Predpremiera 217

40.000 brezplačnih izvodov!

V 217. številki revije Predpremiera predstavljamo: 4–5 6–7 8–9 10–11 12 15 16 17 18–19 20 21 22–23 24 25 26 28 29

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: S INVESTICIJE d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

23. novembra 2011 izide nova številka revije

K

foto: Zoja Rugelj

KO BOŽIČKU PIŠE MITJA OKORN

Leto 12/Številka 217/ 9. november–6. december 2011

Vonj po oskarjih Somrak saga: Jutranja zarja 1. del Nesmrtni 3D Muppetki Vesele nogice 2

Stanje šoka Traktor, ljubezen in rock'n'roll Policist Le kako ji to uspe?!

Filmska bera LIFFa 2011

Policist Polnoč v Parizu

Koža, v kateri živim Irska pot Animateka 2011

Čarobno potovanje v Afriko Poslednja postaja

Piše: Samo Rugelj

ulturne industrije se po raznih koncih Evrope fleksibilno prilagajajo lokalnim okoliščinam in pogosto je rezultat bogata ponudba na področjih, ki jih vzame za svoje tudi prebivalstvo. Pred nekaj dnevi sem se recimo mudil v Beogradu na knjižnem sejmu in imel sem kaj videti: skoraj 150 tisoč obiskovalcev v sedmih dneh, še znižane cene že tako cenovno ugodnih knjig, ki le redko presežejo deset evrov, in posledično neznanska gneča pred stojnicami največjih založnikov, pri katerih je stalo in sedelo nekaj deset prodajalcev, ki so komaj stregli navdušenim kupcem. Srbi pri nekaterih neangleških naslovih v hitrosti prevajanja zlahka tekmujejo tudi z Angleži, saj so denimo hkrati z njimi prevedli novi roman Umberta Eca Praško pokopališče pa novega Murakamija v treh knjigah 1Q84 itn. Knjige pa se ne prodajajo samo na sejmu, ne, po Beogradu vidite velike knjižne stojnice ob večjih avtobusnih/tramvajskih postajah, sečiščih pešpoti in še kje. Ni kaj, srbsko založništvo se je z Pisma sv. Nikolaju visokimi nakladami in nizkimi cenami prilagodilo tržni situaciji, in kupci so jim sledili. Ali pa je bilo obratno, težko je reči, kaj je bilo prej.

Podobno se je na Poljskem v zadnjih letih razvil filmski trg. Velika država s skoraj štirideset milijoni prebivalcev je bila že prej tradicionalno naklonjena poljskim filmom, še posebej, če so bili ti posneti po poljskih klasikih, denimo Z ognjem in mečem po istoimenskem romanu Henryka Sienkiewicza, enega zadnjih poljskih filmov, ki je bil v omejeni distribuciji predvajan tudi pri nas. S pojavom močnih komercialnih televizij se je sedaj močno izboljšala tudi ponudba domačih filmov.

Prej je produkcija, podobno kot drugod po vzhodni Evropi, slonela predvsem na subvencioniranju s strani javnih institucij, da pa ta linija ni ravno zdrava, lahko že poldrugo desetletje spremljamo tudi pri nas. No, ko so pri poljskih komercialnih televizijah sešteli dva plus dva, so hitro prišli do rezultata, da lahko filme, primerne za kinodistribucijo, posnamejo kar sami. Še posebej, če imajo v lasti tudi kinodvorane. Tako imate že nekaj let skoraj vsak teden na sporedu kak nov poljski film, posnet profesionalno (a seveda produkcijsko in cenovno učinkovito), spromoviran prek lastnih medijev in pogosto napolnjen tudi z zvezdami, ki drugače nastopajo v televizijskih serijah iste televizije. Zmagovalni recept lahko prinese pokritje stroškov produkcije že v kinu, ob televizijskem predvajanju pa prav gotovo.

Na ta vlak se je že pred leti usedel tudi Mitja Okorn. Potem, ko je z »no budget« principom in razbijanjem vseh mogočih preprek v kinu predstavil svoj celovečerni prvenec Tu pa tam (2004), zgodbo o mladcih iz Kranjsterdama, ki padejo v kriminalne posle, večje od njih, a jo vseeno dobro odnesejo (priznam, tudi sam sem bil del ene 100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

p­ repreke, saj mu komisija, v kateri sem bil takrat, ni odobrila javnih sredstev za povečavo tega filma, zato se je moral pri tem znajti sam). Za svoj naslednji projekt, kriminalko z območja bivše Jugoslavije z naslovom Član, nikakor ni mogel dobiti denarja (res pa je tudi, da je bil proračun za ta film precej nad povprečjem). Nekaj let je še poskušal tu in tam, »resni« slovenski režiserji so vihali nos nad njim, se pritoževali nad neizdelanostjo njegovega filmskega sloga in režije (in se še naprej pitali na državnih jaslih), Okorn pa je nadaljeval s snemanjem glasbenih spotov, potem pa dobil povabilo iz poljske televizije TVN, če bi tam režiral televizijsko nadaljevanko 39 in pol. Posnel je dve sezoni (2008 in 2009), vmes občasno pritiskal na Filmski sklad za realizacijo Člana, potem pa se je začel pripravljati na snemanje svojega prvega poljskega celovečerca, Pisma sv. Nikolaju, pri taisti televiziji.

Ta je sedaj nared. V začetku novembra bo doživel premiero na več kot sto poljskih kino platnih, teden dni kasneje pa bo njegova premiera tudi pri nas (na festivalu Liffe). Če režija tujega celovečernega filma za tuj zasebni denar s strani Slovenca pri nas predstavlja svojevrstni precedens, ki mu nismo bili priča že desetletja, bo njegove gledalce, takoj potem, ko se bodo navadili toplo zveneče poljščine, enega lepših slovanskih jezikov sploh, prijetno presenetil tudi film sam. Okorn je namreč profesionalno in gladko zrežiral to mozaično dramo, ki se dogaja na predbožični večer, lepo sestavil ali pa preobrnil grenke, sladke in grenko-sladke zgodbe, ki jih (sploh na Poljskem, v tradicionalni katoliški državi) razkrije ta posebni dan vsakega leta, ko je treba pod preteklo leto že počasi narediti tudi inventurno črto. Pisma sv. Nikolaju z lahkoto konkurirajo anglosaškim predstavnikom tega žanra, denimo angleškemu Pravzaprav ljubezen (2003) ali pa ameriškemu Valentinovemu (2010) ali pa Silvestrovemu v New Yorku, ki nas bo v smeh skozi solze skušal spravljati ob koncu letošnjega leta, seveda s to razliko, da v slednjih treh filmih nastopajo zvezdniki, ki jih poznamo že iz mnogih filmov, v Pismih sv. Nikolaju pa nastopajo nam precej manj znani igralci, ki so svojo slavo za sedaj dosegli le na Poljskem. Po drugi strani je to še boljše, saj lahko like, ki jih upodabljajo, lažje vzamemo za svoje in neodvisne od njihovih prejšnjih vlog ter se prepustimo zgodbam in božičnemu filmskemu potovanju v režiji Mitje Okorna. Pisma sv. Nikolaju so namreč lep dokaz ne samo tega, do kam lahko pripelje prvovrstna gorenjska trdoglavost, temveč tudi tega, za koliko je Okorn napredoval od prvega do drugega filma, pa seveda tudi tega, da za talentirane slovenske režiserje obstaja še kaj drugega kot jadikovanje nad pomanjkanjem denarja za snemanje filmov.

Filmskega denarja je za tiste, ki znajo in zmorejo, očitno dovolj.

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 3

Spisal: Aleš Cimprič

VONJ PO OSKARJIH

J

esen je čas, ko filmski ljubitelji radi pogledujejo naprej, saj se na obzorju izrisuje podelitev oskarjev, najbolj prestižnih nagrad za filmske dosežke, ki jih od leta 1929 v Los Angelesu podeljuje Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti. Že 84. podelitev, ki jo bo vodil komik Eddie Murphy, bo potekala 26. februarja prihodnje leto, nominirance pa bodo razglasili mesec prej, 24. januarja. Za vas smo pripravili seznam najbolj obetav- Dekle z zmajskim tatujem nih celovečercev za nominacije v kategoriji najboljšega filma. Ta bo drugo leto prinesla novost.

Za nagrado se ne bo več nujno potegovalo deset filmov, ampak bo število nihalo med pet in deset, odvisno od tega, koliko naslovov bo prejelo vsaj pet odstotkov glasov za najboljši film.

Konkurenca bo letos velika: poleg v tej številki predstavljenih Polnoči v Parizu Woodyja Allena in Zmagovalca z Bradom Pittom ne pozabite na pri nas že predvajani Drevo življenja Terrenca Malicka. Omeniti velja še Dekle z zmajskim tatujem The Iron Lady Davida Fincherja, ki temelji na švedski knjižni in filmski uspešnici. Tu je tudi Maryl Streep, ki je z upodobitvijo britanske premierke Margaret Thatcher v The Iron Lady ponovno v igri za naziv najboljše igralke ...

The Ides of March (Marčeve ide) Idealistični sveto­ va­lec za medije Me­yers (Ryan Gosling) v službi guvernerja (George Clooney, ki se je podpisal tudi pod režijo) spozna, da ta ni tako čist, kakor odseva njegova podoba. Politična drama o umazanih poslih politike med predsedniško kampanjo, ki Meyersa potegne v vrtinec ambicije, korupcije in prevare. Politične spletke se gredo še Philip Seymour Hoffman, Paul Giamatti, Marisa Tomei in Evan Rachel Wood.

4 | 217

Prvak z največ osvojenimi oskarji je legenda animiranega filma Walt Disney.

