Predpremiera 232

Piše: dr. Samo Rugelj

DVANAJST LET NAŠE ZALOŽBE IN OSEMDESET FILMSKIH KNJIG! Leto 14/Številka 232/ 10. april–7. maj 2013

V 232. številki revije Predpremiera predstavljamo: Pozaba Iron Man 3 Intervju: Matevž Luzar Film, da te kap 5 Zavetje Dvigni Jurski park 3D Čudežu naproti Ne! Razglasitev vojne Samo veter

4–5 6–7 8 10–11 12–13 14–15 17 18 19 20 21 1001 Film: Najboljši filmi vseh časov NAJ FILMSKA KNJIGA ZA VAŠO KNJIŽNO POLICO

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

15. maja 2013 izide nova številka revije

V

teh dneh mineva ducat let, odkar smo pri na­ ši založbi začeli z izdajanjem (filmskih) knjig.

Kako je prišlo do tega? Približno leto prej, spo­ mladi leta 2000, smo najprej začeli izdajati revijo, ki jo v njeni 232. izvedbi sedaj držite v roki, že kmalu po njenem prvem izidu pa smo začeli razmišljati o tem, da bi k njej spadale tudi knjižne izdaje. Razmišljali smo nekako takole: Premiera je bila in je namreč re­ vija z visoko naklado in velikim številom bralcev/gle­ dalcev, ki redno spremljajo kino spored, filmske knji­ ge pa bi dobro služile še tistim, ki želijo o filmu brati in razmišljati bolj poglobljeno. Rečeno storjeno, ko­ nec marca 2001 je tako izšla prva naša knjiga, Sobotne filmske zgodbe zgoraj podpisanega, v kateri smo izda­ li izbor člankov, ki sem jih za Delovo Sobotno prilogo pisal v letih 1997–2000. Samo mesec kasneje, maja 2001, je ob odprtju Koloseja izšel že naš prvi prevod, Hollywoodske zguncarije, knjiga klišejev iz hollywood­ skih filmov, ki jih je zbral pred nekaj dnevi preminu­ li filmski kritik Roger Ebert, prevedla pa jih je Ivana Gradišnik.

A to je bil šele začetek. Še pred poletjem, junija 2001, je izšla naša tretja knjiga V isto reko ne moreš stopiti dvakrat, v kateri sem nanizal filmska nadalje­ vanja, ki so jih po svetu, predvsem v Ameriki, pri­ pravljali za prihodnost (takrat še nisem mogel niti slutiti, kam se bo obrnil glavni otok produkci­ je iz dežele filmskih sanj). Naš začetni entuziazem ni ušel Mar­ celu Štefančiču, jr., ki je bil že prej najproduktivnejši filmski publicist na Slovenskem, dobi­ la sva se in hitro dogovorila za nekaj knjig, med njimi je prva, Umri na drugem mestu, zgodba o filmskih akcijskih junakih, izšla že konec poletja 2001. Jeseni istega le­ ta je Marcel udaril že z drugo knjigo pri naši založ­ bi, naslanjala se je na film A. I. Umetna inteligenca ter je obravnavala in analizirala filmska opusa Stanleyja Kubricka in Stevena Spielberga, ki sta se tu usodno povezala. Ja, do izjemne povezave je prišlo tudi pri nas, saj smo uspeli prepričati tako prikazovalca Ko­ losej kot distributerja filma, da sta nekaj prispevala k produkciji knjige, tako da je ta izšla v visoki nakladi in bila tudi unikatno promocijsko orodje za sam film.

Leto smo zaključili z izdajo Cvitkovičevega scenarija za Kruh in mleko (naslovnica knjige se je, kot pri mo­ jih dveh knjigah in Marcelovi A. I., potem znašla tudi na naslovnici Premiere), tako da smo naše prvo izdaja­ teljsko leto zaključili s kar šestimi filmskimi knjižni­ mi naslovi, kar je bilo nekajkrat več, kot je bila v istem času v stanju sproducirati Slovenska kinoteka, nacio­ nalna filmska institucija za to področje.

Prihodnje leto smo že nastopili z bolj izdelanim knjižnim programom, od Filmskega almanaha, ki smo ga vzeli pod svoje okrilje in ga s pomočjo distri­ buterjev in Kinodvora letos izdali že dvanajstič, prek mojega predelanega in dopolnjenega magisterija o evropskem filmu do Marcelovega Državljana Kana, meni še zmeraj ene ljubših njegovih knjig. Za slednji dve knjigi smo dobili tudi javno podporo. Skušali smo se povezati z relevantnimi filmskimi institucija­ mi (Slovenska kinoteka in Filmski sklad), da bi lahko začeli tudi z resnejšim prevodnim programom, ki ima veliko večje stroške, a ne morem reči, da so nas spre­ 100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

jeli z odprtimi rokami, raje so si nas podajali sem ter tja in nas ob tem še »potunkali«, če se je dalo. Leta 2002 je bila obletnica Ekrana, ki so jo na uredništvu (šef je bil te­ daj Simon Popek) obeležili tako, da so se v več član­ kih obregali ob naše delo, potem pa jim je ostal cmok v grlu, ko smo zahtevali objavo odgovora v isti dolži­ ni, saj bi jim to požrlo pol revije. Ja, vse to je bil dokaz, da imajo knjige še vedno veliko moč.

Minilo je nekaj let, ko so se nam pridružili no­ vi avtorji (recimo Mitja Reichenberg, Dušan Rutar, Matej Kranjc, Zoran Smiljanić itn.), tipali smo po novih knjižnih področjih, denimo družbeno anga­ žiranem (Marcelove knjige o Bushu), knjižnem za­ ložništvu (serija knjig o knjigah), prišli smo do pr­ ve vezane knjige (št. 50, Na naši zemlji, Marcelova zgodovina slovenskega filma ob njegovi stoletnici), ko smo v Zagrebu po naključju odkrili hrvaško iz­ dajo špeha 1001 film. Če lahko oni, lahko tudi mi, zavihali smo rokave in leto kasneje je ta, po straneh še vedno naša najdebelejša knjiga, ob raznovrstnih problemih, med katerimi smo skoraj ustavili pro­ jekt, končno izšla in bila pol leta kasneje tudi razpro­ dana. (Lani je izšla nova, dopolnjena izdaja, priskr­ bite si jo!) To je bil naš ognjeni krst, saj tako obsežne knjige tu­ di pri velikih slovenskih založ­ bah izidejo le nekajkrat v letu.

Seveda pa smo se takrat na­ učili streči zahtevnim knjižnim projektom, in ko je na Kinoteko enkrat v tistem času prišel Staš Ravter, sva z njim hitro našla skupen jezik. On je želel izdajati pomembne filmske knjige, vsaj eno letno, to pa je bi­ la tudi naša želja. V naslednjih letih so tako izšle Knjiga o filmu (razprodana), Marcelov Zadnji film (mor­ da najboljša knjiga o novem Hollywoodu na svetu), Svetovna zgodovina filma (izšla v istem letu kot izvirni izid, kar je za Zdeneta Vrdlovca še vedno nepojmljiv dosežek, saj so Italijani, ki so mojstri za filmske knji­ ge, za prevodni izid potrebovali še nekaj let več), Razumeti film (skoraj razprodana), scenaristična Zgodba (projekt, ki je bil že ustavljen, pa smo ga sanirali in razprodali), Filmografija slovenskih celovečernih filmov (dvojezična izdaja). Štartali smo razne nove knjižne filmske zbirke (recimo avtobiografije režiserjev), no­ ve zbirke knjig izven filma (ki se v zadnjih letih obču­ tno širijo) in z zadnjima dvema knjigama, Vrdlovčevo Zgodovino filma na Slovenskem 1896–2011 in Rudol­ fovo Ko beseda podobo najde o slovenskih filmskih adaptacijah od leta 1983 pa do danes, zapolnili še dve beli lisi na področju slovenske filmske publicistike.

S tema dvema knjigama je tako tudi simbolno za­ okrožena naša dvanajstletka filmskih knjig. Naša založba se je že pred časom začela vse bolj aktivno ukvarjati tudi z drugimi knjižnimi vsebinami, tako da filmska publicistika sedaj predstavlja le še kako pe­ tino našega knjižnega programa.

