih Garyja Scotta Thompsona ŽANR akcija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 23. maj 2013 TRAJANJE 132 min www.thefastandthefurious.com

K

do ve, kaj točno – razen uporabnosti, praktičnosti in udobnosti pri premagovanju razdalj – premorejo štirikolesni jekleni konjički, a dejstvo je, da pri predstavnikih moškega spola običajno vzbudijo nezaustavljivo poželenje, huronsko navdušenje ali vsaj zametke zavisti.

Težko najdete mladeniča, ki se ne bi poželjivo obrnil za mimo hrumečo »pločevinasto zverino«, in verjetno le redkega moškega srednjih let razočara darilo v obliki testne vožnje s katerim od prestižnih modelov. Je že tako, da nas z avtomobili veže svojevrstna testosteronska vez, ki je v določenih primerih že nevarno podobna seksualni obsesiji ali kakšni drugi odvisnosti.

Avtomobili so danes, tako kot nekdaj konji, nepogrešljivo prevozno sredstvo, ne le statusni simbol ali predmet malikovanja. Tudi na filmskem platnu. Težko boste našli film, v katerem se avto ne pojavi vsaj

Spominja nas na: > Hitri in drzni 1–5, 2001–2011 > Prenašalec, 2002 > Samo še 60 sekund, 2000

Paul Walker in Vin Diesel

očarljive dive lahke enodnevnice z obilo silikonskih dodatkov, pridne otroke destruktivni najstniki, ki jih pred kamerami ni sram početi tega, česar si njihovi stari starši niso upali niti izgovoriti, pravičniške policaje pa samosvoji in sila nepredvidljivi individualisti, ki se ne morejo odločiti, ali je bolj privlačna tista stran zakona, ki bi jo morali zastopati glede na uniformo, ali ona druga.

Naštete ugotovitve so s pridom izkoristili ustvarjalci kultne franšize Hitri in drzni (Fast & Furious), ki nam ta mesec ponujajo že šesti del te izjemno uspešne serije. Pred dvanajstimi leti smo kot policaja, ki

se pod krinko vtihotapi med divje dirkače, spoznali Briana O'Connorja (Paul Walker), ki je lovil s hitrostjo zasvojenega prestopnika Dominica Toretta (Vin Diesel) in njegovo druščino, vključno z dekletom Letty in sestro Mio. Ker je občinstvo zahtevalo nove divjaške pustolovščine, so se producenti odločili nadaljevati z nevarnimi podvigi cestnih junakov. V ta namen so ustvarili nove like ter osnovni ekipi pridružili še nekaj zvenečih igralskih imen, nepregledno množico sfriziranih avtomobilov in vedno bolj spektakularnih dirk, z njimi pa seveda celo paleto novih zapletov, ki so se iz začetne ulične tekmovalnosti pre-

Novi obrazi v ekipi Hitrih in drznih Med tistimi, ki jih bodo tokrat na tarčo vzeli Dom in njegova druščina pod okriljem agenta Hobbsa, boste – ob od smrti obujene Michelle Rodriguez kot Letty Ortiz – prepoznali vsaj tri obraze. v stranski vlogi, prav tako pa si poštenega akcionerja ne znamo več predstavljati brez številnih primerkov razbite pločevine, s čimer se običajno končajo spektakularni cestni pregoni.

Na filmskem platnu pa se ni spremenilo le najbolj razširjeno prevozno sredstvo, spremenili so se tudi filmski junaki. Večne upornike in karizmatične samotarje so zamenjali zmedeni junaki, uglajene gentlemane na videz zanemarjeni antijunaki,

4 | 233

Luke Evans (Owen Shaw)

Jason Statham (Ian Shaw)

Gina Carano (Riley)

V Walesu rojeni igralec se je spr­ va kalil na odr­ skih deskah, nje­ gova prva film­ ska vloga pa je bila upodobitev boga Apola v Spopadu Titanov. V mitološki pre­ obleki se ga spominjamo še po zaslugi Nesmrtnih, zgodovino je obujal v Robinu Hoodu in Treh mušketirjih, v lahkotnejši luči pa se nam je predstavil v britanski kome­ diji Tamara Drew. Evansa smo nazadnje opazili v pravljičnem Hobitu, za las pa se mu je izmu­ znila vloga v Velikem Gatsbyju.

Britanski igralec, ki se je moral že zgodaj sprijazniti z usihajočim lasi­ ščem, je pri petin­ dvajsetih žel uspe­ he kot potapljač v britanskem olim­ pijskem moštvu in se preživljal tudi kot model. Njegova filmska pot se je pričela z nastopom v Morilcih, tatovih in dveh nabritih šibrovkah, zaslovel pa je šele z vlogo plača­ nega voznika v eksplozivni akcijski srhljivki Prenašalec. S svojim robato moškim videzom je danes po mne­ nju nežnega spola eden najbolj seksi akcijskih junakov.

Enaintridesetletna mojstrica borilnih veščin z vzdev­ kom Conviction je zaslovela po zaslugi muai tha­ ia, oblike kikboksa. Prvo vlogo ji je ponudil Steven Soderbergh v akcijski srhljivki Izdana, kar je do takrat priznani športnici s številnimi medaljami odprlo vrata v filmski svet. Letos bomo bojevito temnolasko iz Teksasa videli še v filmu V krvi skupaj s Camom Cigandetom, ki je zaslo­ vel po zaslugi vampirske roman­ ce Somrak.

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Studio Universal je za julij prihodnje leto že napovedal sedmi del Hitrih in drznih. Za krmilom bodo ostali vsi trije glavni igralci (Diesel, Walker, Johnson), njihove nove podvige pa naj bi režiral 36-letni Malezijec James Wan, ki je odraščal v Avstraliji in ima na vesti prvi del kultne grozljivke Žaga.

oblikovali v raziskovanje skrivnostnih ropov, zarot in celo tihotapljenja ljudi.

Kaj novega nam tokrat ponuja scenarist Chris Morgan, ki z ekipo sodeluje že od Tokio Drifta?

Dominic in Brian sta si svoja bančna računa po zaslugi spektakularnega ropa v Riu povečala za bajnih sto milijonov dolarjev, a kljub bogastvu ju muči domotožje, saj se je nekoč usklajena ekipa, za katero je razpisana tiralica, razpršila po svetu.

Medtem pa je agent Hobbs (Dwayne Johnson) prišel na sled organizaciji smrtonosnih voznikov, ki sejejo strah in trepet, kjerkoli se poja-

vijo. Plačance, ki jih iščejo v dvanajstih državah in bi naj bili odgovorni za rop vojaških transportov, vodi neusmiljeni veleum Owen Shaw (Luke Evans), katerega desna roka je Letty (Michelle Rodriguez), nekdanje Domovo dekle, za katero so vsi mislili, da je mrtva. Edini način, kako zaustaviti pretkane zlikovce, je soočenje z njimi na njihovem terenu: ulici. V ta namen Hobbs za pomoč poprosi Doma, ki ponovno zbere ekipo in se napoti v London. Nekdanjima rivaloma, sedaj pa najboljšima prijateljema, se ponovno pridružijo Roman (Tyrese Gibson), Tej (Ludacris) in Do-

mova sestra Mia (Jordana Brewster). In plačilo?

Popolna oprostitev oziroma izbris vseh njihovih kartotek, kar pomeni, da se lahko vrnejo domov in znova zaživijo kot velika družina ...