Prejel je 22 zlatih kipcev in še štiri častne oskarje. Sicer pa je bil nominiran kar 59-krat.

We Bought a Zoo (Kupili smo živalski vrt) Z resničnimi dogodki navdihnjena zgodba o vdovcu (Matt Damon), ki po ženini smrti za ponovni začetek življenja z družino kupi zapuščen živalski vrt. Komični drami o tem, da je za iskanje življenjskega smisla treba včasih narediti kaj nepredvidljivega in neobičajnega,

Tinker, Tailor, Soldier, Spy Švedski režiser Tomas Alfredson, ki je mednarodno zanimanje vzbudil s srhljivo dramo Vampirska ljubezen (2008), je za svoj angleško govoreči prvenec izbral filmsko predelavo istoimenskega vohunskega romana pisatelja Johna le Carréja (knjiga je bila leta 1979 že upodobljena v BBC-jevi nadaljevanki z Alecom Guinnessom).

V času hladne vojne se angleška obveščevalna služba so-

Extremely Loud & ­Incredibly Close

se pridružijo še Scarlett Johansson, Thomas Haden Church (Stranpota) in Elle Fanning (Super 8). Režiser Cameron Crowe (Jerry Maguire), ki je letos septembra ljubitelje glasbe razveselil s tudi pri nas predvajanim dokumentarcem Pearl Jam Twenty, bo tokrat postregel z nenavadno zgodbo o celjenju družinskih ran. oča s problemom sovjetskega ovaduha na visokem položaju. Gary Oldman odigra veterana tajne službe, ki mora razkriti izdajalca. Napeta in zahtevna zgodba (v negotovosti nas bodo držali še Colin Firth, Tom Hardy in John Hurt) ne napada z eksplozijami, ampak sive celice zaposli s šahovskimi potezami vohunskih iger.

Nekoč redno ime oskarjevskih podelitev Tom Hanks že desetletje ni posnel filma, s katerim bi se približal stari slavi (nazadnje je bil nomiran za film Brodolom, 2001). Tokrat se vrača v ganljivi drami, ki temelji na dogodkih 9/11. Po romanu posneta zgodba se vrti okoli devetletnega dečka, ki v newyorškem terorističnem napadu izgubi očeta (Hanks). V vazi najde njegov ključ, s katerim se odpravi na nenavadno pohaj-

kovanje po New Yorku, da bi našel skrivnostno ključavnico. Pri tem naleti na pisano paleto meščanov, ki poskušajo ponovno zaživeti v senci tragičnega napada. Pod režijo se je podpisal Stephen Daldry (ima že nominacije za filme Billy Elliot, Ure do večnosti in Bralec), igralsko ekipo pa med drugim zaokrožujejo Sandra Bullock, John Goodman, Max Von Sydow in James Gandolfini.

The Descendants (Potomci)

The Artist

Mojster inteligentnih komičnih dram Alexander Payne se po sedmih letih vrača s filmom, s kakršnim se je že spogledoval z oskarji. Podobno kot je na potovanje kot metaforo pošiljal Jacka Nicholsona (Gospod Schmidt, 2001) ter Thomasa Hadena Churcha in Paula Giamattija (Stranpota, 2004), se tokrat George Clooney z odtujenima hčerkama odpravi na svojevrstno pot, da se sooči z ženinim ljubimcem, za katerega izve po njeni smrti. Pot bo zopet izgovor za preučitev in pretrese življenjskih nazorov glavnega junaka.

Najbolj nenavaden film med naštetimi, ki pa se uvršča med resnejše kandidate. Črno-beli nemi francoski film nas bo vrnil v preteklost tako po tehnični plati kot po času dogajanja. Posnet s sliko v razmerju 4:3 nam predstavi romantično obdobje Hollywooda leta 1927, ko nemi film začne izgubljati bitko z noviteto zvočnega zapisa.

Pojemajoči zvezdnik stare dobe George Valentin (Jean Dujardin, nagrada za najboljšega igralca na letošnjem canskem festivalu) dvori mladi plesalki Peppy Miller (Bérénice Bejo), vzpenjajoči se zvezdi zvočnega filma.

Kot študijskega šef je nastopil John Goodman.

War Horse

J. Edgar

(Grivasti vojak) Po otroški knjigi posneta zgodba o fantu Albertu in njegovem konju, ki ga na silo zaseže konjenica v času prve svetovne vojne. Čeprav je Albert premlad, da bi se vpisal v vojsko, se za konjem odpravi na fronto, da bi ga pripeljal domov. Epska vojna pustolovščina Stevena Spielberga, ki bo s čudovitimi posnetki, glasbeno spremljavo Johna Williamsa in ganljivo zgodbo igrala na čustva gledalca in pri tem skozi različne oči vpletenih opozarjala na grozote vojne. Film, ki se ga drži močan oskarjevski pridih.

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

Biografska drama o kontroverznem J. Edgarju Hooverju, ki je za krmilom FBI-a in njegove predhodne agencije preživel kar 48 let in na položaju vladal pod osmimi ameriškimi predsedniki. V njegovo vlogo bo pod taktirko neumornega Clinta Eastwooda stopil Leonardo DiCaprio, ki je Hooverja odigral od njegovih zgodnjih let pa vse do smrti leta 1972. Armie Hammer, Josh Lucas, Naomi Watts in Judi Dench bodo s podpornimi vlogami dopolnili vpogled v zasebno življenje človeka, ki si je pravila krojil sam.

Edini nemi celovečerec, ki je dobil oskarja za najboljši film, je vojna drama o pilotih iz prve svetovne vojne Krila (1927), ki je svoj kipec prejela na prvi ­podelitvi oskarjev leta 1929.

Drive Samotarski kaskaderski voznik (Ryan Gosling), ki ponoči dela na »črno« še kot najemniški šofer za pobege, se zaplete z osamljeno sosedo (Carey Mulligan), katere mož služi kazen. Film, v katerem se artistični neo-noir meša s hollywoodsko kriminalko, je bil na letošnjem canskem festivalu pozdravljen s stoječimi ovacijami, dobil pa je nagrado za režijo.

Hugo Martin Scorsese se nam bo predstavil v zanj dvakrat neobičajnem filmu: mladinski pustolovščini v 3D formatu. Zgodba govori o osirotelem dečku (Asa Butterfield), ki živi na pariški železniški postaji v 30-ih letih preteklega stoletja. Dogodivščine se začno, ko sreča nenavadno dekle (Chloë Grace Moretz) in se zaplete v skrivnost, ki se tiče njegovega pokojnega očeta in mehanske figure za navijanje. Po knjigi/stripu Hugo Cabret Briana Selznika, ki je preveden izšel tudi pri nas.

NAPOVEDUJEMO

Služkinje V kinu od 8. decembra 2011 Velika uspešnica v ZDA, ki temelji na istoimenski knjigi Kathryn Stockett, se podobno kot Zgodba o prvaku, ki je lani Sandri Bullock prinesla oskarja, loteva tkanja vezi in prijateljstva med belopoltim in temnopoltim prebivalstvom ZDA. Le da tokrat film ne bo športno obarvan, ampak nas bo postavil v čas rasnega razlikovanja na ameriškem jugu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer temnopolte služkinje vzgajajo bele otroke. Pripoved se osredotoči na mlado Eugenio (Emma Stone), ki se po dokončani fakulteti vrne v rojstni kraj, da bi napisala knjigo o življenju črnih služkinj. Splete se nenavadno prijateljstvo med ženskami različnih položajev, ki kljubuje družbenemu neodobravanju. Močna in številna ženska igralska zasedba v ganljivi zgodbi medrasnih razmerij na pragu časa velikih sprememb.

Spisal: Filip Breskvar

Začetek konca sage o prepovedani ljubezni med dekletom in vampirjem gledalca popelje v najbolj intimne skrivnosti neuničljive romance, ki mora znova kljubovati temačnim silam, tokrat v obrambi sadu izpovedanih strasti.

Somrak Saga: Jutranja zarja 1. del The Twilight Saga: Breaking Dawn – Part 1 IGRAJO Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Billy Burke, Peter Facinelli, Elizabeth Reaser, Jackson Rathbone, Nikki Reed ...

REŽIJA Bill Condon SCENARIJ Melissa Rosenberg po romanu Stephenie Meyer ŽANR fantazijska romantična drama DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 17. november 2011 TRAJANJE 115 min www.breakingdawn-themovie.com

L

jubezenska vampirska saga Somrak, ki je preko romanov Stephenie Meyer in kasnejših filmskih adaptacij postala kulturni fenomen najstniških generacij začetka 21. stoletja, se v četrtem filmu približuje katarzičnemu koncu. Čeprav bi se glede na število romanov zgodba morala zaključiti že s četrtim delom, so producenti na željo pisateljice, ki ni želela izpuščati pomembnih segmentov zgodbe, zadnji roman razdelili na dva filma. Za scenarij je tako kot v vseh prejšnjih delih poskrbela Mellisa Rosenberg, sprememba pa se je zgodila na režiserskem stolčku,

čil čas za nekaj trenutkov sreče. Čarobni poroki sledi nepozabno poročno potovanje v Rio de Janeiro, kjer se lahko brezskrbno predata ljubezenskim strastem in čustvom. Toda sad njune ljubezni ju znova

pripelje v nemilost temačnih sil, zato morata premagati izdaje in prevare ter združiti moči s pravimi prijatelji, da bi se lahko zoperstavila zlonamerni volji krvoločnih Volturov.

IGRALCI ONKRAJ SOMRAKA Kristen Stewart

kjer bo pravo razmerje med romanco, akcijo in čustvi iskal Bill Condon. Da gre za izkušenega mojstra sedme umetnosti, dokazujeta oskar za scenarij drame Bogovi in pošasti (2000) in nominacija za scenarij muzikala Chicago (2002), v vlogi režiserja pa smo ga lahko v naših kinih videli z odličnima filmoma Kinsey (2004) in Sanjske punce (2006).