Zahvaljujemo se vsem avtorjem, prevajalcem, obli­ kovalcu (Žigi Valetiču, ki je oblikoval večino naših knjig), lektorjem in drugim, ki so v teh letih sodelo­ vali z nami ter seveda vsem vam, ki ste do sedaj brali, kupovali in spodbudno pisali o naših knjigah. Bodite z nami in z našimi knjigami še naprej! www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 3

Spisal: Samo Rugelj

Tom Cruise igra vzdrževalca opreme in robotov na opustošeni Zemlji prihodnosti, ki jo je človeštvo po boju z Nezemljani zapustilo. A je priča dogodkom, ki ga pahnejo v srž velike skrivnosti.

Pozaba OBLIVION IGRAJO Tom Cruise, Morgan Freeman, Andrea Riseborough, Olga Kurylenko, Nikolaj Coster-Waldau, Zoe Bell, Melissa Leo, James Rawlings ...

REŽIJA Joseph Kosinski SCENARIJ Joseph Kosinski, Karl Gajdusek, Michael Arndt po stripu Josepha Kosinskega in Arvida Nelsona ŽANR znanstvenofantastični pustolovski spektakel DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 11. april 2013 www.oblivionmovie.com

Olga Kurylenko in Tom Cruise

M

alo pred lanskim novim letom, konec decembra, je bila po ma­ jevskem koledarju napovedana apokalipsa, in ta se bo na več načinov od­ razila tudi v kar nekaj letošnjih ameriških studijskih filmih. Če na tem mestu po­ mislim na prvi dve filmski apokalipsi, mi prideta na misel Jaz, legenda in Cesta, ki sta obe posneti po romanih, kar pome­ ni, da so morali filmarji potem loviti duh

4 | 232

literata in knjige. Hollywood pa bo letos poskusil svoje gledalce fascinirati z različnimi filmskimi vi­ zijami konca sveta, ki so večinoma izvirne (tu gre izvzeti Svetovno vojno Z z Bradom Pittom v glav­ ni vlogi, ki jo bomo videli poleti) in napisane ne­ posredno za film. Pred nami je že prva med njimi, stiliziran znanstvenofantastični spektakel Pozaba, za njim pa ob svoji stoletnici stoji studio Universal.

Naša Zemlja je po apokaliptičnem spopadu lju­ di z napadalci iz vesolja pred šestdesetimi leti bolj

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

ali manj zapuščen planet in njena površina si v de­ setletjih od takrat še ni kaj dosti opomogla. Lju­ dje so zmagali, vendar je Zemlja uničena. Stadi­ on, kjer se je odigral zadnji Superbowl, je še zmeraj v ruševinah, mimo Empire State Buildinga teče reka, washingtonski obelisk razmajano stoji sredi nenaseljene divjine, ljudje pa so bili evakuirani že daleč nazaj. Jack Harper v podobi Toma Cruisa je eden od zadnjih inženirjev, ki popravljajo razna brezpilotna plovila, trone, ki krožijo okoli Zemlje

Pečat režiserja Josepha Kosinskega je močno stilizirana podoba njegovih filmov. Prav tak je tudi Tron: Zapuščina, ki bo prihodnje leto dobil zaenkrat neimenovano nadaljevanje.

in nadzorujejo dogajanje, v prostih urah pa se prepušča »starim dobrim časom«, saj meče na koš sredi narave, posluša staro rockersko glas­ bo in bere klasične knjige. No, tudi njegov spa­ nec je pogosto nemiren, v njem ga preganjajo podobe dekleta, ki jim ne zna najti realne pod­ lage. Pri odkritju strmoglavljene vesoljske lad­ je, s katero prileti tudi dekle iz njegovih sanj, se mu kmalu razkrije, da vse, kar je vedel in mislil o apokaliptični vojni z Nezemljani, ni čisto res in da za vsem skupaj morda tiči velika skriv­ nost. Je Pozaba morda film o apokalipsi, ki je ni bilo, ali film o apokalipsi, ki so jo zagrešili kar ljudje, in ne Nezemljani? Je Zemlja le spo­ min, za katerega pa se je vredno boriti, ker to zasluži? Vse to bomo šele videli in spoznali v

filmu s presenetljivim zaključkom, ki ga seve­ da ne gre razkriti. Tom Cruise kot njegov glav­ ni junak, ki se odloči priti resnici do konca, je pred leti v podobni futuristični vlogi že nasto­ pal v Spielbergovi viziji distopične prihodnosti (Posebno poročilo), tokrat pa ga je v Pozabi re­ žiral Joseph Kosinski, ki je nedavno s filmom Tron: Zapuščina obudil še eno mračno podobo prihodnosti. Poleg njega nas bosta v filmu pri­ čakovala Morgan Freeman, ki ga najprej spo­ znamo kot Cruisovega antagonista, in Olga Kurylenko kot dekle iz Cruisovih sanj. Glede na to, da za produkcijo Pozabe stojijo ustvarjal­ ci Vzpona Planeta opic, smo lahko kar prepriča­ ni, da nas čaka film, ki bo navdušil marsikate­ rega ljubitelja tega žanra.

Morgan Freeman in Tom Cruise

Nikolaj Coster-Waldau

Olga Kurylenko

Spisal: Filip Breskvar

Egocentričen, sarkastičen in uživaški, pa vendar srčen in plemenit super junak Iron Man se v svojem neuničljivem železnem oklepu vrača na veliko platno.

IRON MAN 3 IRON MAN 3 IGRAJO Robert Downey Jr., Guy Pearce, Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Rebecca Hall, Ben Kingsley, Jon Favreau, Paul Bettany, James Badge Dale, William Sadler, Yvonne Zima ...

REŽIJA Shane Black SCENARIJ Drew Pearce in Shane Black po stripih Stana Leeja, Jacka Kirbyja, Dona Hecka in Larryja Lieberja ŽANR znanstvenofantastična akcija DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 25. april 2013 TRAJANJE 140 min http://marvel.com/ironman3

P

rvi film o ekscentričnem bogatašu in superheroju Iron Manu (2008) je pomenil preporod Marvelovih stripovskih junakov na velikem platnu, največ zaslug za to pa ima zagotovo Ro­ bert Downey jr., ki se s svojo igro ves čas sprehaja po tanki črti med genialnostjo in norostjo. Čeprav je drugi del Iron Mana (2010) vsaj po zaslužku celo prese­ gel prvega, so številne negativne kritike povzročile zamenjavo ustvarjalcev filma, glavno besedo pri tem pa naj bi imel prav Downey, saj mu pogodba poleg izjemnih zaslužkov (50 milijonov dolarjev za igro v Maščevalcih, 2012) omogoča tudi od­ ločanje o režiserju. Na čelu tretjega dela

Spominja nas na: > Maščevalci, 2012 > Prvi maščevalec: Stotnik Amerika, 2011 > Thor, 2011 > Iron Man 1 in 2, 2008 in 2010

se je tako znašel Shane Black, ki je pred tem reži­ ral zgolj (sicer žanrsko odlično) kriminalko Cmok cmok, bang bang (2005), vendar pa ga poznamo tudi kot odličnega scenarista kultne zabavne kri­ minalne franšize Smrtonosno orožje (1987–1998).

Standardni ekipi – Downeyju družbo znova de­ lata Gwyneth Paltrow kot muza glavnega junaka in Don Cheadle kot njegov zvesti zaveznik – sta se v vlogi negativca pridružila oskarjevec Ben Kin­ gsley (Diktator, 2012) in znova aktualni Guy Pe­ arce (Prometej, 2012), ljubezenska čustva glavnega junaka pa bodo na preizkušnji zavoljo atraktivne Rebecce Hall (Ljubezen v Barceloni, 2008).