Na režiserskem stolčku je ponovno – tako kot prejšnja tri nadaljevanja – bdel hollywoodski režiser tajvanskega porekla, Justin Lin, pričakujte pa seveda novo dozo avtomobilskih podvigov, nepogrešljivega zvočnega terorja (ki naj bi vam kot pravemu avtomobilskemu zagretežu pomagal do ekstaze), mačističnih obračunov s pestmi in orožjem ter seveda večne tekmovalnosti in lojalnosti.

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 5

Spisal: Filip Breskvar

Kapitan Kirk se vrača na velika platna v 3D tehniki, toda tokrat se mora poleg globin vesolja, kamor ni šel še noben človek, soočiti s še bolj neznanim in srhljivim pojavom – uničujočo človeško zlobo in maščevalnostjo.

zvezdne steze: v temo Star Trek Into Darkness IGRAJO Chris Pine, Zachary Quinto, Zoe Saldana, Benedict Cumberbatch, Alice Eve, Karl Urban, Anton Yelchin, Bruce Greenwood, Peter Weller, Tom Archdeacon, John Cho ...

REŽIJA J. J. Abrams SCENARIJ Roberto Orci, Alex Kurtzman, Damon Lindelof po TV-seriji Gena Roddenberryja ŽANR znanstvenofantastična akcijska pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 16. maj 2013 TRAJANJE 129 min www.startrekmovie.com

Z

vezdnim stezam do praznovanja Abrahama manjkajo še tri leta, navdihujoča vesoljska avantura Gena Roddenberryja pa je v dolgih desetletjih navduševanja oboževalcev zrcalila

številne družbene spremembe in znanstvene dosežke. Največja ikona Zvezdnih stez kljub številnim nadaljevanjem ostaja kapitan Kirk, ki ga je z nepozabno avanturistično smelostjo v izvirniku upodobil William Shatner. Režiser J. J. Abrams se kljub temu ni ustrašil izziva vnovične oživitve starih legend in leta 2009 je nove dogodivščine kapitana Kirka zasnoval na principu vzporednih svetov, kjer resničnost ni ravna premica, temveč obstaja neskončno število različnih možnosti poteka naših življenj. To mu je omogočilo, da je dobro poznane like zasnoval povsem na novo, odločil pa se je tudi za temačnejši podton, kjer osvajanje vesolja ni zgolj pustolovski slavospev, temveč se mora človeštvo tudi v prihodnosti soočati z osebnimi dilemami, strahovi in (samo)uničevanjem.

V drugem delu človeštva ne ogrožajo zlobni Nezemljani, temveč odpadni agent Zvezdne flote, ki se želi maščevati za (po njegovem) napačne in nemoralne

Spominja nas na: > Pozaba, 2013 > John Carter, 2012 > Zvezdne steze, 2009 > Avatar, 2009

odločitve nadrejenih. Vloga glavnega negativca je bila zaupana Britancu Benedictu Cumberbatchu, ki na malih ekranih navdušuje ljubitelje novih zagonetk slavnega Sherlocka Holmesa. Po nizu terorističnih napadov, ki med ljudmi zasejejo paniko in nezaupanje, se kapitan Kirk (Chris Pine) in vulkanec Spock (Zachary Quinto) skupaj z zvesto posadko vesoljske ladje Enterpise podata na vrtoglav vesoljski lov za ubežnikom. Vendar se nevarnosti vesolja ne morejo primerjati z izzivi, ki tičijo v njihovih dušah, ko se morajo soočiti z dilemo brezglavega maščevanja in vprašanjem sorazmernosti povračila za storjeno zlo.

Benedict Cumberbatch in Chris Pine

Zachary Quinto

Zoe Saldana

Alice Eve 6 | 233

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Ker J. J. Abrams ni privrženec neposrednega snemanja v 3D formatu, se je odločil za inovativen pristop snemanja z IMAX tehnologijo, ki omogoča visoko ločljivost, 3D posebni učinki pa so bili računalniško ustvarjeni in naknadno dodani akcijskim prizorom.

J. J. Abrams – nova generacija znanstvene fantastike

J. J. Abrams

Izgubljeni otok, 2004–2010

Na robu znanosti, 2008–2013

Rivalstvo med ljubitelji Zvezdnih stez in Vojne zvezd je naposled končana, vsaj v očeh J. J. Abramsa, ki mu je bila po uspešnem vnovič­ nem zagonu prve franšize zau­ pana tudi režija nadaljevanj sage Georgea Lucasa (studio Disney napoveduje, da bomo od leta 2015 naprej vsako drugo leto vide­ li novo nadaljevanje Vojne zvezd).

Abramsovo filmsko ustvarjanje na začetku njegove kariere ni bilo povezano z režijo ali znanstve­ no fantastiko, temveč se je že v najstniških letih začel ukvarjati s skladanjem filmske glasbe in pisa­ njem scenarijev. Ker sta bila oba starša uveljavljena televizijska pro­ ducenta, je sledil njunim stopinjam in hitro na seznam lastnih pro­ dukcij dodal hollywoodski zvez­ di Harrisona Forda (Henryjeva vrnitev, 1991) in Mela Gibsona (Večno mlad, 1992). Na male ekrane je leta 1998 pospremil lju­ bezensko dramo Felicity, hkrati pa si je izkušnje nabiral pri producen­ tu Jerryju Bruckheimerju in režiserju Michaelu Bayu, ki sta istega leta v kino poslala Armageddon.

Abramsovo zanimanje se je usme­ rilo v bolj skrivnostne vode, najprej z vohunsko televizijsko serijo Alias,

nato z uspešnico Skrivnostni otok, kjer je vsako novo nadaljevanje ustvarilo več vprašanj, kot pa odgo­ vorov, in s paranormalno dramo Na robu znanosti.

Kot filmski režiser se je občinstvu prvič predstavil šele leta 2006 s tretjim delom Misije: Nemogoče 3, nato pa je idejno zasnoval psev­ dodokumentarni film katastrofe Pošastno (2008). Naslednje leto je že režiral na novo oblikovane Zvezdne steze, ki so bile dobro sprejete pri gledalcih in kritikih, leta 2011 pa se je z vzornikom Stevenom Spielbergom v pustolo­ vščini Super 8 poklonil klasičnim ZF filmom, ki so ga navduševali v mladosti. V vlogi producenta mu je leta 2011 uspelo oživiti Misijo: Nemogoče – protokol duh (in tudi rešiti kariero Toma Cruisa), števil­ ni pa se že sprašujejo, kako bo zmogel dokončati vse projekte, saj ga poleg že omenjenega novega zagona Vojne zvezd čaka srhljivka o hladni vojni Wunderkind, nada­ ljevanje apokaliptičnega Pošastno, filmska adaptacija kar dveh pri­ ljubljenih računalniških iger HalfLife in Portal, že napovedani peti del Misije: Nemogoče in tretji del Zvezdnih stez.

Misija: Nemogoče 3, 2006

Pošastno, 2008

Zvezdne steze, 2009

Super 8, 2011

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 7

Spisal: Žiga Valetič

Simpatična komična drama o dveh parih, ki se vpišeta na začetni tečaj tanga, je s kakovostjo igre in režije prerasla televizijske okvire, v katerih je nastala, zato si jo je mogoče ogledati tudi v kinematografih.

Vaje v objemu IGRAJO Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič, Drago Milinović, Karin Komljanec, Jasmina Jamnik, Marko Mandić ...