Po dolgih letih nasprotovanj in boja za golo preživetje je v ljubezni med Bello (Kristen Stewart) in vampirjem Edwardom (Robert Pattinson) naposled napo6 | 217

Igralka, ki je kariero začela pri rosnih dvanajstih letih ob Jodie Foster v trilerju Soba za paniko (2002), se je med snemanjem sage Somrak posvečala manjšim filmskim projektom, ki so pritegnili zanimanje kritikov. Leta 2009 je v Lunaparku iskala ljubezen z Jessejem Eisenbergom, lansko leto je nastopila v biografiji glasbene skupine The Runaways, prihodnje leto pa jo bomo lahko videli v vlogi Sneguljčice v novodobni, akcijsko naravnani priredbi priljubljene pripovedke bratov Grimm.

Snow White and the Huntsman

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

Robert Pattinson

Osvajalec dekliških src, ki je strasti najstnic prvič razvnemal kot postavni Cedric v filmu Harry Potter in ognjeni kelih (2005), je poleg vloge čutečega vampirja igral tudi v družinski drami s šokantnim končnim preobratom Ne pozabi me (2010). Letos je v adaptaciji priljubljenega romana ob oskarjevcih Reese Witherspoon in Christopherju Waltzu skušal najti smisel življenja v drami Voda za slone.

Naslednje leto se bo v drami Cosmopolis ob Paulu Giamattiju in Juliette Binoche prelevil v milijonarskega japija na 24-urni odisejadi po Manhattnu.

Voda za slone

Taylor Lautner

Dober poznavalec borilnih veščin je že v najstniških letih pred kamero izvajal svoje vragolije (Morski deček in deklica iz lave, 2005), filmska serija Somrak pa mu je omogočila, da se je v romantični komediji Valentinovo (2010) zbližal s prikupno pevko Taylor Swift.

Letos se v ameriških kinematografih predstavlja kot akcijski junak v srhljivki Ugrabitev, čez dve leti pa se mu obeta vloga ob Dwaynu Johnsonu v svetopisemski epopeji Goljat.

Ugrabitev

Med kandidati za režijo zadnjih dveh delov sage Somrak so bila številna priznana režiserska imena, med drugimi Mark Waters (Pingvini gospoda Popperja), Sofia Coppola (Tam nekje) in Gus Van Sant (Milk).

mitologija somraka

Spominja nas na > Mrk, 2010 > Mlada luna, 2009 > Somrak, 2008

V prvem delu sage Somrak (2008) je med najstnico Bello in vampirjem Edwardom vzklila večna ljubezen, ki je ni mogel uničiti niti trop krvoločnih vampirjev z zlobno Viktorijo na čelu. V nadaljevanju (Mlada luna, 2009) njuno ljubezen ogrozijo mogočni Volturi, skrivna kasta trdosrčnih vladarjev, ki zahtevajo, da mora Edward Bello zapustiti ali spremeniti v vampirko.

Mrk (2010) poskrbi za vrnitev zlovešče Viktorije, ki se želi Edwardu maščevati z Bellino smrtjo, vendar jima na pomoč priskoči mladi Jacob in njegov trop volkodlakov. Bella si kljub temu ne premisli in zavrne Jacobovo priznanje ljubezni, kar dokončno utrdi njeno zavezo Edwardu.

Spisal: Samo Rugelj

Kralj Hyperion bi se rad polastil orožja, s katerim bi osvobodil mogočne ­titane, pred katerimi niso varni niti bogovi. Slednji se ne smejo vmešavati v človeško vojno, zato Zevs za svoje orožje izbere preprostega smrtnika ...

NESMRTNI 3d IMMORTALS IGRAJO Henry Cavill, Stephen Dorff, Isabel Lucas, Freida Pinto, Luke Evans, Kellan Lutz, John Hurt, Mickey Rourke ...

REŽIJA Tarsem Singh SCENARIJ Charley Parlapanides in Vlas Parlapanides ŽANR akcijska fantazija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 10. november 2011 TRAJANJE 110 min www.immortalsmovie.com

K

roniko sodobnih epskih zgodovinskih spektaklov je začel leta 2000 pisati Ridley Scott z Gladiatorjem (2000), še sedaj enim izmed vrhuncev tega žanra v zadnjem desetletju, jo nadaljeval z Nebeškim kraljestvom (2005),

njegovim pogledom na križarske vojne in potem lani z Robinom Hoodom (2010), nekakšnim preddelom klasičnih filmov o tem lokostrelcu, ki je kradel bogatim in dajal revnim, sklenil to neformalno zgodovinsko trilogijo. Vmes so se antično zgodovinskih tem lotili tudi drugi, denimo Wolfgang Petersen v Troji (2004), poustvaritvi Homerjevega pesniškega epa Iliada, pa Louis Leterrier v Spopadu Titanov (2010), predelavi istoimenskega filma, ki bo drugo leto dobil tudi nadaljevanje, in seveda Zack

SPOMINJA Nas NA > Spopad titanov, 2010 > 300, 2006 > Troja, 2004

znamo ­tudi pri Nesmrtnih, ki jih je zrežiral Tarsem Singh, pravi človek za to nalogo. Večkrat nagrajeni režiser oglasnih spotov v Cannesu, sicer Indijec, rojen leta 1961, je debitiral leta 2000 z znanstvenofantastično srhljivko Celica, vizualno ekstravaganco, v kateri Jennifer Lopez lovi serijske morilce tako, da neposredno vstopi v njihove misli, pri čemer bivanje v mislih psihopatov za seboj potegne tudi precej neprijetne izkušnje. Svojevrstnemu spoju bolnišnične drame in fantazijske pustolovščine smo bili priča v njegovem drugem filmu The Fall (2006), kritiško hvaljenem filmu, ki pa ni doživel širše kino distribucije. Sedaj se Singh vrača s svojim tretjim celovečercem, v katerem nam bo skušal pričarati fantazijsko mitski svet antičnih časov. V njem na strani temnih sil nastopa kralj Hiperion (upodobil ga je Mickey Rourke), ki s svojo preštevilno armado vojakov zavojuje Grčijo, ob tem pa išče epirski lok, orožje z neznansko močjo, ki ga je v nebesih skoval Ares in s katerim lahko njegov lastnik osvobodi Titane, ki so že dolgo

Snyder v ekranizaciji epskega spopada pri Termopilah v vizualnem spektaklu 300 (2006), sicer zmodeliranem po istoimenskem stripovskem romanu Franka Millerja. Približno enak vizualni slog (z istimi producenti), torej razkošne barve z veliko kontrasti, dinamično režijo in adrenalinsko stilizirano akcijo, lahko za8 | 217

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

časa zaprti v stenah gore Tartar (tja so jih po porazu zaprli bogovi) in ki komaj čakajo na to, da bi se lahko maščevali. Če bi se Hiperion torej dokopal do loka, bi to lahko povzročilo uničenje človeštva

in ogrozitev Bogov, ki pa se po starem zakonu ne smejo vmešavati v človeške zadeve. Ljudje so proti Hiperionu brez moči in vse kaže, da ga nič ne more

V filmu igra tudi indijski foto model Freida Pinto, ki ji je nastop v Revnem milijonarju omogočil preboj v Hollywood. Letos smo jo že videli v Vzponu Planeta opic.

ustaviti, dokler jim na pomoč ne priskoči Tezej (Henry Cavill, znan predvsem iz televizijske serije Tudorji, upodobil bo tudi novega Supermana v filmu Man of Steel), ki

ga je na skrivaj izbral poglavar vseh bogov Zevs (­Luke Evans, nazadnje smo ga videli v Treh mušketirjih in Robinu Hoodu). Bitka med dobrim in zlim se torej lahko začne.

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 9

Spisal: Damijan Vinter

Pokvarjen poslovnež bi rad muppetsko gledališče zravnal z zemljo, saj je pod njim odkril nahajališče nafte. Sedaj je na Muppetkih, da s ­pomočjo treh najbolj vnetih oboževalcev zberejo denar za ohranitev gledališča.

MUppetki The muppets IGRAJO žabec Kermit, gospodična Pujska, Medo, Žival, Gonzo, Valter, Jason Segel, Amy Adams, Chris Cooper, Zach Galifianakis, Peter Linz ...

REŽIJA James Bobin SCENARIJ Jason Segel in Nicholas Stoller po likih Jima Hensona ŽANR glasbena družinska komedija DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 24. november 2011 http://disney.go.com/muppets/

M

orda ne poznate vseh njihovih imen, a gotovo jih poznate.

Muppetke, seveda. Zgovornega žabca, samovšečno (in občasno vsiljivo) Pujsko, razgrajaško Žival, prijaznega Medota, predvsem pa dvojico ostarelih godrnjačev, ki dogajanje na odru komentirata iz zasebne lože. Tokrat bodo simpatični junaki v vsem svojem sijaju na filmskem platnu zablesteli že sedmič.

Na počitnicah v sončnem Los Angelesu Valter, največji oboževalec Muppet-

kov, skupaj s prijateljema odkrije, da so domovanju priljubljenih junakov šteti dnevi. Lakomni naftni mogotec Tex (Chris Cooper) je namreč ugotovil, da se pod slavnim gledališčem, v katerem so Muppetki že od nekdaj razveseljevali številno občinstvo, skrivajo ogromno zaloge nafte, s katerimi bi si lahko še bolj napolnil žepe. Edini način, da preprečijo Texov pogubni načrt, je, da zberejo deset milijonov dolarjev in tako rešijo gledališče.