Slava, priljubljenost in bogastvo, ki so od nekdaj napajali neskončni ego Tonyja Starka (Robert Do­ wney jr.), počasi izgubljajo svojo privlačnost. Ne­

Robert Downey jr. skončne bitke z negativci kljub vsakokratnim zma­ gam vse bolj težijo Tonyjevega duha, saj v njem raste dilema, koliko je v njem sploh še ostalo člove­ ka in koliko njegove osebnosti je prevzel lik in ne­ uničljivi oklep Iron Mana. Kot da še nima dovolj težav, se na prevzem prevlade nad človeštvom pri­ pravlja teroristična organizacija pod vodstvom zlo­ veščega Mandarina (Ben Kingsley), ki s pomočjo znanstvenikov Killiana (Guy Pearce) in Hanseno­ ve (Rebecca Hall) ustvari silovito vojsko in napade Starka. Ta ostane brez vsega in se lahko zanese le še na svoje najbolj zveste prijatelje, toda s pomočjo iznajdljivosti in poguma se brezkompromisno po­ da na temačno, mukotrpno in uničujočo pot ma­ ščevanja, neusmiljenega uveljavljanja pravice in is­ kanja osebnega odpuščanja.

Marvel na pohodu Tretji samostojni avanturi Iron Mana se bosta letos rezerviran za nov pridružila še dva Marvelova stripovska lika: že poleti konflikt med mladise vrača Hugh Jackman v telesu Wolverina, ki bo v mi mutanti v nadanadaljevanju zgodbe Možje ljevanju predzgodbe Thor X: Wolverine (2009) skušal sage Možje X. Jeseni Chris Hemsworth kot znova postati običajen člo2014 bo Marvel v vek, konec leta pa se bo kinih predstavil novo skupino stripovskih Chris Hemsworth še drugič Strip, po katerem bo osnovan Captain super herojev Varuhi galaksije, čez dve America: The Winter Soldier (2014) prelevil v božanskega Thora leti pa si lahko obetamo vnovični start in se spopadel s temnimi franšize Fantastični štirje, katerih avanture vesoljskimi vilinci. Spomladi 2014 se na velika pla- smo lahko spremljali že v letih 2005 in 2007. tna vrača tudi Stotnik Amerika, ki nas bo spomnil Leta 2015 se bodo z drugim delom vrnili tudi na obdobje hladne vojne med ZDA in Sovjetsko Maščevalci, celovečerno različico pa bo dožiHugh Jackman kot Wolverine zvezo, začetek poletja prihodnje leto pa bo vel še en stripovski junak – mravljinčasti Antman.

6 | 232

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

Junak Antman prihaja na platno leta 2015.

Studia Marvel in Disney sta film posnela v kitajski koprodukciji, da sta zaobšla stroga kitajska pravila, ki omejujejo število tujih filmov, predvajanih v tamkajšnjih kinematografih, in zaradi katerih hollywoodskim produkcijam sicer pripada zgolj četrtina zaslužka v kitajskih kinih.

Novi nasprotniki železnega moža

Mandarin

Aldrich Killian

Dr. Maya Hansen

Skrivnostni vodja globalne teroristične organizacije si ne želi nič manj, kot vladati celotnemu svetu. Svoj zločinski veleum dopolnjuje z izjemno znanstveno nadarjenostjo, osupljivim poznavanjem borilnih veščin in zloveščimi desetimi prstani, ki mu omogočajo izkoriščanje nadnaravnih moči.

Genialni izumitelj je vodja skupine znanstvenikov, ki želijo s pomočjo naprednih tehnoloških izumov spremeniti svetovni red, vendar njihovi načrti vključujejo številne nezakonite in nemoralne odločitve. Killianov zadnji izum je virus Extremis, poseben napoj za ustvarjanje super vojakov.

Killianova pomočnica sledi viziji svojega mentorja, toda ko spozna uničujoče učinke virusa Extremisa, skuša navezati stik s starim prijateljem Tonyjem Starkom in ga posvariti. Kljub nevarni dvojni igri, ki bi jo lahko v vsakem trenutku stala življenja, se zdi, da premetena znanstvenica vedno skriva dodaten adut v rokavu.

(Ben Kingsley)

(Guy Pearce)

(Rebecca Hall)

www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 7

Pripravila: Samo Rugelj in Aleš Cimprič

Matevž Luzar, režiser filma Srečen

INTERVJU

prave sodelavce in igralce, ki lahko tvo­ jo vizijo še bolj nadgradijo. Imam pravi­ lo, da si vedno izberem sodelavce, ki vedo mnogo več na določenem področju, kot pa jaz sam. Saj verjamem, da je film tim­ sko delo in vsakdo je zelo pomemben v tem procesu.

Matevž Luzar

foto: Mitja Ličen

Predpremiera: Film Srečen za umret se dotika tematike zadnjega starostnega obdobja človeškega življenja. Glede na to, da ste mladi, je zanimivo, da v svojem prvencu niste raziskovali mladostniških let življenja. Vas ta tema privlači?

Matevž Luzar: Sam dojemam ta film kot film o odraščanju – o »najstnikih«, ki pa so stari 70 let.

Srečen za umret ni film, ki bi se samo ukvarjal s tematiko starostnega obdobja, ampak govori o stvareh, ki lahko nekoga doletijo tako pri 20, 50 in 70 letih. Gre za med­generacijski film. To ob­ dobje pa sem izbral zato, ker sem lahko tako bolj izpostavil teme o katerih sem želel govoriti s pri­ dihom humorja, ki ga imam rad.

Predpremiera: Koliko časa je potekalo snemanje?

Ker je to vaš prvi celovečerni film, kaj ste se med snemanjem naučili oziroma je kaj potekalo drugače, kot ste pričakovali?

Matevž Luzar: Snemanje je potekalo 30 dni in med njim sem zelo užival. Stvar, ki sem se je na­ učil oziroma sem dojel, da je zelo ­pomembna, je to, da si moraš pri celovečernem filmu ­izbrati

Predpremiera: Z Evgenom Carjem ste sodelovali že pri kratkem filmu Vučko. Kako se razlikuje snemanje kratkega filma od produkcije celovečernega filma?

Matevž Luzar: Na snemanje celovečernega fil­ ma te ne more nič pripraviti. Snemanje ce­ lovečernega filma oziroma celoten proces od scenarija do filma v kinu je dolgotrajen proces in stvar, ki sem se je zavedel, je ta, da je film tek na dolge proge. Gre za mara­ ton, kjer moraš ohranjati koncentracijo več let. Pri kratkem je ta proces dosti krajši, ampak v osnovi zelo podoben. Tako da, če potegnem vzporednico z atletiko, je kratki film tek na 100 metrov in celovečerni film maraton.

Matevž Luzar: Navdih in ideje ponavadi črpam iz življenja okrog sebe. In tudi tukaj je bilo tako.

Veliko sem hodil po domih in tudi sam scena­ rij sem pisal v kavarnah, kamor zahajajo starej­ ši. Veliko njihovih dialogov, ki jih je ujelo moje uho, je končalo v filmu.

Predpremiera: Na FSF-ju ste dobili vesno za scenarij. Vam priznanje pomeni veliko, je to potrditev, da ste stopili na pravo pot?

Matevž Luzar: Nagrada občinstva in nagrada za scenarij ter tudi druge nagrade, ki so jih dobi­ li moji sodelavci, so potrditev, da so bile naše odločitve prave. Lepo je, ko te nagradijo film­ ska stroka in tudi gledalci. So lepa popotnica za film, ki gre v kina.

Predpremiera: Že razmišljate o novih projektih, pripravljate kaj novega?

Matevž Luzar: Seveda. Ampak ne bi rad prehitro govoril o novih projektih. Zaenkrat si želim, da bi Srečen za umret uspešno našel občinstvo in da bi ga videlo čimvečje število gledalcev. Ko pa bom dokončal scenarij za nov film, bom pa lah­ Predpremiera: Kako je bilo delati z izkušenimi le- ko več povedal. gendami slovenskega filma (Evgen Car, Milena Župančič, Dare Valič …)? Kakšno je bilo vzdušje na snemanju?

Matevž Luzar: Bilo mi je v čast, da sem lahko de­ lal tako z legendami slovenskega filma kot tu­ di z mlajšo generacijo. Lahko rečem, da sem se od vseh veliko naučil in še boljše spoznal njiho­ ve priprave na igro, ki pa je seveda zelo različ­ Prizor iz filma Srečen za umret na. Moje mnenje je, da imamo v Sloveniji ze­ lo veliko dobrih igralcev, ki pa ne dobijo vedno prostora na filmu. Največkrat jih lahko vidimo v teatru.