REŽIJA IN SCENARIJ Metod Pevec ŽANR drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 16. maj 2013 TRAJANJE 89 min http://www.emotionfilm.si/filmi/vaje-v-objemu/

M

etod Pevec je eden najbolj izkušenih slovenskih režiserjev in scenaristov, za čigar filme je bilo doslej značilno ukvarjanje z ženskimi vprašanji.

V Vajah v objemu se bolj kot kadarkoli prej poda v romantično-komične vode, kar mu omogoča vročekrvni tango, argentinski ples, ki je pognal korenine tudi v slovenskih plesnih šolah. Prisotnost glasbe in plesni prizori so sicer stalnica v Pevčevih filmih – njegova Carmen je bila hči opernega pevca, Duša (Pod njenim oknom) učiteljica plesa, Tina (Hit poletja) mlada pevka in Dora (Estrellita – pesem za domov) žena pokojnega violinista.

Spremljamo dva para, ki se odločita, da se bosta udeležila začetnega tečaja. To so Tjaša in Uroš (Jana Zupančič in Uroš Fürst) ter Lena in Leon (Pia Zemljič in Primož Pirnat), ki so sredi tridesetih let uspeli priti do poklica, kruha in samostojnosti, a se ob napornem vsakdanjiku spopadajo s krizo smisla ter ohlajenostjo zvez. Prvi tango koraki so vse prej kot enostavni, toda strastni ples začne postopoma preobražati njihovo intimnost – para se spoprijateljita, zaradi česar se občasno družijo tudi izven plesne šole, sveže prijateljstvo pa začinijo novonastale skrivnosti …

Za razliko od večine Pevčevih filmov Vaje v objemu niso bile posnete po knjižni predlogi, zato pa je očitno, da je bilo v scenarij vloženega veliko truda. Gre namreč za eno najbolj dovršenih slovenskih ljubezenskih komičnih dram, ki dokazuje, da je za dobre filme – bodisi žanrske bodisi umetniške – potrebno vešče ravnanje s scenaristično matematiko. Film je dobil nagrado vesna za režijo, za glavni igralski vlogi pa sta bila zaslužno nagrajena Jana Zupančič in Uroš Fürst.

8 | 233

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Primož Pirnat, Pia Zemljič, Jana Zupančič, Uroš Fürst

Ženske v filmih Metoda Pevca Carmen Nataša Barbara Gračner igra hčer opernega pevca, ki se prostituira zara­ di zasvojenosti z alkoholom in mamili, vanjo pa se zaljubi študent književno­ sti Goran (Sebastijan Cavazza).

Pod njenim oknom Polona Juh je plesna učiteljica Duša v svojih tridesetih letih, ki ljubimka z veterinarjem Borisom (Robert Prebil).

Z njo je obseden mladi Jaša (Saša Tabaković), ki Dušo zalezuje in na skrivaj snema.

Estrellita – pesem za domov Silva Čušin je Dora, vdova priznane­ ga violinista, ki po moževi smrti odkri­ je, da je ljubimkal z učiteljico violine ter zahajal v gostilnico Sevdah. Dora sreča v gostilnici mladega Amirja, nadarjenega amaterskega violinista.

Hit poletja Ula Furlan igra študentko farmacije Tino, ki želi v življenju peti, toda izka­ že se, da je pot do uspeha posuta z nemalo težavami. Film je nastal po istoimenskem romanu Ferija Lainščka, pesmi pa odpoje Severa Gjurin.

Lahko noč, gospodična Polona Juh je tokrat v vlogi Hane, ki je zakon z uspešnim arkitektom Samom (Jernej Šugman) ne izpolnjuje pov­ sem, kmalu pa ugotovi, da mož lju­ bimka s sodelavko. Imata osemletno hčerko Anjo. Zgodba o ločitvi.

Spisal: Filip Breskvar

Ugrabljena najstnica uspe po telefonu na pomoč poklicati ­klicni center, njeno edino upanje pa predstavlja oskarjevka Halle Berry, ki ji skuša pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

KLIC V SILI THE CALL IGRAJO Halle Berry, Abigail Breslin, Evie Thompson, Morris Chestnut, Michael Eklund, David Otunga, Michael Imperioli, Justina Machado ...

REŽIJA Brad Anderson SCENARIJ Richard D'Ovidio, Nicole D'Ovidio in Jon Bokenkamp ŽANR srhljivka DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 9. maj 2013 TRAJANJE 94 min www.call-movie.com

K

Halle Berry

o nas doleti najhujše in pokličemo na pomoč, postane naše življenje odvisno od dejanj, razsodnosti in angažiranosti osebe na drugi strani telefonske linije. Na kraju nesreč vidimo reševalce, gasilce in policiste, toda zgodbe oseb, ki nudijo prvi stik in oporo ljudem v stiski, ostanejo skrite za zidovi klicnih centrov.

Za raziskovanje in prikaz njihovega dela je scenarista Richarda D'Ovidia

navdušila njegova žena, ki je poslušala oddajo na radiu, D'Ovidio pa se je nato o resničnem delu telefonskih operaterjev prepričal na lastne oči in ušesa v losangeleškem klicnem centru.

Tam je izvedel tudi resnično zgodbo o ugrabljenem dekletu, ki je bila ujeta v avtomobilskem prtljažniku, pomagati pa so ji skušali prek telefona.

Rdeča nit zgodbe je zato prepletena z občutki tesnobe in strahu, od mučne klavstrofobije žrtve do občutka nemoči telefonistke, ki lahko zgolj posluša, kakšne grozote se dogajajo na drugi strani ­linije.

Režija je bila zaupana Bradu Andersonu, ki se je uveljavil z nizkoproračunskimi filmi (odlična zagoFivia te pelje na večerjo z glavnim netna psihološka srhljivka Izginjanje, igralcem slovenskega filma Izhod!

2004) in kriminalnimi tele­vi­zi­jskimi

SMS nagradna igra Izhod

Pošlji PREMIERA IZHOD na 6262 in osvoji nagrado:

Foto: Janez Stucin

• večerja z glavnim igralcem Aljošo Kovačičem v restavraciji Ponvica • 5 x 2 vstopnici za predpremiero filma • 12 pločevink prve prave stimulativne pijače Sexes • 12 majic Sexes Nagrade podarjajo: Fivia, restavracija Ponvica in Sexes.

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 6. MAJA DO VKLJUČNO 3. JUNIJA 2013.

NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 234-235, KI BO IZŠLA 12. JUNIJA 2013.

10 | 233

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Abigail Breslin

serijami (Na robu znanosti, Imperij pregrehe). V glavni vlogi si je želel igralko, ki bi znala pokazati tako sočutje kot drzen pogum, zato je bila izbira oskarjevke Halle Berry skorajda samoumevna. Ob bok so ji postavili nadarjeno mlado igralko Abigail Breslin, ki se je boste (kljub spremembam odraščanja) spomnili iz očarljive komične drame Naša mala mis (2006).

Telefonska operaterka Jordan (Halle Berry) je v centru za klic v sili vsak dan izpostavljena stresnim situacijam, vendar se psihično zlomi, ko nekega dne – tudi zaradi lastne nespretnosti – serijski morilec ubije novo žrtev. Po dolgi in neprijetni terapiji se vrne na delovno mesto in kot nadzornica klicnega centra usmerja neizkušene kolegice, toda ko se v stiski znajde ugrabljeno dekle (Abigail Breslin), mora znova osebno prevzeti odgovornost. Med tem, ko skuša pomagati prestrašeni žrtvi, Jordan z grozo ugotovi, da je na sledi istemu serijskemu morilcu, zato se odloči na kocko postaviti lastno varnost in v napeti igri skrivalnic obračunati tudi z lastnimi strahovi in dilemami.