Valter, Gary (Jason Segel) in Mary (Amy Adams) priskočijo na pomoč žabcu Kermitu, da ponovno združi stare prijatelje, ki so se medtem raztepli po vsem svetu. Medo je ustanovil svojo skupino z imenom Moopets in z njo veselo nastopa v enem izmed kazinojev v Renu. Gospodična Pujska je postala urednica posebne rubrike za XXL modo pri reviji Vogue. Žival se je zaradi problemov s temperamentom znašla v kliniki za slavne v Santa Barbari, kjer je podvržena programu za obvladovanje jeze. Gonzo pa je, po zaslugi svoje spretnosti, postal eden najbolj vplivnih vodovodarjev ...

10 | 217

Medo, gospodična Pujska in žabec Kermit

Amy Adams in Jason Segel

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

Naj živi zelena!

Disneyjevi Muppetki so se odločili, da bodo ekološko osveščeni in da bodo po svojih močeh pripomogli k osveščanju glede skrbnejše uporabe naravnih virov in preprečevanja prekomernega onesnaževanja. Zato ne preseneča, da so tokrat strogo ekološko usmerjeni. Vse »papirnate« stvari na snemanju so bile izdelane iz recikliranih materialov, da bi se izognili prekomerni porabi plastičnih lonč­ kov za vodo, pa je vsak član produkcije prejel aluminijasto steklenico za večkratno uporabo.

To je že sedmi celovečerec z Muppetki, ki bo obiskal kinodvorane. Prvič so priljubljeni junaki na velikem platnu prepevali leta 1979 v filmu Muppetki gredo v Hollywood. Film je bil velika uspešnica in prislužil si je tudi dve nominaciji za oskarja.

Ste vedeli?

Oče Muppetkov je Jim Henson, prvič pa smo zanje slišali leta 1954. Beseda sama je nastala kot skovanka besed »marioneta« (Marionette) in »lutka« (Puppet). Za nastanek Muppetkov, kot jih pozna večina, je zaslužen studio Disney, ki je v sodelovanju s Hensonom v drugi polovici sedemdesetih ustvaril polurni televizijski šov. Od njihovega zadnjega nastopa na velikem platnu je minilo celih enajst let in v tokratni filmski verziji nastopa več kot 120 Muppetkov.

Za zaključno glasbeno točko, v kateri je zaplesalo sto plesalcev, je bila slavna

ulica Hollywood Boulevard zaprta dva večera. Za Pujsko so izdelali kar dvanajst različnih oblek, največji Muppetek Thog v višino meri skoraj tri metre in v širino nekaj več kot meter, žabec Kermit pa je edini, ki se ponaša s svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem »pločniku slavnih«. Glede na dolgoletno tradicijo priljubljenih likov pa so tokrat v filmu nastopili tudi Jack Black, Mila Kunis, Billy Crystal, Neil Patrick Harris, Whoopi Goldberg, Selena Gomez, Wanda Sykes, John Krasinski, Mickey Rooney, Alan Arkin in Ricky Gervais.

Jim Henson

Spisal: Filip Breskvar

Antarktične ledene planjave bodo znova zaživele v ritmih gromoglasnega petja in strumnih plesnih korakov, saj se na velika platna vračajo razigrani pingvini, ki nas bodo tokrat s svojimi vragolijami zabavali tudi v 3D tehniki.

Vesele nogice 2 HAPPY FEET TWO GLASOVI Elijah Wood, Robin Williams, Hank Azaria, Alecia Moore (Pink), Brad Pitt, Matt Damon, Sofia Vergara, Hugo Weaving, Richard Carter ...

REŽIJA George Miller SCENARIJ George Miller, Warren Coleman, Gary Eck, Paul Livingston ŽANR animirana družinska komedija DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 24. november 2011 http://happyfeettwo.warnerbros.com

Z

oskarjem za najboljšo animacijo nagrajena pingvinska pustolovščina je leta 2006 v blagajne kinematografov po svetu prinesla skoraj štiristo milijonov dolarjev, zato so se hitro pričele priprave na nadaljevanje. Tudi v drugo je pevsko-plesni spektakel v vlogah producenta, scenarista in režiserja zasnoval Avstralec George Miller, ki se rad preizkuša v zelo raznovrstnih žanrih, od družinske komedije Babe: pujsek v mestu, eksistencialne drame Lovrenčevo olje in apokaliptične akcije Pobeseneli Maks.

Rdeči niti zgodbe o iskanju usode in zaupanju lastnim močem in talentom se je tokrat pridružila družinska tematika, saj se mora junak prvega dela soočiti s težavami nadebudnega naraščaja. Miller ni ničesar prepustil naključju, saj so bile vse animirane plesne koreografije najprej

Spominja nas na > Legenda sovjega kraljestva, 2010 > trilogija Ledena doba, 2002–2009 > Divji valovi, 2007 > Vesele nogice, 2006

ustvarjene s pomočjo resničnih plesalcev v živalskih kostumih, ki jih je vodil slavni plesalec stepa Savion Glover. Tudi na animacijskem področju so ustvarjalci sledili filmskim trendom in drugi del opremili s posebnimi učinki v 3D tehniki, ki bodo gledalcem dodatno približali zabavne antarktične pustolovščine.

Dobrodušni pingvin Fuši, ki je pred leti z vztrajnostjo in pogumom dokazal, da pingvini niso zgolj dobri pevci, temveč tudi odlični plesalci, se tokrat sooča s povsem novim izzivom. Preglavice mu povzroča razposajen sin Erik, ki s svojo neučakanostjo in nerodnostjo vedno pokvari ubrane pingvinje koreografije. Kljub Fušijevi podpori se Erik odloči zapustiti kolonijo, novega vzornika pa najde v nenavadnem letečem pingvinu Veličastnem Svenu.

Toda ko Antarktiko ogrozi nova nevarnost, morata oče in sin znova združiti moči in za pomoč zaprositi tudi druge živali, kar povzroči obilico komičnih zapletov.

ANTARKTIČNI PEVCI IN PLESALCI Fuši in Erik Glasova: Elijah Wood in Elizabeth Daily

Will in Bill Glasova: Brad Pitt in Matt Damon

Nerazumevanje, ki ga je bil Fuši v mladosti deležen zaradi pomanjkanja pevske nadarjenosti, občuti tudi njegov sin Erik, ki se nikakor ne zna naučiti usklajenih plesnih korakov. Vendar Erik premore očetov srčni pogum in iznajdljivost, zato ga nič ne more ustaviti na poti do slave.

Pustolovska pripadnika antarktičnega krila (kozici podobna vrsta rakca) se odločita zapustiti matično jato in na lastno pest raziskati skrivnosti morskih globin. S svojo trdoživostjo dokazujeta, da lahko tudi majhna bitja pomagajo pri velikih spremembah.

Lovelace in Ramon Glas: Robin Williams

Veličastni Sven Glas: Hank Azaria

Čudaška Fušijeva prijatelja skušata pomagati na vsakem koraku – Lovelace z življenjskimi modrostmi in Ramon z večno samozavestjo neustavljivega čvekača. Na njuno nesrečo ju nepopravljiva nerodnost vedno znova spravi v obilico zabavnih težav.

Nenavadni ­popotnik zna hitro pritegniti po­zornost, saj za razliko od preostalih pingvinov svojih kril ne uporablja zgolj za ploskanje, temveč zna z njimi tudi leteti. Ne ustraši se nobenega izziva in z največjim veseljem razkazuje svoje spretnosti v zraku.

12 | 217

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

Spisal: Matic Večko

Slovenija je ob začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja podobno kot mnoge druge dežele s področja Balkana in vzhodne Evrope doživljala tektonske spremembe. V novem svetu tako rekoč čez noč pristane Pero, glavni junak filma.

stanje šoka IGRAJO Martin Marion, Urška Hlebec, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazović, Emir Hadžihafizbegović, Arna Šijaković, Robert Prebil, Vlado Novak, Iva Kranjc ...

REŽIJA IN SCENARIJ Andrej Košak ŽANR komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 10. november 2011 TRAJANJE 96 min www.emotionfilm.si/filmi/stanje-soka

Z

godba se začne leta 1986. Peter Zmazek je marljiv delavec, ki z vsem srcem verjame v vrednote socializma in družbene enakosti. Njegova vnema dobi priznanje, ko mu tovarna podeli nagrado za »samoupravljalca leta«. Ko presrečni Pero hkrati dobi še dolgo pričakovano državno stanovanje, od prevelikega razburjenja pade v katatonično stanje otrplosti in pristane v psihiatrični bolnišnici. Zgodba se nadaljuje čez deset let, ko se Pero prebudi iz dolgotrajne vegetacije, med tem časom pa so razpadli tako nekdanja država in politični sistem kot tudi njegova družina. Osupel pristane na poroki svoje žene Marice (Urška Hlebec) in najboljšega prijatelja Jova (Nikola Kojo) in prične se komedija zmešnjav, v kateri skozi zabavne prigode sledimo Perovemu soočanju s sodobnim svetom neznane tehnologije in novih idealov. Kmalu ugotovi, da sta človeške vrednote, v katere sam še vedno verjame, zamenjali kapitalistična logika in dvolična politika, nju-

Martin Marion ni nosilci pa so postali tudi nekateri njegovi nekdanji znanci, ki so se v spremenjenem okolju znašli kot ribe v vodi. Kljub navidez nepremostljivim oviram se Pero trmasto odloči, da ne bo dovolil svetu, da ga spremeni, ampak bo poskušal najti svojo nekdanjo srečo, rešiti družino in morda spremeniti celo sistem.