Predpremiera: Kot rečeno, v filmu obravnavate starejšo generacijo. Od kje ste črpali ideje za film? So karakterizacija nastopajočih in njihovi dialogi plod fikcije, ali ste pobirali ideje iz osebnih izkušenj?

Režiser Matevž Luzar na premieri svojega celovečernega prvenca Srečen za umret 8 | 232

za umret

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

Prizor iz filma Srečen za umret

Evgen Car in Matevž Luzar

Spisal: Aleš Cimprič

Po sedmih letih se vrača novo nadaljevanje parodije Film, da te kap, ki si bo z zvrhano mero humorja neprizanesljivo privoščila grozljivke in srhljivke zadnjega časa. Na stolu boste tokrat poskakovali zaradi smeha, in ne strahu.

Film, da te kap 5 SCARY MOVIE 5 IGRAJO Ashley Tisdale, Simon Rex, Charlie Sheen, Lindsey Lohan, Erica Ash, J. P. Manoux, Molly Shannon, Heather Locklear ...

REŽIJA Malcolm D. Lee SCENARIJ Pat Proft, David Zucker ŽANR komična grozljivka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 18. april 2013 TRAJANJE 85 min http://scarymoviefive.com/

N

ikoli ne reci nikoli, bi lahko rekli stvariteljem poznane serije kome­ dij, ki parodira filmske grozljiv­ ke. Potem, ko je se je del slogana izvir­ nega Filma, da te kap (2000) glasil »no sequel« (brez nadaljevanja, pri nas si­ cer prevedeno brez posledic), s čimer so se, jasno, norčevali iz grozljivk, ki se ra­ de razmahnejo v nešteto nadaljevanj, so verjetno le največji optimisti predvideva­ li, da bo franšiza Film, da te kap trinajst let pozneje še kako živa. Je pa res, da je minilo že kar nekaj let od četrtega dela

Ashley Tisdale in Heather Locklear (2006), tako da bo sedanjo generacijo gledalcev zabavala nova protagonistka. Anna Farris, ki si je pot k zvezdništvu tlakovala ravno v vlogi ne­ rodne Cindy Campbell, ki se znajde sredi naj­ bolj nemogočih situacij, bo tokrat oder prepusti­ la igralki in pevki Ashley Tisdale (serija filmov High School Musical). V (ob)stranskih vlogah se bo zopet zvrstila kopica znanih imen, ki se bodo samoparodirala ali norčevala iz trenutno popu­ larnih grozljivk in popkulture. Že tretjič zapored pa se bo vrnil Charlie Sheen, ki se v parodijah že preizkušeno dobro znajde (spomnite se denimo filma Napihnjenci, 1991).

Za vsak del je značilno, da se poleg kopice ob izidu popularnih filmov osredotoči na eno ali dve glavni tematiki, ki predstavljata rdečo nit filma. Prvi Film, da te kap se je »spravil« na klavske (slasher) filme s Krikom na čelu, nadaljevanje na nadnaravne srhljiv­ ke, kot je Izganjalec hudiča, tretji del na filma Krog in Znamenja, ter četrti na Vojno svetov. Podobno je tudi tokrat, ko je na udaru veleuspešna serija iz ža­ nra najdenih posnetkov Paranormalno. No, referenc na ostale filme je še polno, a ker odkrivanje, od kod so se vzele, pravzaprav predstavlja svojevrsten čar pri ogledu, raje ne bomo preveč razkrivali. Osnov­ ni zaplet se vrti okoli mladega para Jody (Tisdale) in

Blagajniški izplen prvih štirih filmov franšize Film, da te kap znaša preko 800 milijonov dolarjev.

Charlie Sheen in Lindsey Lohan ­ ana (Simon Rex), ki sta, potem ko D domov prineseta otroka, priča ne­ razložljivim pojavom …

Filmu bo močan pečat zopet pustil legendarni režiser komedij in parodij David Zucker, ki pa je

po režiji prejšnjih dveh delov to­ krat prevzel vlogo producenta in scenarista, a je tesno sodeloval tu­ di s tokratnim režiserjem Malcol­ mom D. Leejem. Obeta se prever­ jena doza novega smeha.

David Zucker – prvak odštekane parodije Če ste le malo filmofila, potem verjetno poznate klasično komedijo Ali je pilot v letalu? (1980). Film je koncem 1970. let s parodijo filmov kataDavid Zucker strofe v komedijo prinesel prepoznaven pečat »odštekanega« humorja, ki se je močno razmahnil v naslednjem desetletju. Član ekipe filmskih sodelavcev, ki je posnela Ali je pilot v letalu?, je bil tudi David Zucker, ki se je pod film podpisal kot sorežiser in soscenarist. Štiri leta kasneje se je z isto ekipo vrnil z vojaško parodijo Strogo zaupno, kjer nas je z vohunjenjem v času druge svetovne vojne v smeh spravljal Val Kilmer. Sledil je vpogled v »zabavno« delo policijskega načelnika Franka Drebina (Leslie Nelson) v eni izmed najbolj zabavnih trilogij vseh časov, Goli pištoli. Režiral je prvi (1988) in drugi (1991) del, pri tretjem (1994) je bil producent. V zadnjem desetletju je s tretjim delom Filma, da te kap (2003) prevzel vodenje te znane franšize, ki so jo sicer vzpostavili bratje Wayans.

Ali je pilot v letalu? (1980)

Strogo zaupno (1984)

Gola pištola (1988)

Film, da te kap 3 (2003)

Spisal: Damijan Vinter

Mlado dekle želi v majhnem obmorskem mestecu začeti na novo, a vse kaže, da preteklosti ne bo mogla ubežati ... Nova romantična drama po romanu Nicholasa Sparksa.

Zavetje SAFE HAVEN IGRAJO Julianne Hough, Josh Duhamel, Cobie Smulders, Irene Ziegler, Jon Kohler, Tim Parati, David Lyons, Noah Lomax, Red West, Robin Mullins, Mimi Kirkland ...

REŽIJA Lasse Hallström SCENARIJ Leslie Bohem in Dana Stevens po romanu Nicholasa Sparksa ŽANR romantična drama DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 18. april 2013 TRAJANJE 115 min www.safehavenfilm.com

G

ledalci se še vedno radi predajamo sladkemu trpljenju, ki ga na film­ skem platnu doživljajo nesrečni zaljubljenci, razdvojeni pari ali v koles­ ja brezčutne usode ujeti posamezniki, ki zaman hrepenijo po izpolnitvi ljube­ zenskih hrepenenj. Brezštevilnemu na­ boru ganljivih romantičnih dram se to­ krat pridružuje še ena filmska zgodba o trpečih junakih, ki jih žene neustavljiva želja po ljubezni.

Josh Duhamel in Julianne Hough Katie Feldman (Julianne Hough) je dekle, ki v skrivnostnih okoliščinah zbeži iz svojega sta­ novanja in se ji uspe le po golem naključju izmu­ zniti vztrajnim zasledovalcem v uniformah. Pri­ spe v mesto Southport v Severni Karolini, kjer življenje teče čisto drugače. Prebivalci se med se­ boj dobro poznajo in prav ta domačnost pritegne mlado begunko, ki si želi ustvariti novo življenje.

Najame osamljeno kočo sredi gozda in se zaposli kot natakarica v lokalu, ki, tako kot bližnja trgo­ vinica, zaživi le ob prihodu turistov in večjih pra­

znikih. Kljub temu, da se Katie zaradi mračne preteklosti skriva za čustvenim zidom, jo pristna to­ plina obalnega me­ steca preprosto oča­ ra. Potiho upa, da ji bo življenje tokrat pokazalo lepši obraz, se spoprijatelji s samotarsko Jo (Co­ bie Smulders) in svoje srce počasi odpre privlač­ nemu vdovcu Alexu (Josh Duhamel). Tudi nje­

Več o KINO ZMENKIH in PRIJAVI www.dogodkizasamske.si.