Spisal: Aleš Cimprič

Detektiv ne najde motivov za pokol družine in na pomoč pokliče psihiatra, da bi s hipnozo vzpostavil stik z edinim preživelim, ki trpi za travmatskim stresom.

HIPNOTIZER Hypnotisören IGRAJO Tobias Zilliacus, Mikael Persbrandt, Lena Olin, Helena af Sandeberg, Oscar Pettersson, Anna Azcarate ...

REŽIJA Lasse Hallström SCENARIJ Paolo Vacirca, Lasse Hallström po romanu Alexandra Ahndorila ŽANR srhljiva kriminalna drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 23. maj 2013 TRAJANJE 122 min

D

ružina je kruto umorjena. Očeta najdejo zabodenega z nožem na delovnem mestu, mater in hčerko v domači hiši. Preživi le petnajstletni sin, ki pa zaradi poškodb in travmatskega stresa ni v nobeno pomoč detektivu Jooni Linni (Tobias Zilliacus), kateremu se izmikajo motivi za napad. Linna se obrne k znanemu hipnotizerju Eriku Barku (Mikael Persbrandt) v upanju, da bo ta vzpostavil stik z mladim poškodovancem in razkril skrivnostnega morilca. Toda Erika preganjajo tudi lastni demoni, saj je pred leti naredil poklicno napako, njegov zakon pa je

Mikael Persbrandt in Lena Olin

Tobias Zilliacus zaradi skoka čez plot tik pred razpadom. Žena (Lena Olin) vztraja v razmerju le zaradi njunega sina, ki boleha za hemofilijo. Ko pa zasuk v preiskavi umora vplete tudi njegovo družino, je prisiljen sodelovati pri iskanju morilca …

Hipnotizer je zmes kriminalne drame in srhljivke, žanra, v katerem Skandinavci narekujejo trende svetovni filmski in založniški industriji. Vpliv se je pričel s knjigami, kjer so kriminalke tamkajšnjih avtorjev začele posegati po najvišjih mestih prodajnih lestvic – spomnite se denimo Stiega Larssona in njegove trilogije Milenium, ki je bila v domači Švedski tako uspešno prenesena na filmski trak, da je niti Hollywood ni mogel več ignorirati (Dekle z

zmajskim tatujem, 2011). Tudi tokrat gre za predelavo romana, Hipnotizer je namreč prva izmed osmih načrtovanih knjig (in tudi filmov) o detektivu Jooni Linni, ki sta ga pod vzdevkom Lars Kepler napisala zakonca Alexander in Alexandra Ahndoril (zanimivost: pisatelja nista imela namena razkriti identitete, a so zaradi uspeha knjige rumeni mediji izvrtali njuno skrivnost). Film je režiral uveljavljeni Lasse Hallström – ravnokar se v kinu vrti tudi njegova predelava Sparksovega romana Zavetje –, ki se je tokrat prvič po 25 letih vrnil v rodno Švedsko. Tudi v tem izletu v srhljivko ostaja zvest svojemu slogu in napetost filma gradi na razvoju likov in elementih družinske drame, kar se odrazi v posrečeni žanrski mešanici.

Spisal: Matic Večko

Lahkotna francoska komedija, ki na komično oster način in brez dlake na jeziku ošvrkne aktualno družbeno problematiko.

Balkanska bojevnica Paulette IGRAJO Bernadette Lafont, Carmen Maura, Dominique Lavanant, Françoise Bertin, André Penvern, Ismaël Dramé, Jean-Baptiste Anoumon ...

REŽIJA Jérôme Enrico SCENARIJ Laurie Aubanel, Jérôme Enrico, Bianca Olsen, Cyril Rambour po izvirni ideji Biance Olsen ŽANR komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 23. maj 2013 TRAJANJE 87 min

F

ilmi, v katerih so glavne starejše gospe, po navadi zavijajo v smeri čustvenih dram ali vsaj družinsko obarvane tematike, tokrat pa smo deležni osvežujoče drugačnosti. Naslovna protagonistka je namreč popolno nasprotje ljubeznive babice in nas kar malce nepričakovano ujame odprtih ust ob spremljanju njene politično povsem nekorektne tirade, v kateri izliva žolčen gnev nad »drugačnimi« prebivalci svoje blokovske soseske – pri tem pa je na našo zabavo duhovnik, na

12 | 233

Bernadette Lafont katerega je v spovednici naslovljen govor, prav tako »drugačen« oziroma temnopolt. Kot izvemo, je za njeno sveto jezo deloma kriv pokojni mož, ki je zaradi ljubezni do dobre kapljice zapravil njuno kavarno, iz katere je nastala japonska restavracija, zaradi česar že tako precej pikro cinična Paulette ni ravno ljubiteljica azijske hrane in priseljencev.

Njeno življenje se spremeni, ko zaradi skromne pokojnine skoraj že ne vidi več izhoda, nato pa ugotovi, da obstaja donosen, čeprav ne najbolj legalen način, kako zaslužiti gore denarja. Da bi ohranila stanovanje, se odloči postati preprodajalka marihu-

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

ane in po prvotnih komično nejevernih zavrnitvah jo najame lokalni gangster, ki kmalu ugotovi, da je navidez krhka starka pravzaprav kot britev ostra neizprosna pogajalka. Paulette hitro začne uživati v svojem novem poklicu, zaradi katerega začne spet s polno žlico zajemati življenje in spoznavati nove zanimive ljudi, za povrhu pa iznajde še domiseln način, kako združiti svoje kuharske sposobnosti in trgovsko žilico, kar zamaje celoten preprodajalski trg v soseski. Ob tem pa se na glavo postavi tudi Paulettin pogled na življenje in svoje »drugačne« sosede zdaj ugleda v povsem novi luči.

Spisal: Aleš Cimprič

Napeta drama o uspešnem finančniku, ki živi po lastnih, a vprašljivih pravilih, ki ga privedejo do roba propada tako zasebnega kot poslovnega življenja.

ARBITRAŽA ARBITRAGE

Susan Sarandon

IGRAJO Richard Gere, Susan Sarandon, Tim Roth, Laetitia Casta, Brit Marling, Nate Parker, Stuart Margolin, Bruce Altman, Chris Eigeman ...

REŽIJA IN SCENARIJ Nicholas Jarecki ŽANR srhljiva drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 30. maj 2013 TRAJANJE 107 min www.arbitrage-film.com

Richard Gere

S

vet visokih financ ni ravno pogosta tematika napetih dram oziroma srhljivk. A po krizi, ki nas je doletela zadnja leta, je postalo ozadje finančnega poslovanja spet aktualna tema tudi v filmih.

Oliver Stone je posnel nadaljevanje Wall Street: Denar nikoli ne spi (2010), Kevin Spacey je vodil odlično igralsko zasedbo v zgodbi o nastanku finančne krize Veliki padec (2011). Sedaj pa je režiser in scenarist Nicholas Jarecki v svojem igranem celovečernem prvencu okolje newyorških

finančnih podjetij, kjer se pretakajo ogromne vsote denarja, vzel za osnovo filma o dvojnih moralah človeka, ki razpolaga z nepredstavljivo močjo milijardnega finančnega zaledja.