Najnovejši film Andreja Košaka zaključuje njegovo »socialistično trilogijo«, ki jo je pričel z Outsiderjem (1996) in nadaljeval z Zvenenjem v glavi (2002).

Stanje šoka tematiko socializma organsko poveže s sedanjostjo in trenutnim stanjem naše dežele, zato je precej odkrita družbena kritika, ki jo je režiser zapakiral v žanr komedije, še kako aktualna. Film je premiero doživel na minulem 14. FSF-ju, kjer je glavni igralec Martin Marion, ki so ga nekateri označili celo za vzhajajočo zvezdo slovenskega filma, prejel vesno za posebne dosežke.

Socialistična preteklost in tranzicija v slovenskem filmu Grehe prejšnjega režima je že leta 1995 raziskoval Zupaničev Radio.doc. Leto kasneje je Božo Šprajc posnel Outsider film Felix, dramo z osamosvojitveno tematiko, ki ni doživela kinematografske distribucije. Košakovega z mladostno pankovsko energijo obarvanega Outsiderja (1997) smo že omenili, odraščanje v socializmu pa so leta 2001 prikazaZvenenje v glavi le tudi Sladke sanje Saše Podgorška. Sledil je naslednji Košakov film Zvenenje v glavi (2002), posnet po romanu Draga Jančarja. Hočevarjev film Na planincah (2003) se je tematike dotaknil zelo bežno ob zgodbi dveh mladih Na planincah beguncev, Djurićevo ljubezensko zgodbo Traktor, ljubezen in rock’n’roll (2007), ki se odvija v neki prekmurski vasici v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, pa tudi predstavljamo v tej številki. S temačno Pokrajina št.2 preteklostjo je leta 2008 v maniri hollywoodske srhljivke obračunavala Möderndorferjeva Pokrajina št.2, na minulem FSF-ju pa nas je prijetno presenetila komedija Kruha in iger (2011) režiserja Klemena Dvornika, ki se odvija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 15

Spisal: Samo Rugelj

Komična drama o malce prismuknjenem kmečkem fantu Brezi, ki v Prekmurju v 1960. letih ob prihodu rock'n'rolla s kitaro dvori vaški lepotici.

traktor, ljubezen in Rock'n'Roll IGRAJO Tanja Ribič, Branko Djurić Djuro, Jaka Fon, Semka Sokolović, Jernej Kuntner, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Kičo Slabinac, Vlado Kreslin ...

REŽIJA Branko Djurić Djuro SCENARIJ Feri Lainšček, Miroslav Mandič, Branko Djurić Djuro ŽANR komična drama DISTRIBUTER Kolosej zabavni centri PREMIERA 1. december 2011 TRAJANJE 105 min

K

ončno v kinu. Po vseh zapletih, zastojih in blokadah je, kot je pred nekaj meseci rekel Đuro, »jubilejni deseti direktor Filmskega sklada« le uspel rešiti vse formalne probleme okoli distribucije tega filma in prižgati zeleno luč za njegovo pot po slovenskih dvoranah. Traktor, ljubezen in rock'n'roll je po Halgatu (1994) in Mokušu (2000) kronološko tretja adaptacija literature Ferija Lainščka, posneta že leta 2007 (čeprav smo potem prej videli vzporedno oziroma za njim posneta Petelinji zajtrk, 2007 in Hit poletja, 2008). Film je nastal po njegovem romanu Vankoštanc iz leta 1994, zrežiral in v njem zaigral pa je Branko Djurić. Gre za štorijo o kmečkem fantu Brezi, ki trza na rock'n'roll in skuša z igranjem na kitaro osvojiti vaško lepotico Silvijo (nedaleč stran je še drugi protagonist filma, Düplin, čudni prišlek in gluhonemi klatež), vse skupaj pa se dogaja v 1960. letih, ko je ta glasbeni žanr v naše kraje šele prihajal in so na porokah v prekmursko zagorskih krajih cigani večinoma še vedno igrali povsem druge viže (kar ne pomeni, kot uči film,

16 | 217

da se niso bili v stanju hitro prilagoditi na nove trende). V vlogi Breze, malce prismuknjenega, a vseeno dovolj inovativnega preprostega kmeta, je nastopil Branko Djurić, vlogo njegove izvoljenke, malce vzvišene, a še zmeraj dovolj čustvene Silvije, pa je odigrala Tanja Ribič. Nedaleč stran so vsi običajni osumljenci, ki so pod različnimi režiserji že kar nekajkrat nastopali v Lainščkovih adaptacijah, od Jerneja Kuntnerja (vloga Gjirkoša, bivšega Silvijinega ljubimca) in Vlade Novaka do Daria Varge, kot statist pa se v kar nekaj scenah pojavi tudi avtor romana. Traktor, ljubezen in rock'n'roll je film, ki je glede na roman doživel precej sprememb, tako vsebinskih kot značajskih pri posameznih likih, vse skupaj pa je vodilo k temu, da se je v filmu precej okrepila komična struktura. Največja sprememba je morda prenos statusa vaškega norčka z Düplina na Brezo, ki s svojimi, mestoma bizarnimi, vragolijami na vsak način skuša osvojiti Silvijo (pri čemer Düplin diskretno sodeluje in kasneje skuša na svoj način zavarovati to zvezo).

Tudi konec filma je v primerjavi z romanom pre-

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

cej spremenjen, ne glede na vse to pa končni izdelek deluje kot povsem spodobna komična melodrama z ustrezno sklenitvijo začetka in konca (Breza, ki si na začetku želi rock'n'rolla, ga na koncu, sicer v malce drugačno obliki, tudi dobi, Düplin, ki na začetku filma kot potepuh pride v vas in si tam pri stari Pokovki, Brezini materi, izprosi bivanje, na koncu pa odide iz nje novim prigodam naproti). Traktor, ljubezen in rock'n'roll je tako slovenski film, ki se bo, ne glede na to, kako dolgo smo ga čakali, za obdobje po letu 2005 gotovo zapisal kot en od bolj dopadljivih domačih filmov. Še pripis za zgodovino: tisti »deseti jubilejni direktor Filmskega sklada« iz začetka tega zapisa je avtor tega članka, ki je prvo polovico letošnjega leta preživel na Slovenskem filmskem centru.

Spisal: Aleš Cimprič

Biografska drama o managerju ­bejzbolske ekipe, ki zbere zmagovito nizko­proračunsko ekipo na podlagi statistične analize igralcev.

ZMAGOVALEC MONEYBALL IGRAJO Brad Pitt, Jonah Hill, Philip Seymour Hoffman, Robin Wright, Chris Pratt, Stephen Bishop ...

REŽIJA Bennett Miller SCENARIJ Steven Zaillian, Aaron Sorkin, Stan Chervin po knjigi Michaela Lewisa ŽANR biografska športna drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 1. december 2011 TRAJANJE 133 min www.moneyball-movie.com

A

meričani imajo zelo specifičen termin »sabermetrics«. Gre za metodo statistične analize bejzbola, s katero se s pomočjo obstoječih statističnih vzorcev igralca predvideva njegov doprinos k igri v prihodnje izključno na podlagi podatkov. Za metodo najbrž še niste slišali niti ni imela veljave v sami športni panogi. Toda leta 2002 jo je v praksi uporabil manager bejzbolske ekipe, ki je vsako leto izgubljala najboljše igralce, saj so ti odhajali v dražje in prestižnejše klube z veliko večjim proračunom. Da bi ostal v igri, je uvedel zgoraj opisano metodo, s katero je začel zbirati igralce, ki so po tradicio-

Brad Pitt in Jonah Hill nalnem vidiku ocenjevanja ostalim klubom neprivlačni: ali so prestari ali nimajo prave tehnike ali so kako drugače nezanimivi. Toda le na podlagi statističnih številk zbrana nizkoproračunska ekipa začne zmagovati …

Biografska drama o tem športnem fenomenu, ki je za vedno spremenil pravila igre – in metodo prenesel tudi na druge športe –, pa nadaljuje uspehe z igrišča, saj se Zmagovalec redno omenja med potencialnimi kandidati za oskarja. Kljub tipično ameriški tematiki je film zaradi univerzalnih tem – kljubovanje malega proti velikemu, kdo je pravzaprav zmagovalec in kdo poraženec, kaj je kriterij, po katerem se vrednotimo – privlačen slehernemu gledalcu, saj ne gre za amerikano, to je na primer prav ta-

ko bejzbolski Polje sanj (1989) s Kevinom Costnerjem, kjer se je neameriški gledalec težko poistovetil s filmom. Poleg tega pa za Zmagovalcem stoji vrhunska ekipa. Aaron Sorkin (Socialno omrežje) je spisal scenarij za drugi film režiserja Benetta Millerja, ki pa je že s prvencem (Capote, 2005) dokazoval, da lahko poseže tudi po zlatem kipcu.

Ga je pa tam dobil Philip Seymour Hoffman, ki se z Robin Wright (prihajajoči Dekle z zmajskim tatujem) pridruži Bradu Pittu. Ta v osrednji vlogi zopet dokazuje svoj zvezdniški igralski status, v svojem netipičnem odklonu iz žanra komedije pa mu ob strani stoji Jonah Hill (Superžur) v podobi statističnega genija.

Spisal: Damijan Vinter

Kate ima uspešno službeno kariero, doma pa ji ob strani stojijo ljubeči mož in dva otroka. S pomočjo prijateljice učinkovito usklajuje poslovno in družinsko življenje. Toda vse se ji obrne na glavo, ko dobi možnost napredovanja ...

LE KAKo ji to Uspe?!

I Don't Know How She Does It IGRAJO Sarah Jessica Parker, Greg Kinnear, Pierce Brosnan, Olivia Munn, Seth Meyers, Kelsey Grammer, Christina Hendricks, Jane Curtin ...