KINO ZMENKI

v sodelovanju z Dogodki za Samske Pred kratkim smo v ponudbo dogodkov dodali simpatične KINO ZMENKE, ki jih bomo v aprilu organizirali kar dvakrat za dve različni starostni skupini. Gre za nov spoznavni koncept v Sloveniji, ki so ga po večletnih izkušnjah razvili priljubljeni Dogodki za Samske.

Pestrost KINO ZMENKOV obljublja: • ogled filma v družbi simpatičnih samskih, • kokice in pijačo po izbiri, • druženje po filmu v Café Cubanu ob spoznavnih igrah, kubanskih prigrizkih in pijači, plesni salsa animaciji in nagradami in • subtilno posredovanje kontaktov.

Kdaj?

KINO ZMENKI od 28 do 45 let torek, 9. 4. 2013, ob 20. uri Ogledali si bomo komedijo »Ljubimci nad oblaki« odličnega španskega režiserja Pedra Almodovarja.

Rok prijave: 8. 4. 2013

KINO ZMENKI od 45 do 60 let torek, 23. 4. 2013, ob 20. uri Ogledali si bomo dramo »Zavetje«, posneto po romanu Nicholasa Sparksa.

Rok prijave: 20. 4. 2013 Naročnik promocijskega sporočila: Kolosej

12 | 232

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

Zavetje je režiral švedski režiser Lasse Hallström, ki že od leta 1995 živi v ZDA. Za režijo je bil že dvakrat nominiran za oskarja: Moje pasje življenje (1988) in Hišni red (1999). Sicer pa je to po celovečercu Dragi John (2010) že njegova druga predelava Sparksovega romana.

Nicholas Sparks, pisatelj romanov, ki ljubijo filmsko platno

Cobie Smulders gova otroka, Lexie (Mimi Kirkland) in Josh (Noah Lomax), se postopoma zbli­ žata s prijazno svetlolasko in ko že vse kaže, da bo novo nastala družinica do­ bila novo priložnost za srečo, se v mestu pojavi zagrizeni detektiv Tierney (Da­ vid Lyons), ki je prepričan, da mora Ka­ tie plačati za svoje stare grehe. Tokrat pa je uporna mladenka trdno odločena, da ne bo več bežala in da bo enkrat za vse­ lej obračunala s preteklostjo ...

Oseminštiridesetletni ameriški pisatelj se lahko pohvali s številnimi knjižnimi uspešnicami, ki se zdijo kot nalašč za filmske upodobitve.

Prvo predelavo za filmsko platno je doživela Ljubezen v steklenički (1999), v kateri je za Nicholas Sparks tragično ljubeznijo žaloval Kevin Costner. Sledil je Spomin v srcu (2002) z manj znanima Mandy Moore in Shanom Westom, nato pa je številne gledalce do solz ganila Beležnica (2004), s katero je v družbi veteranov, Gene Rowlands in Jamesa Garnerja, zaslovel Ryan Gosling. V Viharni noči (2008) sta si ljubezenske rane v samotni hiši na obali celila Richard Gere in Diane

Ljubezen v steklenički (1999)

Spomin v srcu (2002)

Lane, v tem tisočletju pa smo do sedaj videli še tri ekranizacije Sparksovih romanov. V Dragem Johnu (2010) sta se kot vojak in konzervativna študentka zaljubila Channing Tatum in Amanda Seyfried, isto leto sta v Poslednji pesmi (2010) v žaru mladostne romantike izgorevala Miley Cyrus in Liam Hemsworth, lani pa se je v vlogi trpeče zaljubljenega ameriškega vojaka v drami Talisman (2012) preizkusil še gimnazijski idol Zac Efron.

Beležnica (2004)

Viharna noč (2008)

Poslednja pesem (2010)

Dragi John (2010)

Talisman (2012)

www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 13

Spisal: Aleš Cimprič

Trojica bodybuilderskih prijateljev ugrabi bogataša, da bi prišla do njegovega denarja, a se jim načrt močno zaplete. Akcijska komična kriminalka režiserja Michaela Baya.

DVIGNI PAIN & GAIN IGRAJO Dwayne Johnson, Mark Wahlberg, Rebel Wilson, Mindy Robinson, Ken Jeong, Ed Harris, Anthony Mackie ...

REŽIJA Michael Bay SCENARIJ Christopher Markus in Stephen McFeely po člankih Peta Collinsa ŽANR akcijska komična drama DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 2. maj 2013 www.painandgainmovie.com

Anthony Mackie, Mark Wahlberg in Dwayne Johnson

M

otivacijska srečanja lahko vzbudijo ne­ predvidene posledice. Ko se na enem iz­ med njih znajde bodybuilder in trener fi­ tnes vadbe Daniel Lugo (Mark Wahlberg), med poslušanjem govorca spozna, da se je njegovo ži­ vljenje »zataknilo« v sivo rutino brez privlačne prihodnosti. A motivacijsko sporočilo po oseb­ nostnem in življenjskem razvoju pri Danielu ube­ re bližnjico. S pomočjo bodybuilderskih kolegov Adriana (Anthony Mackie) in Paula (Dwayne Johnson), ki se je ravnokar iz zapora vrnil na pro­

PREOBRAZBA DUHA IN TELESA Robb Wolf: PALEORECEPT Način prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.

392 str., cena 28,90 € (mehka)

Ana Gradišnik: Z UŽITKOM UŽITA: SLADICA BREZ ŽITA Z brezglutenskimi deserti nad pogubne alergije.

80 str., cena 16,90 € (mehka)

14 | 232

stost, stke načrt, kako bi z ugrabitvijo bogatinske­ ga obiskovalca fitnes centra Victorja (Tony Shal­ houb) na lahek način prišel do njegovega denarja.

Na papirju je plan videti enostaven, a zaradi ne­ spretnosti ugrabiteljev se sprevrže v polomijo, v kateri ugrabitelji sicer pridejo do denarja, toda poškodovani (a na srečo živi) Victor za njimi po­ šlje zasebnega detektiva (Ed Harris).

Scenarij za film je nastal po resničnih dogod­ kih, ki so se pred skoraj dvema desetletjema zgo­ dili v Miamiju. Takrat so se znanci iz telovadnice

FILMSKE KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO Zdenko Vrdlovec: ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011 Referenčna študija o slovenskem filmu.

850 str., cena 29,80 € (mehka)

Matevž Rudolf: KO BESEDA PODOBO NAJDE* Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012).

536 str., cena 28,90 € (mehka)

*Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Samo Rugelj: DELAJ, TECI, ŽIVI Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.

Marcel Štefančič, jr.: FILMSKI ALMANAH 2012 Vsi kino filmi leta 2012.

219 str., cena 16,90 € (mehka)

264 str., cena 19,90 € (mehka)

»Veliki tekaški roman.« – Boštjan Videmšek (Sobotna priloga dela)

ZA VEČ FILMSKIH KNJIG POGLEJTE NA WWW.BUKLA.SI!

Naročila sprejemamo: • po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

Michael Bay je filmsko kariero pričel že v najstniških letih, ko je kot pripravnik sodeloval pri prvem filmu o Indiani Jonesu.

povezali v tolpo, ki je z ugrabi­ tvijo in mučenjem dostopala do denarja svojih žrtev. Toda film ubere bolj sproščeno pot, saj gre za akcijsko komično dramo, ki spretno povezuje nasilno krimi­ nalko s črnim humorjem. Film, ki spominja na dela bratov Co­ en ali nedavno kriminalko zme­ šnjav Sedem psihopatov in shih tzu, je režiral Michael Bay. Ja, ta­ isti, ki je postal sinonim za film­ ske eksplozije in ki je s filmi, kot sta ­Armageddon (1998) in trilogi­ ja Transformerji (2007–2011), do­ končno utrdil koncept sodobne filmske uspešnice. Bay, ki je že od začetka kariere (Podli fantje, 1995) svoj slog razvijal na hitrih rezih, adrenalinski akciji in spek­ takularnih prizorih, se je tokrat odločil za »skromnejši« projekt (gre za njegov najcenejši film po prvencu) s poudarkom na likih in scenariju. Slednjega sta spisa­ la sodelavca Christopher Markus in Stephen McFeely, znana pred­

vsem po filmih o Narniji, v pri­ hodnje pa bosta zaslužna za nasle­ dnja filma o superjunakih Thoru in Stotniku Ameriki.