Robert Miller (Richard Gere po daljšem času v eni boljših vlog svoje bogate kariere) je magnat, ki se ukvarja s »hedge« skladi. Uteleša popolno podobo uspešnega podjetnika z vdano ženo (Susan Sarandon) in hčerko, ki karierno sledi njegovim stopinjam in ga idealizira (ljubljenka neodvisne produkcije Brit Marling – Another Earth, 2011). Toda Robert živi dvojno življenje: njegovo poslovanje temelji na vpra-

Brit Marling šljivih metodah, prosti čas pa namenja ljubici (Laetitia Casta). Ko namerava z njo preživeti noč, gre nekaj zelo narobe in na ramena mu prične dihati sumničav detektiv (Tim Roth). Kot da to ni dovolj, se začne žena spraševati o njegovi zvestobi, hčerka pa odkrije nelegalnosti v njegovem poslovanju. Millerjevo življenje natančno planiranih spletk in laži se iz poslovnega življenja preseli tudi v zasebno. Se mu bo, in za kakšno ceno, uspelo izvleči iz klopčiča moralno vprašljivih dejanj? Arbitraža je film, ki vas s stopnjujočo napetostjo vse do konca izziva, da tehtate, v kolikšni meri drži reklo denar je sveta vladar.

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 13

INTERVJU

Foto: Janez Stucin

Pripravila: Mojca Štrajher

Satirična akcijsko-komična drama Izhod, ki prihaja na velika platna 13. junija, je film z naivno in akcijsko zgodbo štirih prijateljev, ki se zaradi krivice, ki jim je razblinila sanje, odločijo oropati banko. Preprosta ideja skriva zelo aktualno tematiko in prisili junake v sprejemanje težjih odločitev, kot se sprva zdi.

V filmskem prvencu režiserja Dejana Baboska igra raznovrstna znana zasedba, od legendarnega Dragana Bjelogrlića in Yurija Bradaca do Ludvika Bagarija in Jerneja Kuntnerja pa vse do medijsko prepoznavnih obrazov, ki so se tokrat prvič preizkusili v celovečernem filmu: Katarina Jurkovič, Simona Pribaca in Gee Erjavec, medtem ko v glavni vlogi na slovenska filmska platna po nekajletnem premoru ponovno prihaja Aljoša Kovačič.

Predpremiera: Od filma Rezervni deli leta 2003, ki vas je čez noč izstrelil med najbolj obetajoče slovenske igralce, do danes je minilo deset let.

Kaj se je vmes dogajalo z vami?

Aljoša Kovačič: Z eno besedo: ogromno :), v glavnem pa je bilo vseskozi izjemno plodno in ustvarjalno. Od takrat sem zaigral v še desetih celovečernih in 38 kratkih filmih ter dveh gledaliških predstavah. Poleg filmov sem nastopil v nekaj glasbenih video spotih ter različnih ogla-

Aljoša Kovačič,

glavni igralec filma Izhod sih doma in v tujini. Vmes sem diplomiral, pripravljal material za glasbeni album, leto in pol živel v Angliji ter decembra postal član njihovega umetniškega sindikata.

Predpremiera: Kako je prišlo do sodelovanja pri filmu Izhod?

Aljoša Kovačič: Nekega torkovega dopoldneva v avgustu 2006 me je poklical Babo (režiser in scenarist Dejan Babosek, op. p.) in me povabil k sodelovanju. Pristal sem takoj, ko sem prebral scenarij. Bil sem navdušen in navdahnjen z zgodbo, ker sem takoj dojel, da sporočilo filma Izhod zrcali našo resničnost, direktno, brez sprenevedanja. Hkrati je film Izhod tudi prva povsem neodvisna slovenska produkcija, pri kateri sem sodeloval. Skozi delo na projektu smo ogromno dosegli in se veliko naučili. Neodvisni film je v Sloveniji bolj redek pojav, vendar je zadnje čase ta oblika delovanja na pravem osvajalskem pohodu. Hkrati pa je zame prav Izhod dokaz, da iz neodvisne ideje lahko zraste nekaj res velikega.

Predpremiera: Film torej ni nov, kako to, da ga bomo videli šele zdaj?

Aljoša Kovačič: Film je nastal s povsem zasebnimi sredstvi, brez pomoči kakršnih koli skladov. Leta 2007 in kasneje je produkcija projekt prijavila na več razpisov za sredstva za (zgolj) dokončanje, vendar je bila na vseh zavrnjena. Edina ovira med Izhodom in kino dvoranami je bila povečava na 35 mm trak. Ker je v Sloveniji trenutno že (sicer komaj, ampak le) zadostno število dvoran z digitalnimi projektorji, za Izhod ni več ovir. Poleg tega smo čisto konec lanskega leta film še enkrat pogledali s »svežimi« očmi in dodali še nekaj sladkorčkov, ki naredijo film še boljši.

Predpremiera: Kakšni so spomini na snemanje in predvsem, kako je bilo sodelovati s srbsko igralsko legendo Draganom Bjelogrlićem?

Aljoša Kovačič: Snemanje je bilo v osnovi zelo hitro, z vsemi igralci pa je bilo zelo prijetno sodelovati. Večino sekvenc smo posneli brez večjih težav z zelo malo ali nič vaj. Kljub temu smo dosegli izjemno dobre rezultate, močne like in željen učinek. Z legendo Draganom Bjelogrlićem smo preživeli vsega skupaj pet dni, od tega štiri na snemanju v Monte Carlu. Izkušen stari maček se je navdihujoče (za nas opazovalce) znašel v vlogi bratranca Aleksandra in ustvaril nepozaben lik v slovenski kinematografiji. Vsi se veselimo ponovnega snidenja z njim – na dnevih slovenskih premier filma Izhod.

Predpremiera: Kako bi sami kot glavni igralec, karakter Peter Volk, opisali zgodbo Izhoda?

Aljoša Kovačič: To je zgodba vseh nas skupaj. Življenje je Igra, ustvarjena zato, da se živi in igra.

Bolj kot smo zanj odgovorni ter pošteni do sebe in ostalih, lepša in boljša je Igra Življenja.

Predpremiera: So že kakšni načrti za naprej? Je v produkciji že kakšen nov projekt?

Aljoša Kovačič: Trenutno so vse sile usmerjene v Izhod. Z ekipo si želimo ustvariti čimboljšo popotnico filmu, saj si jo nedvomno zasluži. S tem se prištevamo k vse večjem številu Slovencev, ki dokazujemo, da je z prevzemanjem odgovornosti (stvari v svoje roke) možno prav vse.

Sicer pa z ekipo mednarodno priznanih ustvarjalcev od lani pripravljamo še nov celovečerec A Night in Vienna, a ostalo naj ostane skrivnost.

Še pred prvim snemalnim dnem se je ožja eki­ pa filma lotila snemanja prednapovednika, v katerem je bilo kar nekaj akcijskih scen. Ko so se v nekem urbanem predelu Ljubljane lovili po strehi, oblečeni v specialce z air soft orož­ jem, so stavbo začeli obkroževati policijski av­ tomobili. Po pravi raciji in lekciji iz prijavljanja lokacij snemanja je glavni med policaji v sme­ hu rekel: »Pa saj imate več orožja kot mi!«

S snemanja novega slovenskega filma Izhod www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 15

Spisal: Klemen Žun

Adaptacija romana F. Scotta Fitzgeralda, v katerem se nadebudni pisec znajde v svetu milijonarja Gatsbyja, a kmalu spozna, da se za bliščem skrivajo številne skrivnosti.