REŽIJA Douglas McGrath SCENARIJ Aline Brosh McKenna po romanu Allison Pearson ŽANR komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 24. november 2011 TRAJANJE 89 min http://howshedoesitmovie.com

S

i predstavljate, da bi najbolj znana samska Newyorčanka, ki s svojim klubom prijateljic določa trendovske smernice uspešnih mladih žensk, postala mama? A če dopustimo to možnost, potem je jasno, da je Sarah Jessica Parker alias Carrie Bradshaw lahko samo super mama. In kot takšno jo bomo spoznali v komediji Le kako ji to uspe?!, v kateri njeno popolnost »ogrozi« nekdanji James Bond, še vedno šarmanten Pierce Brosnan.

Sarah Jessica Parker in Pierce Brosnan Kate (Sarah Jessica Paker) je privlačna soproga, zgledna mama in uspešna poslovna ženska. Njeno življenje je seveda precej hektično, a v njem nadvse uživa. Čudežno uspe vsakodnevno usklajevati natrpan urnik, kar na usta sodelavcev in sodelavk s kančkom zavisti vedno znova izvabi občudujoče besede: »Le kako ji to uspeva?!« Kate preprosto obvlada. V službi blesti, ljubeče se posveča soprogu Richardu (Greg Kinnear), vzorno skrbi za ljubka otroka in ob vsem skupaj najde čas še za svojo najboljšo prijateljico Allison (Christina Hendricks).

Stvari pa se zapletejo, ko se Kate posveti novemu projektu, nad katerim kot partner bdi ugleden poslovnež Jack (Pierce Brosnan). Nove zadolžitve namreč na preizkušnjo postavijo Kateino »vsemogočnost«.

Jack jo želi pogosteje ob sebi, to pa pomeni pogosto in nadležno premagovanje več kot tristo kilometrske razdalje med Bostonom in New Yorkom

Film je posnet po istoimenskem prvencu valižanske pisateljice in kolumnistke Allison Pearson iz leta 2002. Knjiga je postala uspešnica in prodanih je bilo več kot štiri milijone izvodov. Lani je izšel pisateljičin drugi roman Mislim, da te ljubim. Obe knjigi sta prevedeni tudi v slovenščino.

Sarah Jessica Parker

o­ ziroma prenočevanje stran od doma. Kate z grozo ugotovi, da zamuja tisoč drobnih trenutkov, ki so jo poprej osrečevali – Benovo prvo striženje, Emilyjine uši in še marsikaj. Da bi bil položaj še bolj zapleten, je njen dragi Richard, ki se je odločil »iti na svoje«, tik pred sklenitvijo prvega pomembnega posla in kajpada pričakuje povečano podporo svoje soproge, ki pa je skorajda ne vidi več ...

Je svetlolasa, privlačna, zapravljiva in nadarjena. Na prvi pogled zelo samozavestna in drzna, v resnici pa negotova, Nova v družini (2005) krhka in čuteča. Takšna je vsaj kot junakinja kultne TV-serije Seks v mestu, kolumnistka uglednega časopisa, ki piše o težavah na bojnem polju moški/ženska, ob klepetu poseda s prijateljicami in rada nakupuje.

Kaj vse od naštetega v resnici velja za simpatično igralko iz Ohia, skrbno skri- Čez 30 in še pri ta starih (2006) va, jasno pa je, da obožuje New York in dizajnerske čeveljce ter da je precej sramežljiva. Je namreč edina od četverice glavnih igralk iz Seksa v mestu, ki se pred kamero nikoli ni razgalila. Že petnajst let je poročena z igralcem Matthewom Broderickom, s katerim imata tri otroke. Obožuje britan- Kje sta Morg anova? (2009) ske komične serije (kot sta Fawlty Tower in Absolutely Fabulous) in ima svoj parfum.

Med njene največje uspehe na velikem platnu štejemo Nova v družini, Čez 30 in še pri ta starih in obe celovečerni epizodi Seksa v mestu. Do konca leta jo bomo videli še v novi romanci Garyja Mashalla z naslovom Seks v mestu 2 (2010) Silvestrovo v New Yorku.

Spisal: Filip Breskvar

LIFFe

22. ljubljanski mednarodni filmski festival 9.–20. november 2011 mec, se bo s celovečernim prvencem Izlet predstavil Nejc Gazvoda (film je na Festivalu slovenskega filma prejel 5 vesen).

Privrženci filma Podočnik, lanskoletnega zmagovalca LIFFa, ne smejo zamuditi grške zgodbe o odraščanju Attenberg režiserke Athine Rachel Tsangari, ganljiva drama 22. maj Koena Mortierja govori o občutkih ljubezni in groze spričo terorističnega napada, nekoliko bolj nadrealistično filmsko doživetje pa obeta Finisterrae (režija Sergio Caballero) z romarskim popotovanjem dveh duhcev.

Filmska bera LIFFa 2011

V

onj po pečenem kostanju in v jesenske barve ovite krošnje dreves naznanjajo, da bodo v ljubljanskih kinodvoranah od 9. novembra znova brneli projektorji in v dvanajstih dneh na velikih platnih Liffa pričarali pregled svetovne kinematografije zadnjega leta.

Izbor filmov je že peto leto pripravil programski direktor Simon Popek, program pa obsega 114 filmov (od tega 12 kratkih). Tradicionalnim kinodvoranam v Cankarjevem domu, Kinodvoru, Slovenski kinoteki, CUK Kino Šiška in mariborskemu Koloseju se letos znova pridružuje Kino Komuna, kot zamenjava zaprtega Kinokluba Vič. Glasovi občinstva bodo tudi letos najbolje ocenjenemu filmu prinesli nagrado zmaj, festival pa bo odprla irska komična kriminalka Policist Johna Michaela McDonagha, v kateri nastopa tudi slovenska igralka Katarina Čas.

V sekciji Predpremiere se bodo zvrstila številna znana imena sedme umetnosti, od kontroverznega Larsa Von Trierja z življenjsko meditacijo Melanholija in španskega filmskega umetnika Pedra Almodóvarja, ki je z Antoniom Banderasom združil moči v srhljivi zgodbi Koža, v kateri živim.

Malce bolj lahkotno se je v drami Habemus papam: imamo papeža v aktualno življenje rimskokatoliške cerkve poglobil neustrašni Italijan Nanni Moretti, Francois Ozon je v komediji Gospodinja združil najbolj zveneča imena francoskega filma, finski cineast Aki Kaurismäki pa v Le Havre raziskuje težave ilegalne migracije.

Za številne razprave bo poskrbel Elitni vod 2 Joséja Padilhaja z nadaljevanjem brezkompromisnega policijskega boja v favelah Ria de Janeira, neprijetna vprašanja o odgovornosti in krivdi bo dvignil Lynne Ramsey s psihološko srhljivko Pogovoriti se moramo o Kevinu, filmski sladokusci pa ne smejo zamuditi drame Nevarna metoda Davida Cronenberga, kjer se bosta v usodni ljubezenski trikotnik zapletla očeta psihoanalize Jung in Freud.

Woody Allen urbane težave in fobije raziskuje, ko ura odbije Polnoč v Parizu, Denis Villeneuve se v čutni pripovedi Ženska, ki poje sooča z nasiljem sodobnega sveta, za slovensko zastopstvo pa bo poskrbel Mitja Okorn, ki je na Poljskem posnel božično romantično komedijo Pisma sv. Nikolaju.

V sekciji Perspektive, v kateri bo žirija najboljši film nagradila z nagrado vodo20 | 217

Melanholija

Sramota

danjik kmečke družine, Steve McQueen pa se v novi študiji človeške psihe Sramota posveti dilemi ujetništva seksualne svobode zahodnega sveta.

Panorama svetovnega filma prinaša šokantno dramo 17 deklet (režija Delphine in Muriel Coulin), posneto po resničnih dogodkih skupine najstnic, ki se odločijo sočasno zanositi, iz dežele vzhajajočega sonca prihaja provokativna satirična komedija o japonski ksenofobiji Gostoljubje (režija Koji Fukada), vse globine najbolj srhljive človeške izprijenosti pa

Neizprosno krutost sodobne družbe patološko secirajo filmi Vsi vaši mrtveci Carlosa Morena (zgodba o kmetu, ki najde kup človeških trupel, za katere noče nihče slišati), Zgodbe, ki se jih spominjamo Julia Murata (portret pozabljenega kraja v pozabljenem času) in Zaklonišče Jeffa Nicholsa (psihološka drama o strahovih sodobnega sveta).

Gostoljubje

Pogovoriti se moramo o Kevinu

Kralji in kraljice bodo postregli s prepletom žanrov kriminalke in filma ceste Bilo je nekoč v Anatoliji (režija Nuri Bilge Ceylan), brutalno siloviti Črni kruh (režija Agusti Villaronga) gledalcu prikaže izgubo otroške nedolžnosti v španski državljanski vojni, Goethejev Faust pa je dal navdih letošnjemu dobitniku beneškega zlatega leva Aleksandru Sokurovu.

Velikan ruskega filma Aleksej Balabanov z intimno zgodbo Kurjač prikaže čas razpada sovjetskega imperija, madžarski mojster Béla Tarr v naturalistični drami Torinski konj prikazuje brezizhoden vsak-

Nevarna metoda

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

prikazuje drama Michael (režija Markus Schleinzer).

Na festivalu bo premierno prikazan dokumentarec Orkester (režija Ojer Žalica) o legendarni sarajevski skupini Plavi orkestar.