V filmu, kjer vročice ne bo­ do prispevali posebni učinki, am­ pak predvsem vroče okolje Miami­ ja, postane svojevrstna priložnost, da ujamemo Michaela Baya v re­ žiji malce drugačnega filma, ki pa vseeno nosi njegov prepoznaven pečat. Bay se bo namreč s svojim naslednjim filmom spet ­vrnil k vi­ sokoproračunskim uspešnicam.

To bo novo nadaljevanje Transformerjev, kjer pa bo glavno vlo­ go odigral prav Mark Wahlberg, s katerim sta se na snemanju filma Dvigni očitno dobro ujela. Kot za­ nimivost še to: v filmu igra tudi av­ stralska komedijantka, debelušna Rebel Wilson, ki si je v zadnjem letu dokončno utrdila status nepo­ grešljive stranske komične igralke.

Tako bo tudi sedaj, ko bo v filmu, nasičenem s steroidi, poskrbela za zabavno raznolikost.

Spisal: Samo Rugelj

Natanko dvajset let je minilo, odkar so kinodvorane zasedla mogočna prazgodovinska bitja. Ob tej priložnosti se nam obeta ponovni obisk dinozavrov, tokrat v 3D.

JURSKI PARK 3D Jurassic Park 3D IGRAJO Sam Neill, Laura Dern, Jeff Goldblum, Richard Attenborough, Bob Peck, Martin Ferrero, Samuel L. Jackson, Joseph Mazzello, Ariana Richards ...

REŽIJA Steven Spielberg SCENARIJ Michael Crichton in David Koepp po romanu Michaela Crichtona ŽANR znanstvenofantastična pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 25. april 2013 TRAJANJE 127 min www.jurassicpark.com

V

času pred letom 1990 so bili dino­ zavri mrtvi. No, od takrat, ko so zadnjič hodili po Zemlji, je sicer minilo že kakih 65 milijonov let, ko pa rečem, da so bili mrtvi, s tem mislim, da v zraku v zvezi z njimi ni bilo več tiste fa­ mozne evforije, kot smo jo včasih obču­ tili mladi, ko so nam pripovedovali o teh skoraj čudežnih prazgodovinskih bitjih.

Potem pa je konec leta 1990 izšel Crich­ tonov roman Jurski park z intrigantno

idejo, da je dinozavre mogoče obuditi z ohranje­ nimi koščki DNK, ki omogočajo njihovo ponovno rojstvo. Mega knjižni hit je bil rojen in o dinoza­ vrih se je spet začelo govoriti.

Hitro po izidu knjige se je začelo govoriti tudi o filmu, saj je pravice zanj Universal za Spielber­ ga kupil že pred izidom. Po dveh letih priprav s tr­ dnim namenom, da nam vizualni mojstri računal­ niško generirane dinozavre končno pokažejo v vsej svoji krasoti, se je snemanje začelo avgusta 1992, film pa je prišel na spored nekaj manj kot leto ka­

sneje. Spomnim se tistega pričakovanja, da bomo končno videli dinozavre, »kakršni so bili v resnici«, kar je v imenu vseh nas imenitno ponazorila Laura Dern, ko se je z odprtimi usti dvignila iz džipa, saj je pred seboj zagledala neponovljiv prizor: trume različnih dinozavrov ob reki v neposredni bližini!

Sedaj imate priložnost, da ta prizor, skupaj z dru­ gimi vrhunci te neponovljive pustolovščine, dvaj­ set let po njegovi premieri doživite tudi vi. Tokrat v 3D in morda kot uvod v četrti del Jurskega parka, ki predvidoma pride na spored prihodnje leto.

Recenzija Jurskega parka v knjigi 1001 film: Najbolši filmi vseh časov Istega leta, ko je Spielbergova vojna drama »za odrasle« Schindlerjev seznam (Schindler’s List) žela hvale kritikov, je ta posnel še en film: take vrste, kakršnega smo se od režiserja filma Lov za izgubljenim zakladom (Raiders of the Lost Ark) že navadili pričakovati – bučno katastrofično pustolovščino z dinozavri, posneto po Jurskem parku, knjižni uspešnici Michaela Crichtona.

Nekoliko prismojen milijonar John Hammond (Richard Attenborough) je ustvaril edinstven tematski zabavni park na odmaknjenem otoku in bi ga rad pred otvoritvijo pokazal nekaterim skrbno izbranim ljudem: paleontologoma Alanu Grantu (Sam Neill) in Ellie Sattler (Laura Dern), matematiku Ianu Malcolmu (Jeff Goldblum) in svojima vnukoma Timu (Joseph Mazzello) in Lex (Ariana Richards). Znajdejo se na bujno poraščenem otoku, naseljenem s pravimi dinozavri, ki so jih ustvarili na podlagi DNK, odkrite v kosu prastarega jantarja. To je popolno zavetišče – v teoriji, kajpak – toda ker so med dinozavri, ki so jih “naredili”, tudi zloglasni tiranozavri in nekaj nevarnih zobatih bitij, ki se jim reče velociraptorji, je očitno, da se bo stvar končala v solzah – ter s kriki in umiranjem.

Jurski park, ki je delno film o pošastih, delno pa film katastrofe – ko otok opustoši nevihta, zbrana

zasedba ugotovi, da se nimajo kam skriti pred velikanskimi, besnimi (in najbrž lačnimi) prazgodovinskimi stvori – in je tako natlačen z raznimi osu­pljivimi posebnimi učinki in seveda dinozavri, da postane takoj jasno, zakaj je film po svetu zaslužil več kot 900 milijonov dolarjev.

Film spretno stopnjuje napetost do trenutka, ko odkrijemo “pošasti”.

Najprej nas osupne z vizualno poslastico v obliki ljubkih, prijateljskih vegetarijanskih dinozavrov, nato pa se napetost stopnjujejo do enega najbolj osupljivih prizorov, v katerem se končno srečamo s srboritim tiranozavrom: zaradi nevihte odpovejo avtomobili, v katerih si obiskovalci ogledujejo park, pokvari pa se tudi električna ograja, in ta najstrašnejši vseh dinozavrov uide na prostost.

V Crichtonovi in Spielbergovi izmišljeni zgodbi o znanosti, ki je ušla z vajeti, je še kopica drugih impresivnih trenutkov – od raptorjev v kuhinji do sklepnega obračuna med tiranozavrom in raptorji. Čeprav so glavne zvezde filma računalniško narejene pošasti, tudi tisti resnični igralci niso od muh.

Toda predvsem je to Spielbergova predstava, in to presneto presunljiva in napeta. (Avtorica besedila: Joanna Berry, prevod Branko Gradišnik) www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 17

Spisal: Matic Večko

Potem ko je prej v tridesetih letih posnel le štiri celovečerce, je ameriški cineast očitno prestavil v višjo prestavo, saj sta od njegovega prejšnjega filma minili le dve leti.

Čudežu naproti TO THE WONDER IGRAJO Ben Affleck, Olga Kurylenko, Rachel McAdams, Javier Bardem ...

REŽIJA IN SCENARIJ Terrence Malick ŽANR drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 17. april 2013 TRAJANJE 113 min http://www.magpictures.com/tothewonder/

R

omantična drama je spletena oko­ li Neila (Ben Affleck), Američana, ki se znajde v Franciji, kjer išče nav­ dih za vzlet načrtovane pisateljske kariere.

Spoznamo ga na otoku Mont St. Michel v objemu z Marino (Olga Kurylenko), ukrajinsko imigrantko, ki je s šestnajsti­ mi leti prišla v Francijo, kjer se je poro­ čila in rodila zdaj že desetletno hčerko.