Veliki Gatsby The Great Gatsby IGRAJO Leonardo DiCaprio, Isla Fisher, Carey Mulligan, Joel Edgerton, Tobey Maguire, Jason Clarke ...

REŽIJA Baz Luhrmann SCENARIJ Baz Luhrmann in Craig Pearce po romanu F. Scotta Fitzgeralda ŽANR romantična drama DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 16. maj 2013 TRAJANJE 142 min http://thegreatgatsby.warnerbros.com/

P

o dobrih dvajsetih ustvarjalnih letih Baza Luhrmanna (Moulin Rouge) smo dočakali šele njegovo peto celovečerno stvaritev, ki pa tudi tokrat studijsko logiko Hollywooda postavlja na glavo.

Veliki Gatsby je namreč produkcija filmskega vizionarja, ki si je s svojim ugledom v poplavi domišljijsko-akcijskih spektaklov in komedij z zvezdniškimi honorarji zagotovil enakovredno visokoproračunsko financiranje ter tako združil kompleksno romantično dramo z izjemnim avtorskim pečatom in tudi 3D tehnologijo. Rezul-

Tobey Maguire in Leonardo DiCaprio tat je ep, ki prinaša toliko svežine in energije, da ga navkljub znani klasični zgodbi slovitega romana F. Scotta Fitzgeralda z nestrpnostjo upravičeno pričakuje skoraj vsa zahtevnejša filmska publika.

V novem Luhrmannovem vrtincu se zopet znajdejo atraktivni igralski obrazi, povezuje pa jih Tobey Maguire z likom opazovalca in pisca Nicka. Ta se poda v očarljivo newyorško poletje leta 1922, ko so čas gospodarskega razcveta zaznamovali tako siromašni iskalci ameriškega sna kot tudi bogati elitneži, ki svoje prikrite skrbi utapljajo v bleščečih zabavah, jazzu in alkoholu. Med slednjimi sta v ospredju vplivni Tom (Edgerton) in njegova žena Daisy

(Mulligan), sicer Nickova sestrična, ki jo želi spoznati tudi Nickov novi prijatelj. To je skrivnostni milijonar Gatsby (DiCaprio), ki Nicku sčasoma razkrije vse več svoje preteklosti, Nickova nevtralnost do trojice najbližjih oseb pa tako postane sila otežena.

Očarljivi svet neuslišane ljubezni, v katerem domujejo tako iluzije kot prevare, nam režiser predstavi v svojem prepoznavnem ustvarjalnem slogu. Zatorej od filma ne smete pričakovati nič manj kot z izjemno glasbo usklajeno montažo, energično igro odlične igralske zasedbe, veličastno barvito scenografijo in seveda hrupno brezkompromisno kičasto produkcijo. Unikatno 3D doživetje!

NOVI SEDEŽI za udobnejše filmske užitke

Cenjene obiskovalke in obiskovalce Koloseja obveščamo, da smo končali s prenovo sedežev v vseh dvanajstih dvoranah ljubljanskega Koloseja. V pol leta smo tako povsem spremenili notranjo podobo dvoran in le te ponovno približali ljubiteljem kina. Na kar 3.300 udobnih sedežih si boste v prihajajočih mesecih lahko ogledali vročo filmsko ponudbo. Ne zamudite in si zagotovite vstopnice že v mesecu maju za Hitre in drzne 6 (23. 5.) in Prekrokano noč 3 (30. 5.).

Več o filmski ponudbi na www.kolosej.si Naročnik promocijskega sporočila: Kolosej

16 | 233

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Spisal: Aleš Cimprič

Na ulice Belfasta umeščena zgodba o aktivistki IRE (Andrea Riseborough), ki je prisiljena izdati vse, v kar veruje, tudi svoje bližnje, ogroženo pa je celo njeno življenje.

plesalka v senci shadow dancer IGRAJO Andrea Riseborough, Clive Owen, Gillian Anderson, Aidan Gillen, Domhnall Gleeson, Bríd Brennan, David Wilmot, Stuart Graham, Martin McCann ...

REŽIJA James Marsh SCENARIJ Tom Bradby po lastnem romanu ŽANR srhljiva drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 16. maj 2013 TRAJANJE 101 min http://www.magpictures.com/shadowdancer/

S

evernoirsko nasilje, eden izmed večjih črnih madežev sodobne zgodovine zahodne Evrope, je še danes čustveno vprašanje z močnim političnim predznakom, saj ni tako dolgo nazaj, ko je mesto Belfast polnilo naslovnice časopisov. V filmu, ki se ne osredotoča na širšo sliko konflikta ali izbiro strani, je v ospredju osebna zgodba ženske, ki ji je življenje izoblikovalo nasilje na ulicah Belfasta, še preden se je pričel mirovni proces. Ko je mlada Collete v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja priča smrti bratca, ki ga na ulici zadene

Andrea Riseborough naključna krogla, odraste v aktivistko IRE. Življenje se ji zaplete, ko jo ujame angleška tajna služba: ali gre za 25 let v zapor ali pa postane njihova ovaduhinja. Da bi svojemu sinu omogočila prekinitev z družinskim krogotokom maščevanja in nasilja ter varno prihodnost, je primorana izdati vse, v kar veruje, med drugim tudi svoje bližnje.

Plesalka v senci je napeta vohunska drama, umeščena v Belfast devetdesetih let, o samohranilki, ki tone v vrtinec prevar in laži, da bi ostala mati. Film ne gradi napetosti z akcijskimi prizori, ampak s psihološko dramo, ki jo vzpostavljajo liki. Tempo filma je skorajda poetičen, s kamero, ki skuša gledal-

cu predstaviti čustva junakinje, na katero z vseh strani pritiska teža nevarnosti razkritja. Izkušnje režiserja Jamesa Marsha z delom na dokumentarnih filmih (dobitnik oskarja za Mož na žici, 2008) so pripomogle, da je v žanrskem filmu vseskozi ostajal na realističnem prikazu oseb in situacij. Uspelo mu je ustvariti umetnino, ki se lahko spogleduje s po tonu podobnim delom režiserja Steva ­McQueena (Lakota, 2008).

V kompleksni vlogi glavne junakinje se je odlično odrezala Andrea Riseborough (Pozaba, 2013), Clive Owen je njen nadzornik v angleški tajni službi, v stranski vlogi pa boste prepoznali Gillian Anderson.

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 17

Spisal: Matic Večko

Nadrealističen stampedo domišljije, ki očara s prvinsko filmsko energijo, z vizualno igrivostjo in celo s kančkom sentimentalnosti.

HOLY MOTORS HOLY MOTORS IGRAJO Denis Lavant, Édith Scob, Eva Mendes, Kylie Minogue, Elise Lhomeau, Michel Piccoli, Jeanne Disson ...

REŽIJA IN SCENARIJ Léos Carax ŽANR nadrealistična drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 9. maj 2013 TRAJANJE 115 min http://holymotors.co.uk/

N

ovi film Leosa Caraxa je imel že pred premiero nastavke za nekaj izjemnega – bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Francoski režiser, ki se je izstrelil s samosvojima, v osemdesetih nastalima filmoma (Fant sreča dekle in Slaba kri), je nato dolgo časa ustvarjal megalomanska Ljubimca z mostu Pont-Neuf (1991), ki bi morala na vrhuncu njegove ustvarjalne energije in kritiške priljubljenosti predstavljati novo zmagoslavje, a sta precej trdo pristala (nato pa vztrajno pridobivala ljubitelje in kulten status), prepričal pa ni niti nje-

Eva Mendes in Denis Lavant gov naslednji film Pola X (1999). Sledilo je trinajst let celovečernega molka, vse do Holy Motors, ki z neobrzdanim jurišem domišljije spet polarizira.