Bolj pogumni gledalci si bodo lahko v sekciji Ekstravaganca ogledali komični zaigrani dokumentarec Lovec na trole (režija André Ovredal), v žanr azijskega znanstvenofantastičnega absurda bo pokukal Karate-Robo Zaborgar (režija Noboru Iguchi), iz Demokratične republike Kongo pa prihaja noir-kriminalna drama Naj živi Riva! (Djo Munga).

Faust

Z osmimi otroškimi in mladinskimi filmi bo za najmlajše poskrbljeno s sekciji Kinobalon, sekcija Fokus prikazuje mladi grški film, ki je zadnje desetletje v strmem vzponu, Retrospektivi se bosta posvetili zgodnjim delom kultnega Davida Cronenberga in dokaj nevsakdanjemu metafilmu, Carte blanche pa je bila letos podeljena znameniti avstrijsko-nemški kritiški skupini Ferronijeva brigada, ki je pripravila pregled klasičnega finskega filma.

Spisal: Filip Breskvar

Nekonvencionalna kriminalka, začinjena z domiselnim humorjem in pristnimi liki, kot jih lahko ustvari zgolj muhasta narava nepredvidljivih življenjskih usod, gledalca popelje v majhno irsko mesto, v življenje in delo nenavadnega policista.

Policist THE Guard IGRAJO Brendan Gleeson, Don Cheadle, Mark Strong, Katarina Čas, Fionnula Flanagan, Liam Cunningham, David Wilmot, Rory Keenan ...

REŽIJA IN SCENARIJ John Michael McDonagh ŽANR komična kriminalka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 17. november 2011 TRAJANJE 96 min http://www.sonyclassics.com/theguard

O

tvoritveni film letošnjega 22. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala gledalcu v mešanici kriminalke in (značilno robatega) črnega irskega humorja predstavi konflikt generacijskih sprememb, moralnih vrednot in različnega načina dojemanja sveta.

Film sledi nergaškemu Brendanu Gleesonu v postavi tradicionalističnega irskega varuha zakona Gerryja, ki v maniri novodobnega šerifa Divjega zahoda zakone (v dobrem in slabem) uveljavlja po lastni moralni presoji. Čeprav si na glavo ne želi nakopati nepotrebnih težav, se mora soočiti z neizprosnostjo organiziranih kriminalcev, ki naposled potrkajo tudi na vrata njegovega majhnega irskega mesta. Ob tem na Gerryjevo vest neusmiljeno trka tudi redoljubni agent FBI-a Wendell (Don Cheadle – oskarjev nominiranec za vlogo v filmu Hotel Ruanda). Neizbežno soočenje njunih vrednot se iz komičnega kaosa prelevi v trpko spoznanje, da bosta morala v

sPOMINJA NAS NA > Rezervna policista, 2010 > Morilca na kolektivca, 2008 > Vroča kifeljca, 2007 > Hollywoodski kifeljci, 2003

Don Cheadle in Brendan Gleeson boju z mednarodnimi preprodajalci mamil stisniti zobe in z združenimi močmi poiskati izhod iz smrtonosne mreže kriminalcev.

Na režiserski prvenec Johna Michaela McDonagheja je na letošnjem berlinskem filmskem festivalu s posebno omembo opozorila žirija, na festivalu v Sarajevu pa je prejel nagrado občinstva.

V domovini je film velika uspešnica, saj je podrl rekord v Cannesu nagrajene vojne drame Veter, ki trese ječmen in postal najbolj dobičkonosen film irske sedme umetnosti.

McDonagh je lik čemernega policista Gerryja prvič predstavil že leta 2000 v kratkem filmu Druga smrt in nato desetletje oblikoval njegovo končno podobo, pripravljeno za celovečerec.

V stranski vlogi je (sicer z likom Hrvatice Gabriele) dobila mednarodno priložnost tudi naša igralka Katarina Čas.

Obraz irske trdoživosti

Katarina Čas

Navzkrižje s sodobnimi lepotnimi ideali 56-letnega Irca Brendana Gleesona ni ustavilo pri odločitvi, da v tretjem desetletju življenja učiteljski poklic zamenja z igralstvom.

V Hollywoodu je hitro našel svojo nišo v stranskih vlogah irskih likov, po začetkih v letu 1992 s filmoma Pogumno srce Oddaljena obzorja in Na zahod pa mu je uspel mednarodni preboj ob Melu Gibsonu v spektaklu škotskega srednjeveškega upora Pogumno srce (1995).

Poleg klasičnih irskih vlog (od kritikov zelo dobro sprejeti General, 1998) se je redno pojavljal v odmevnih projektih: ob Morilca na kolektivca Tomu Cruisu v Misija:

NAGRAJENCI NAGRADNe IGre IZ PREDPREMIERE ŠT. 216 JEKLENA MOČ Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Iztok Majhenič iz Brestanice, Andreja Arh iz Krškega, Jaka Plankar iz Kamnika, Polona Dornik iz Cerkelj na Gorenjskem, Alenka Klopčič iz Čemšenika, Viktor Marinčič iz Notranjih Goric, Iza Strehar iz Moravč, Mojca Žižmond iz Nove Gorice, Mojca Lokar iz Zagorja NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

nemogoče 2 (2000), v Spielbergovem A. I. umetna inteligenca in v Scorsesejevih Tolpah New Yorka (2002). Sledilo je Harry Potter in ognjeni kelih obdobje sadistično krutih likov v drami o ameriški državljanski vojni Hladni vrh (2003), starogrški epopeji Troja (2004) in križarskem Nebeškem kraljestvu (2005). Po nekoliko bolj komičnem premoru s čudaškim likom v čarovniški sagi o Harryju Potterju je v tandemu s Colinom Farrellom v črni komediji Morilca na kolektivca (2008) požel simpatije kritiInto the Storm kov in bil nominiran za zlati globus, še eno nominacijo, kot tudi zlati kipec emmy, pa je prejel za metamorfozo v britanskega premiera Winstona Chrurchilla v televizijskem filmu Into the Storm (2009).

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 21

Spisal: Matic Večko

V Pariz postavljena romantična komedija Woodyja Allena, kamor se ameriška družina odpravi na poslovno potovanje. Del nje je mlad zaročenski par, kateremu bo obisk mesta prinesel izkušnjo o iskanju poti, navdiha in ljubezni.

Polnoč v parizu MIDNight in paris IGRAJO Owen Wilson, Rachel McAdams, Kurt Fuller, Mimi Kennedy, Michael Sheen, Nina Arianda ...

REŽIJA IN SCENARIJ Woody Allen ŽANR romantična komedija DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 24. november 2011 TRAJANJE 94 min www.sonyclassics.com/midnightinparis

Z

a človeški spomin je značilna selektivnost, ki iz preteklosti pogosto, kot po nekakšnem čarobnem algoritmu, elegantno prefiltrira vse neprijetne in dolgočasne vsebine in jo naslika v kar najbolj toplih in živahnih barvah.

Drugo ime za opisani pojav je nostalgija in prav to je tematska nit najnovejšega filma režiserskega dolgoprogaša Woodyja Allena.

Uvodna sekvenca s serijo očarljivih razglednic francoske prestolnice ob zna-

Owen Wilson, Rachel McAdams, Michael Sheen in Nina Arianda čilni jazzovski podlagi spomni na režiserjev Manhattan (1979), nakaže ton filma in hkrati pripravi veličastno platno, na katerem se odvije romantično-komična pripoved o iskanju poti, navdiha in ljubezni. V vlogi iskalca se znajde Gil (Owen Wilson), sicer uspešen scenarist, ki pa si želi napisati prvi pravi roman. Njegovo naivno romantično prepričanje, da bo za navdih poskrbel utrip mesta, ki je bilo že od nekdaj dom številnih umetnikov, pa trči ob precej drugačne poglede in interese njegove materialistične zaročenke Inez (Rachel McAdams) in njenih premožnih, a plehkih staršev, ki v obisku Pariza vidijo predvsem priložnost

za ogled instantnih zanimivosti in nakup dragega pohištva. Nato pa se neke noči, ko Gil malce nejevoljen in precej okajen sam pešači proti hotelu, pred njim pojavi starinski avtomobil z razposajeno družbo, ki ga povabi s seboj. Kmalu ugotovi, da se je znašel v preteklosti, v nostalgičnem svetu svojih sanj, ko je Pariz predstavljal zatočišče številnim umetnikom. Spozna zakonca Scott Fitzgerald, z Ernestom Hemingwayem razpravlja o pisanju, deli filmske nasvete Luisu Buñuelu, rokopis svojega nastajajočega romana pa zaupa v branje sami Gertrude Stein (Cathy Bates). Ta ga predstavi Picassu in njegovi prelepi ljubimki Adriani

SMS NAGRADNA IGRA

Muppetki POŠLJI PREMIERA MUPPETKI NA 6262!

Nagrade podarja Cenex.

V kinu od 24. novembra!

1 x majica • 1 x nalepke • 1 x nakupovalna vrečka • 1 x peresnica • 1 x obesek za mobitel • 1 x beležka • 1 x otroška majica • 1 x denarnica • 1 x kapa • 1 x knjižna kazalka SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMSSTORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 7. NOVEMBRA DO VKLJUČNO 28. NOVEMBRA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 218, KI BO IZŠLA 7. DECEMBRA 2011.

22 | 217

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

»Filme snemam zase, podobno kot pacienti umobolnice pletejo košare. Zaposleni prsti so srečni prsti. Ni mi mar za filme. Zaradi mene jih lahko po moji smrti tudi odplaknejo v stranišče.« W. Allen

Carla Bruni

Neutrudni Woody Allen (Marion Cotillard), ki Gila tako očara, da kmalu ni več prepričan v načrtovano poroko z Inez. Pa je možno kar tako pobegniti v preteklost?