Ker jo je mož kmalu zapustil, se je bila prisiljena za preživetje prebijati s prilo­ žnostnim delom, zato v Neilu poleg mo­ škega, ki ga ljubi, vidi tudi žarek boljšega življenja. Podobno se tudi za Neila, ki ga je zaznamovala serija nesrečnih razmerij, zdi, da je končno našel tisto pravo ljube­ zen. A samo dve leti kasneje ju najdemo v

Olga Kurylenko in Ben Affleck majhnem mestecu v Oklahomi, kjer se je Neil odre­ kel sanjam o pisateljskem poklicu in se preživlja kot okoljski inšpektor, Marina pa postaja vse bolj ne­ srečna zaradi ohlajanja njunega razmerja in občut­ ka, da ji mladost polzi med prsti. Po nasvet se zate­ če h katoliškemu duhovniku (Javier Bardem), ki pa se tudi sam sooča s krizo vere. Ko se s hčerko vrne v Francijo, se Neil znova zbliža s svojo srednješolsko ljubeznijo Jane (Rachel McAdams), potem pa prej­ me novico, da je Marina v Franciji zašla v težave in se znajde razpet med občutkom odgovornosti in na novo vzbrstelimi ljubezenskimi čustvi. Čeprav se opis zgodbe morda zdi bliže romanom Nicholasa Sparksa kot pa tipičnemu Malickove­

mu filmu, njena obdelava nosi nezgrešljiv režiser­ jev pečat. Podobno kot v Drevesu življenja (nekate­ ri uporabljeni prizori naj bi celo izvirali od tam) je pripoved namreč podana v fragmentirani maniri, podobno kot deluje človeški spomin, skozi njo pa je režiser poskušal prikazati fluidnost in spremen­ ljivost ljubezni ter njen usodni vpliv na tok posa­ meznikovega življenja.

V letošnjem letu bo poleg Čudežu naproti do­ končan še en film enigmatičnega režiserja Terren­ ca Malicka, ki zaenkrat še nima uradnega naslova, je pa že znano, da bomo v njem ob Natalie Port­ man videli tudi Ryana Goslinga, Christiana Bala in Michaela Fassbenderja.

Malickova igralska falanga V Malickovih filmih se je skozi leta izmenjala že cela kopica velikih igralskih imen, od Martina Sheena in Sissy Spacek v njegovem prvencu Surova balada (1973) ter Richarda Gera v Nebeških dnevih (1978), preko kopice znanih obrazov v Tanki rdeči liniji (1998), kjer smo med drugim videli Nicka Nolteja, Seana Penna, Johna Cusacka, Adriena Brodyja, Woodyja Harrelsona, Johna Travolto in Georgea Clooneyja, do Novega sveta (2005), kjer sta nastopila Colin Farrell in Christian Bale. Z Drevesom življenja se je na ta impresiven seznam

Surova balada (1973) 18 | 232

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

Nebeški dnevi (1978)

vpisal še Brad Pitt, ki sta mu družbo delala Sean Penn in vzpenjajoča se Jessica Chastain, v prihodnosti pa bomo v njegovih filmih lahko spremljali tudi že omenjena Ryana Goslinga in Natalie Portman, poleg njiju pa še Emmo Thompson in Terrence Malick Cate Blanchett.

Tanka rdeča linija (1998)

Novi svet (2005)

Drevo življenja (2011)

Spisal: Aleš Cimprič

Filmska upodobitev medijske kampanje, s katero je uspelo čilski opoziciji na državnem plebiscitu leta 1988 mirno in brez revolucije strmoglaviti diktatorja Augusta Pinocheta.

NE! NO IGRAJO Gael García Bernal, Alfredo Castro, Antónia Zegers, Luis Gnecco, Marcial Tagle, Néstor Cantillana, Jaime Vadell, Pascal Montero ...

REŽIJA Pablo Larraín SCENARIJ Pedro Peirano (po neizdani gledališki igri El plebiscito Antonia Skármete) ŽANR zgodovinska drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 10. april 2013 TRAJANJE 118 min http://sonyclassics.com/no/

A

ugusto Pinochet je bil čilski dikta­ tor, ki je bil po petnajstih letih vla­ davine zaradi pritiskov svetovne jav­ nosti leta 1988 prisiljen razpisati plebiscit, s katerim bi demokratično potrdil svojo oblast za nadaljnjih osem let. Opozicija je s tem dobila možnost predstaviti svojo vi­ zijo prihodnosti države. Volilna kampanja je trajala 27 dni, v tem času je imela vsa­ ka stran na voljo 15 minut v polurni ve­ černi televizijski oddaji prepričati volivce.

Slogana obeh strani sta bila preprosta, bi­ la sta odgovor na vprašanje, ali naj Pino­ chet ostane na oblasti: »da« oziroma »ne«.

Gael García Bernal Film je posnel čilski režiser Pablo Larraín, ki si je s tem filmom tudi prislužil nominacijo za oskar­ ja v kategoriji tujejezičnega filma. Ne! je njegov tre­ tji film, ki se loteva tematike življenja pod Pinoche­ tovo diktaturo (pred tem: Tony Manero, 2008; Post Mortem, 2010). Tokrat je posnel zgodovinsko dra­ mo z optimističnim tonom (a vendarle z občasni­ mi skoki v politično srhljivko), ki gledalcu prene­ se vtise obeh medijskih političnih kampanj, kjer je presenetljivo zmagal tabor »ne«. V ospredju je mla­ di oglaševalec René Saavedra (Gael García Berna; Motoristov dnevnik, 2004), ki pripravljene ogla­ se opozicije, ti so temeljili na zastraševanju pred ­Pinochetovo oblastjo, spreobrne v pozitivno usmer­

jena sporočila (ki prej kot na politično propagan­ do spominjajo na oglase za Coca-Colo), v katerih obljublja lepšo prihodnost. Brez zapletov seveda ne gre, njegov šef v oglaševalski agenciji postane vod­ ja tabora »da«, v zasebnem življenju pa si René želi vrnitve odtujene žene, radikalne aktivistke, s kate­ ro imata otroka.

Larraín je film posnel na nizkoločljivostno analo­ gno U-matic kamero, kakršno so leta 1988 upora­ bljali novinarji. S tem mu je uspelo v film praktično neopazno vključiti resnične dokumentarne posnet­ ke. Ne! je odlična medijska satira, ki bi si jo moral ogledati sleherni tržni komunikolog, ostalim pa bo odprl oči, da je tudi politika pravzaprav le izdelek.

mladanska Dvojna spo v prodaji! številka žaewww.ekran.si

Letnik L / april-maj 2013 / 5€

Več vsebin n

BLIŽNJI POSNETEK

Todd Solondz ESEJ

Olivier Assayas

MALA RUBRIKA GROZE

Romero in zombiji

SCENA

FOKUS

Filmska iniciativa

Dokumentaristika

www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 19

Čudež iskrene ljubezni mladega para, ki ga pretrese novica o hudi bolezni otroka, ni zgolj čustvena zgodba, temveč tudi zgodba o premagovanju na videz nemogočih ovir.

Spisal: Filip Breskvar

RAZGLASITEV VOJNE La Guerre est déclarée IGRAJO Valérie Donzelli, Jérémie Elkaïm, Brigitte Sy, Elina Löwensohn, Michèle Moretti, Philippe Laudenbach ...

REŽIJA Valérie Donzelli SCENARIJ Valérie Donzelli, Jérémie Elkaïm ŽANR drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 25. april 2013 TRAJANJE 100 min

D

Jérémie Elkaïm in Valérie Donzelli

a je za vsako večno romantično zgodbo potrebna tudi pretreslji­ va tragedija, je v večni klasiki Romeo in Julija prikazal že Shakespeare.

Podobno usodo novodobne fatalne lju­ bezni delita mlada Francoza Roméo in ­Juliette, ki se spoznata na zabavi v Pa­ rizu. Njuna ljubezen na prvi pogled se kmalu izpolni v rojstvu otroka, toda zgodba se v resničnem življenju ne mo­ re zaključiti s pravljičnim stavkom »In živela sta srečno do konca svojih dni.« Diagnoza smrtonosne bolezni sina v tre­ nutku povsem spremeni življenje mladih staršev, vendar kljub majhnim možno­

stim za uspeh ne obupata. V dobrem in slabem se odločita soočiti z vsemi izzivi, predsodki in lastni­ mi strahovi, nenazadnje pa se njuni življenji spre­ menita do te mere, da v sebi le stežka prepozna­ ta svoji brezskrbni mladostni osebnosti. Naposled sta postavljena pred neizbežno dilemo, ali lahko kljub vsem alteracijam njunega odnosa še vedno najdeta dovolj moči in medsebojne naklonjenosti, da bi njuna ljubezen lahko preživela?