Vse skupaj se prične precej po vsakdanje dolgočasno, ko se elegantno oblečeni gospod Oskar zjutraj usede v limuzino in po telefonu pretresa najnovejše kupčije z borze. Nakar si na naše presenečenje nenadoma nadene lasuljo, masko in preobleko ter se odpravi na ulico prosjačit kot grbasta beračica. To pa je šele začetek dolgega delovnega dne, v toku katerega bo gospod Oskar zamenjal še številne preobleke in se znašel v divje različnih vlogah, od razočaranega ljubimca Kylie Minogue preko zaskrbljenega očeta najstniške hčerke vse do

PREOBRAZBA DUHA IN TELESA Tim Parks PRI MIRU SEDETI NAS UČI! Kako je skeptik iskal ozdravljenje in oživljenje.

NOVO

bestialnega pritlikavca, ki ugrabi manekenko in jo odvleče v svoje podzemno skrivališče. Da ni navsezadnje tudi gospod Oskar le vloga, ki jo nekdo igra?

Se sliši zmedeno? Le dokler se poskušamo oklepati vsakdanje logike in mrzlično iskati empirično razlago dogajanja. Z osvoboditvijo od omenjenega se namreč lahko predamo otroškemu uživanju v eskapističnem tour de forcu ob nastajanju filmske mreže z nešteto vhodi in prav toliko možnimi razlagami – od fluidnosti identitete, življenja kot nenehne igre vlog pa vse do povsem tretjih subjektivnih interpretacij. Vsekakor veličastno anarhičen in divje samosvoj nadrealistični filmski posebnež.

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMco !

368 str. • cena 28,90 € (mehka)

NOVO James M. Cain !

KOKTEJLAR'CA Izgubljeni roman avtorja kultnih kriminalk Poštar pozvoni vedno dvakrat in Dvojno zavarovanje.

306 str. • cena 18,90 € (mehka)

• cena 28,90 € (trda)

Samo Rugelj DELAJ, TECI, ŽIVI Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.

Chris Anderson NOVO !

IZDELOVALCI Nova industrijska revolucija; kakšne nove priložnosti nudi 21. stoletje novim podjetnikom.

219 str. • cena 16,90 € (mehka)

255 str. • cena 24,90 € (mehka)

Robb Wolf PALEORECEPT Način prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.

392 str. • cena 28,90 € (mehka)

Marcel Štefančič, jr.

ZIMA NAŠEGA NEZADOVOLJSTVA Eseji o boju za slovenska srca.

NOVO

!

243 str. • cena 19,90 € (mehka)

ZA VEČ KNJIG ZALOŽBE UMco POGLEJTE NA WWW.BUKLA.SI!

Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH! 18 | 233

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Spisal: Aleš Cimprič

Zgodba o dveh bratih, ki se jima posledice težkega otroštva odrazijo v odraslem življenju. Temačna in neposredna drama o zanki bivanja na socialnem dnu in nemoči doseganja boljšega jutri.

SUBMARINO submarino IGRAJO Jakob Cedergren, Peter Plaugborg, Patricia Schumann, Morten Rose, Gustav Fischer Kjærulff ...

REŽIJA Thomas Vinterberg SCENARIJ Tobias Lindholm, Thomas Vinterberg po romanu Jonasa T. Bengtssona ŽANR drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 5. junij 2013 TRAJANJE 105 min

S

kandinavske dolge noči in mrzle zime so očitno učinkovito izhodišče za portretiranje težkih življenjskih zgodb, ki jih zaznamuje bivanje na socialnem dnu, pogosto pa ga spremljajo z revščino pogojene teme alkoholizma, odvisnosti, zlorabe, samomora in brezizhodnosti položaja. Čeprav države s severa Evrope povezujemo z uspešnim modelom družbene blaginje in socialne varnosti, se pod svetlečo zunanjostjo skrivajo resni problemi, pred katerimi si javnost pogosto zatiska oči. Morda je zaradi tega opozarjanje na to ­na rob

Jakob Cedergen in Peter Plaugborg potisnjeno problematiko postalo prevladujoča tema tamkajšnjih filmarjev, ki so v zadnjem času ponudili več socialnih dram. Pri nas smo si že lahko ogledali filme Onstran (2010, nagrada občinstva na LIFFu), Vse tiste lepe stvari (2010), Oslo, 31. avgusta (2011), tej tematiki pa se ni ognil niti mladinski film (Ledeni zmaj, 2012).

Omenjenemu valu se je pridružil tudi režiser Thomas Vinterberg (nedavno nas je navdušil z dramo Lov) s svojim predzadnjim filmom Submarino, zgodbo o dveh bratih, ki sta z materjo alkoholičarko odrasla v revščini, tragedija iz otroštva pa ju zaznamuje za celo življenje. Nick (Jakob Cedergren) je postal zagrenjen 30-letnik, ki se sooča z izbruhi

jeze, alkoholizmom in nezmožnostjo vzpostavitve čustvenih odnosov, medtem ko se njegov brat (Peter Plaugborg), vdovec s sinom, spopada z odvisnostjo od heroina. Oba živita v pomanjkanju, dokler jima nepričakovan dogodek v vsakdanjik ne prinese nekaj upanja. Submarino je neizprosna drama, ki za razliko od sorodnih filmov Kena Loacha (Angelski delež, 2012) ne dopušča prostora za humor. V hladne odtenke obarvan film le še poudari utesnjenost tragičnih življenj, obremenjenih z duhovi preteklosti. Drzen scenarij gledalca večkrat osupne, a hkrati postreže z drobci optimizma. Še en dober primer filma, ki dokazuje primat severnih Evropejcev v žanru socialne drame.

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 19

Spisal: Matic Večko

Vpogled v revolucionarni duh študentov iz predmestja Pariza, ki jih v burnem obdobju zajame vročica uporništva.

Toda ali res pripadajo skupini, ki pooseblja te ideale?

NEkaj je v zraku Après mai IGRAJO Clément Métayer, Lola Créton, Félix Armand, Carole Combes, India Salvor Menuez, Hugo Conzelmann, Mathias Renou, Léa Rougeron ...

REŽIJA IN SCENARIJ Olivier Assayas ŽANR drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 29. maj 2013 TRAJANJE 122 min

F

rancoski režiser Olivier Assayas se je v svojem ustvarjanju že večkrat podal v viharno obdobje sedemdesetih let prejšnjega stoletja, med drugim tudi v epski televizijski mini seriji Carlos, kjer je s pronicljivostjo zgodovinarja seciral življenje zloglasnega terorista in medijske osebnosti Carlosa »Šakala«. S svojim novim filmom se je, po izletu v intimno družinsko tematiko v drami Poletni čas (2008), spet zazrl v zgoraj omenjeno obdobje iz evropske zgodovine, tokrat z mešanico širše kronistične in osebne, avtobiografsko obarvane perspektive.

20 | 233

Slednja je speljana predvsem skozi lik protagonista, najstnika Gillesa, ki se skupaj s svojimi prijatelji predaja divjemu toku poletja 1968, ko se zdi še sam zrak nabit z vročičnim pričakovanjem. Med številnimi militantnimi akcijami in spopadi s policijo se mladi junaki zapletajo v zagrete izmenjave idej, ki so zaznamovale misel takratnega časa, predajajo se eksperimentiranju z vseprisotnimi drogami in s svobodno ljubeznijo, med tem pa sploh ne opazijo, da jim tako težko pričakovana revolucija neopazno, a vztrajno polzi med prsti, sami pa se iz zagretih borcev iz prvih vrst postopoma spreminjajo v pripadnike prav tiste družbene skupine, ki so jo še malo prej poskušali zrušiti.

| 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Film izvrstno poustvari atmosfero burnega obdobja po letu 1968, ob tem pa je nabit tudi s politično sporočilnostjo, katere glavna ost se zdi že znana teza o tem, da je revolucija postopoma razvodenela, ker so se njeni najbolj glasni zagovorniki borili za ideale in vrednote družbenega razreda, ki mu sami pravzaprav nikoli niso pripadali.

Spisal: Filip Breskvar

Deklica Kiek se prek zabavne otroške perspektive sooča s strahom pred izgubo bližnje osebe. Da bi očeta rešila pred vojno vihro, se spomni nenavadnega načrta.

ALI-ali Patatje Oorlog IGRAJO Pippa Allen, Rifka Lodeizen, Johnny de Mol ...

REŽIJA Nicole van Kilsdonk SCENARIJ Lotte Tabbers (po knjigi Marjolijn Hof) ŽANR mladinska igrano-animirana komedija DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 18. maj 2013 TRAJANJE 86 min www.patatjeoorlog.nl

M

alo nizozemsko prebrisanko Kiek oče vzgaja z željo, da je ne bi bilo strah izkušati in odkrivati novih stvari. Ko oče odide na humanitarno misijo, Kiek spozna, da vojna ni zgolj del naziva priljubljene nizozemske jedi »krompirčkova vojna«, temveč nevaren spopad, v katerem ljudje umirajo. Ko nekega dne očeta ne more več poklicati, se skuša domisliti, kako bi mu lahko pomagala. Ker se v šoli ravno učijo o statistiki in verjetnosti, se odloči s pomočjo matematike zagotoviti, da se očetu ne bo zgodilo nič hudega, vendar ji pri zabavnem uresničevanju načrta ne gre vse gladko.

Ob tem se sooča z neizogibnimi življenjskimi spoznanji, zakaj je tveganje boljše kot strah in kako žalost pregnati z upanjem in optimizmom.

Prisrčen in poučen film je po priljubljenem otroškem romanu Marjolijn Hof posnela izkušena režiserka filmov in televizijskih oddaj za otroke Nicole van Kilsdonk. V film je vključila zabavne kolažnoanimirane segmente, ki zrcalijo domišljijsko otroško razlago glavne junakinje.

Mlada glavna igralka Pippa Allen je izkušnje pred kamero začela nabirati pri desetih letih na delavnici festivala otroškega filma Cinekid v Amsterdamu.

Njena nadarjenost je bila hitro opažena in že naslednje leto se je na festival vrnila v filmu Ali-ali, ki je bil tudi nagrajen kot najboljši nizozemski film.

Film po gostovanjih na festivalih v Berlinu, Stockholmu, Pulju, na največjem festivalu otroških filmov v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana in na lanskoletnem ljubljanskem filmskem festivalu prihaja na spored Kinodvora 18. maja.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGrE IZ PREDPREMIERE ŠT. 232 IRON MAN 3 Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Dejan Litrop iz Šenčurja, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Marija Cankar iz Domžal, Aljoša Ipavic iz Ljubljane, Mojca Žižmond iz Nove Gorice, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Marija Gregorič iz Kranja NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 |

233 | 21

Kinosemafor Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

NASLOV

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

l

Dvigni Film, da te kap 5

l

G. I. JOE: MAŠČEVANJE

l

Iron man 3

l

jan plestenjak: Priznam

l

jurski park 3d

l

krudovi

l

LJUBIMCI NAD OBLAKI

l

pozaba

l

SREČEN ZA UMRET

l

zambezija

l

zavetje

l LEGENDA:

OCENA

Mark Wahlberg, Dwayne Johnson in Anthony Mackie so bodybuil­ derski prijatelji, ki se z ugrabitvijo bogataša odločijo na lahek načini priti do denarja. Akcijska komična kriminalka režiserja Michaela Baya.

Novo nadaljevanje franšize komedij, ki se norčuje iz aktualne pop­ kulture in žanra grozljivk. Prepoznali boste reference na več filmov, rdeča nit pa je zbijanje šal na račun uspešnic Paranormalno in Mama.

Preživeli pripadniki posebnih vojaških specialcev G. I. Joe se morajo po zahrbtni prevari zoperstaviti vojaški kriminalni organizaciji Kobra.

Nadaljevanje akcijske uspešnice izpred štirih let.

Robert Downey jr. znova dokazuje, da je bil rojen za vlogo ekscen­ tričnega in sarkastičnega superjunaka Iron Mana. Posrečena zmes humorja in vrtoglave akcije navduši tudi v tretje. Tokrat prvič v 3D! Najuspešnejši slovenski pevec in lomilec ženskih src, ki svojega za­ sebnega življenja z mediji ne deli pogosto, v dokumentarnem filmu razkriva zgodbe iz svojega življenja in bogate glasbene kariere. Že dvajset let je minilo, odkar je Steven Spielberg povzročil planetar­ no evforijo nad dinozavri. Ob okrogli obletnici lahko val navdušenja nad mogočnimi prazgodovinskimi bitji prvič podoživite v 3D! Zabavna animirana pustolovščina o prazgodovinski družini, ki mora preživeti v nevarnem svetu, potem ko je njeno varno prebivališče v jami uničeno. S podnapisi, sinhronizirano in tudi v 3D! Na letalu, ki se sooča s tehničnimi težavami, poskušajo posadka in potniki z razkrivanjem svojih skrivnosti pozabiti na grozljivo situacijo.

Komedija zmešnjav španskega režiserja Pedra Almodóvarja.

Tom Cruise igra v filmu o zapuščeni postapokaliptični Zemlji, ki je bila tarča napada Nezemljanov, in se znajde v središču velike skrivnosti.

Napeta ZF z odlično zgodbo in vrhunsko vizualno dovršenostjo.

Celovečerni prvenec Matevža Luzarja je grenko-sladka pripoved o upokojencu (Evgen Car), ki v domu za starejše doživi življenjski pre­ porod. Nagrada občinstva za najboljši film na FSF-ju!

Mladi sokol Kai zapusti gnezdo in se odpravi iskat slavno pernato mesto Zambezija, da bi se pridružil Orkanom, ki nadzorujejo nebo.

Animirana pustolovščina tudi v 3D in s slovensko sinhronizacijo!

Mlado dekle (Julianne Hough) z mračno preteklostjo zbeži od doma in se zateče v obmorsko mestece, kjer spozna privlačnega vdovca (Josh Duhamel). Nova romantična drama po romanu Nicholasa Sparksa!

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV • 960 strani filmskega branja • format 165 x 215 mm • barvne fotografije na kakovostnem papirju • trda vezava

POLETNA FILMSKA AKCIJA DO KONCA JUNIJA 2013 PRI NAKUPU NA ZALOŽBI

CENA 29,90 €

Redna cena knjige: 49,90 €

Zdenko Vrdlovec ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011 Referenčna študija o slovenskem filmu 850 str. • cena 29,80 € (mehka)

Matevž Rudolf KO BESEDA PODOBO NAJDE* Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012)

536 str. • cena 28,90 € (mehka)

*Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV! Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!