Zgodba filma je prepletena z izjemno doživetim avtobiografskim občutenjem glavnih igralcev, saj sta bila Jérémie Elkaim in Valérie Donzelli (ki je film tudi režirala) kot par tudi v resničnem življe­ nju soočena z identično zgodbo boja za življenje njunega sina.

Da bi ujela mladostni ri­ tem sodobne­ ga Pariza, je Donzellijeva za snemanje uporabila običajni Canonov fotoaparat, razgibana glasbena podlaga pa je mešanica zelo različnih ža­ nrov, ki poudarjajo pomen iskanja optimizma tudi v najbolj brezizhodnih trenutkih.

Film je prejel šest nominacij za prestižne fran­ coske filmske nagrade cezarje, francoska filmska akademija pa ga je leta 2011 predlagala za tuje­ jezičnega oskarja. Na spored ljubljanskega Kino­ dvora prihaja 25. aprila.

SMS nagradna igra

Iron Man 3

Pošlji PREMIERA IRONMAN na 6262 in osvoji privlačno nagrado: • kapa • posoda za ledene kocke • obesek za ključe • torba • zvezek • očala • tatuji • majica • USB ključek • jopa

Nagrade podarja Cenex.

NOVO V LETOŠNJI POMLADI! Ženska in moška majica 155M in 155F na voljo že od 1,75 eur + ddv.

Pokličite nas za brezplačen katalog!

Ponudba velja za pravne osebe in društva.

20 | 232

UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljana tel: 01/520 18 30, faks: 01/520 18 40 info@umco.si, www.umco.si

| 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 8. APRILA DO VKLJUČNO 29. APRILA 2013.

NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 233, KI BO IZŠLA 8. MAJA 2013.

Spisal: Matic Večko

Tokrat nam vpogled v romsko problematiko, ki smo je bili že kar nekajkrat deležni tudi v domačih filmih, ponudi napet madžarski film.

Samo Veter Csak a szél IGRAJO Katalin Toldi, Gyöngyi Lendvai, Lajos Sárkány, György Toldi ...

REŽIJA IN SCENARIJ Benedek Fliegauf ŽANR drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 8. april 2013 TRAJANJE 91 min

P

retresljiva, na minulem berlinskem filmskem festivalu nagrajena dra­ ma režiserja Benedeka Fliegaufa je naturalističen portret romske skupnosti, ki se znajde ujeta v dušeči atmosferi stra­ hu, ki jo sproži serija okrutnih rasistič­ nih umorov.

Mari je mati samohranilka, ki opra­ vlja dve službi, da bi zbrala denar, ki bi njej in njenima dvema otrokoma omogo­ čil odpotovati v Kanado, kamor je že pred časom odšel njen mož. Živijo v podežel­ ski romski skupnosti, ki so jo že omenjeni zločini pahnili v stanje kolektivne para­ noje, kjer je lahko vsak neznan avtomobil

ali nenavaden šum znak za preplah. Čeprav nihče ne ve, kdo bi lahko bili morilci, je jasno, da želijo s svo­ jimi dejanji poslati sporočilo in v skupnost vcepiti strah. Medtem ko se starejša hči trudi po svojih mo­ čeh pomagati mami, ob tem pa pogosto skrbi še za hčerko sosednje družine, v kateri sta tako mati kot oče odvisnika, sin naskrivaj kopiči zaloge v skrivali­ šču, kamor bi se lahko zatekli v primeru nevarnosti.

Naturalistična tehnika in zvedava kamera ustvarjata rahlo dokumentaristično obarvan vpo­ gled v življenje protagonistov, ob čemer nad doga­ janjem kot oblak ves čas visi nevidna grožnja, ki s stopnjevanjem napetosti (tu bistveno prispeva glas­ bena podlaga) postaja vse bolj temna in dušeča, dokler ne kulminira v pretresljivem izteku.

Film, ki temelji na resničnih tragičnih dogod­ kih, se osredotoča na moreč učinek, ki ga imajo zločini iz sovraštva tako na celotno skupnost kot njene posameznike, pri tem pa se vzdrži enostran­ ske družbene kritike na račun zgolj ene od vplete­ nih strani.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGrE IZ PREDPREMIERE ŠT. 231 MOGOČNI OZ Iztok Majhenič iz Brestanice, Tanja Susman iz Preserja, Jure Hafner iz Škofje Loke, Alenka Klopčič iz Čemšenika, Simona Hudoklin iz Šentjerneja, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Darja Kotar iz Tržiča, Mojca Lokar iz Zagorja NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 |

232 | 21

Kinosemafor Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

NASLOV

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

l

DUŠA G. I. JOE: MAŠČEVANJE

l

HYDE PARK NA REKI HUDSON

l

KON TIKI

l

KRUDOVI

l

LJUBIMCI NAD OBLAKI

l

mama

l

MOGOČNI OZ

l

POLNIH 21

l

PRVO LETO PO POROKI SREČEN ZA UMRET

l l

ZA DEŽJEM POSIJE SONCE LEGENDA:

l

Romantični znanstvenofantastični film o prišlekih iz vesolja, ki si prilastijo nadzor nad človeškimi telesi. Priredba istoimenskega romana za odrasle priljubljene avtorice Somrak Sage, Stephenie Meyer.

Preživeli pripadniki posebnih vojaških specialcev G. I. Joe se morajo po zahrbtni prevari zoperstaviti vojaški kriminalni organizaciji Kobra.

Nadaljevanje akcijske uspešnice izpred štirih let.

Komična romantična drama o ameriškem predsedniku Rooseveltu (Bill Murray) in ženskah njegovega življenja, ko na domačem posestvu tik pred drugo svetovno vojno gosti britanski kraljevi par.

Moč človeške volje piše neverjetne zgodbe. Filmska uprizoritev resnične ekspedicije Kon Tiki, s katero je skupina norveških pustolovcev na lesenem splavu preplula Pacifik. Napeta pustolovščina!

Zabavna animirana pustolovščina o prazgodovinski družini, ki mora preživeti v nevarnem svetu, potem ko je njeno varno prebivališče v jami uničeno. S podnapisi, sinhronizirano in tudi v 3D! Na letalu, ki se sooča s tehničnimi težavami, poskušajo posadka in potniki s razkrivanjem svojih skrivnosti pozabiti na grozljivo situacijo.

Komedija zmešnjav španskega režiserja Pedra Almodóvarja.

Gotovo najbolj vsestranska igralka novega vala, Jessica Chastain, se tokrat preizkusi v grozljivki producenta Guillerma del Tora. Zgodba o v divjini najdenih posvojenih dekletih. Vznemirljivo in srhljivo!

Vrnitev v pravljično deželo Oz, ki jo je nesmrtno naredila uspešnica Čarovnik iz Oza iz leta 1939. Čudovito potovanje, polno prelepih posnetkov, simpatičnih likov in zgodbe z naukom studia Disney.

Scenarista Prekrokane noči nas ponovno popeljeta na žurersko noč.

Zabavne in nepozabne prigode s kozarčkom alkohola preveč bo tokrat doživela trojica prijateljev ob praznovanju 21. rojstnega dne.

Mladoporočenima Joshu in Nat sorodniki ne pripisujejo uspešnega zakona, a skušnjave vsakdanjega življenja premagujeta tudi po enem letu skupnega življenja. Romantična komedija na britanski način!

Celovečerni prvenec Matevža Luzarja je grenko-sladka pripoved o upokojencu (Evgen Car), ki v domu za starejše doživi življenjski preporod. Nagrada občinstva za najboljši film na FSF-ju!

Jennifer Lawrence in Bradley Cooper blestita v vlogah oseb z duševnimi težavami. Film s prepričljivo igro, odlično režijo in scenarijem, ki mojstrsko najde ravnotežje med romantiko, komedijo in dramo.

OCENA SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! 1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV od Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011) • 960 strani filmskega branja • format 165 x 215 mm • barvne fotografije na kakovostnem papirju • trda vezava

• kronološka razporeditev filmov • pregledna kazala • knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV! Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!