Polnoč v Parizu predstavlja režiserjevo vrnitev k tipu filma, s kakršnim je dosegal svoje največje uspehe. Spoliran in elegantno tekoč preplet subtilne komike in lahkotnega eksistencializma odlikuje pestra in posrečeno izbrana igralska zasedba, ki jo v vlogi, kakršne je v preteklosti po navadi odigral režiser sam, izvrstno krmari Owen Wilson. V zabavnih stranskih vlogah velja omeniti še Adriena Brodyja kot Salvadorja Dalija in ženo francoskega predsednika Sarkozyja Carlo Bruni.

Režiser, ki danes predstavlja ikono ameriške- Manhattan (1979) Annie Hall (1977) ga filma, je svojo kariero pričel kot pisec šal, jo nadaljeval kot komik, nato pa leta 1969 s komedijo Vzemi denar in zbeži zakorakal v filmski svet. Polnoč v Parizu je že njegov 41 celovečerni film, torej je v povprečju vsako leto posnel vsaj en film. Med najbolj znani- Ljubezen v Barceloni (2008) Zadnji udarec (2002) mi sta romantični komediji Annie Hall (1977) in Manhattan (1979), komična drama Hana in njeni sestri (1986), komedija Krogle nad Broadwayem (1994), drama Zadnji udarec (2002), pri nas pa smo si nazadnje lahko Krogle nad Hana in njeni sestri (1986) ogledali njegovo Ljubezen v Barceloni (2008). Broadwayem (1994)

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 23

Spisal: Matic Večko

Seksualnost, identiteta, obsedenost, krvne vezi in skrivalnice, ki se jih ljudje igramo tako z drugimi kot sami s sabo, so teme, ki se jih v neogotski maniri loteva najbolj slavni španski cineast Pedro Almodóvar v svojem prvem izletu v žanrsko območje grozljivke.

Koža, v kateri živim LA PIEL QUE HABITO IGRAJO Antonio Banderas, Alena Anaya, Blanca Suárez, Marisa Paredes, Eduard Fernández ...

REŽIJA Pedro Almodóvar SCENARIJ Pedro Almodóvar po romanu Thierryja Jonqueta DISTRIBUTER Cinemania group ŽANR srhljiva drama PREMIERA 17. november 2011 TRAJANJE 117 min http://theskinilivein.co.uk

T

o je po komični kriminalki Zveži me iz leta 1990 tudi prvi film, pri katerem je Almodóvar spet sodeloval z Antoniom Banderasom, ki se je v mednarodno igralsko orbito izstrelil prav po zaslugi španskega režiserja (odločilni preboj je šarmantnemu igralcu uspel leta 1989, ko je bila za oskarja nominirana Almodóvarjeva komična drama Ženske na robu živčnega zloma). Tokrat je Banderas odigral vlogo lepotnega kirurga Roberta, ki si obsedeno prizadeva ustvariti popolno

24 | 217

sintetično kožo, odporno na ogenj. Skozi pobliske iz preteklosti se razkrijejo korenine njegove obsedenosti – njegova žena je namreč doživela nesrečo, v kateri ji je ogenj popolnoma uničil obraz. Postopoma nas zgodba vodi vse globlje v labirint temnih skrivnosti, ki se skrivajo za fasado uspešnega kirurga in zidovi njegove mogočne vile, v kateri ima zaprto lepo dekle Vero (Elena Anaya – Govori z njo), na kateri preizkuša svoje dosežke pri razvoju kože. Pri tem mu pomaga skrivnostna in zvesta pomočnica Marilia (Marisa Paredes – Vse o moji materi), ki pozna nekatere skrivnosti, za katere ne ve niti Robert,

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

in prav skozi njeno pripoved se počasi sestavljajo koščki šokantne, a hkrati presunljivo poetične sestavljanke.

Almodóvarjev osemnajsti in do sedaj najtemačnejši film mojstrsko preigrava gotske žanrske vzorce in ponudi nepozabno avtorsko obdelavo arhetipskega motiva norega znanstvenika, ki ga lahko postavimo ob bok Faustu in Frankensteinu. Hkrati pa ta poetična gotska pripoved dokazuje, da se režiserjev prefinjen občutek za vizualno estetiko in ustvarjanje kompleksnih melodramatskih zgodb odlično poda tudi zanj neobičajnemu temačnemu in srhljivemu žanru.

Spisal: Aleš Cimprič

Najboljša prijatelja se zaposlita kot pogodbena varnostnika v povojnem Iraku. Ko se eden domov vrne v krsti, drugi ne verjame uradnemu poročilu o okoliščinah prijateljeve smrti.

IRSKA POT ROUTE IRISH IGRAJO Mark Womack, Andrea Lowe, John Bishop, Geoff Bell, Talib Rasool, Craig Lundberg ...

REŽIJA Ken Loach SCENARIJ Paul Laverty ŽANR srhljiva drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 23. november 2011 TRAJANJE 109 min

I

rska pot je naziv dvanajst kilometrov dolge ceste, ki povezuje varno območje Bagdada z njegovim letališčem in ostalimi deli mesta. Zaradi pogostih napadov na vozila si je prilastila naziv najnevarnejše ceste na svetu, njeno ime pa si je sposodil britanski film, ki govori o manj poznanih, sekundarnih posledicah vojaške okupacije. Ne gre za še en film o iraški vojni, saj prikaže plat zasebnih varnostnih podjetij, ki služijo veliko denarja na račun pogodbenega dela v Iraku po okupaciji.

Fergus in Frankie sta že od otroških let nerazdružljiva prijatelja. Oba sta bivša

poklicna vojaka in na Fergusovo prepričevanje se v Iraku zaposlita kot pogodbena varnostnika (ali plačanca, kakor jih imenujejo domačini), saj jima delo nudi zadnjo priložnost, da iz socialno revnega dela rodnega Liverpoola prideta do kakega spodobnega denarja. Mesečni zaslužek namreč prinaša deset tisoč neobdavčenih funtov. Ko pa nekega dne domov prispe krsta s Frankiejevem truplom, Fergus ne verjame uradnemu poročilu o vzrokih prijateljeve smrti. S Frankiejevim dekletom Rachel, ki ga sprva krivi za partnerjevo smrt, kasneje pa ju bolečina zbliža, začneta preiskavo o okoliščinah napada na irski poti. Dreganje v resnico prinese nevarnost ter tragičen in pretresljiv zasuk.

Film je posnel že skoraj pol stoletja aktiven angleški režiser Ken Loach (leta 2009 je dobil na-

grado Evropske filmske akademije za življenjsko delo), njegov opus pa zaznamuje socialno realistična angažiranost. V Irski poti se je lotil izkoriščanja nižjega sloja, ki pa zaradi korporativnega bogatenja na račun smrti iz povojnih priložnosti pridobi novo dimenzijo. Po lahkotnejšem Išče se Eric je Loach tako serviral resno, temačno in napeto zarotniško dramo, ki prikazuje nizko ceno človeškega življenja in to tako na strani Iračanov kot tudi njihovih osvajalcev.

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 25

Vir: Animateka

ANIMATEKA 2011

O

sma edicija mednarodnega festivala animiranega filma Animateka se bo letos odvijala med 5. in 11. decembrom v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki. Tudi tokrat bo poleg izjemno zanimivih programov kratkih animiranih filmov iz vzhodne in srednje Evrope postregla s kar nekaj posebnimi poslasticami, med katerimi izstopajo predvsem Fokus na Španijo, devet animiranih celovečercev in retrospektiva Animirani film, glasba, zvok. Piko na i bo dodal bogat spremljevalni program z likovno razstavo, s pogovori z avtorji, predavanjem, okroglo mizo in avdio-vizualnim koncertom Animirane ŠKM bande.

Za doživetje animiranega filma ne bodo prikrajšani niti v Mariboru, saj bo Animateka znova obiskala Kino Udarnik, tokrat za cel teden med 12. in 18. decembrom.

Na letošnji Animateki gre zagotovo izpostaviti vsaj pet celovečernih animiranih filmov. Festival bo odprl Chico in Rita, ki so ga ustvarili Fernando Trueba, Javier Mariscal in Tono Errando. Film je pravi poklon rojstvu vročekrvnega kubanskega bolera in jazza, začinjen z ljubezensko zgodbo. Poleg njega med raznoliko paleto dolgometražnih kolutov na Animateki ne

Paths of Hate (Damian Nenow, 2010), Tekmovalni program

gre zamuditi še temačne in vizualno izredno privlačne vizije prihodnosti Metropia Tarika Saleha, nostalgičnega poklona ljubezni filma Iluzionist, ki je bil lani nominiran za oskarja (kot je bil večkrat tudi avtor Sylvain Chomet, sicer najbolj znan po kultnih Trojčicah iz Bellevilla), napete kriminalke o dvojnem življenju mestne mačke Mačje življenje, ki sta jo narisala JeanLoup Felicioli in Alain Gagnol, in ruskega lutkovnega stop-motion animiranega 26 | 217

8. mednarodni festival animiranega filma Animateka 2011 5.–11. december 2011 www.animateka.si drugih vizualnih umetnikov, bo festival zvečer zavzel tudi Klub Gromka na ljubljanski Metelkovi.

Neutrudne ljubitelje animiranih filmov bodo pozno v noč zabavali animirani videospoti, koncerti, AV performans in DJ-i.

Velik del festivala bo, program tako •kot ponavadi, posvečen Tekmovalni Otroški in mladinski program Slon Evropski študentski tekmovalni program • Svetovni jagodni izbor tudi najmlajšim.Retrospektiva Vzgojno-izobraževalni program Animirani film, glasba, zvok • Fokus na Španijo Družinski program Slon • Devet celovečernih animiranih filmov animiranega filma Slonrazstavi se tudi na osmi ediciji festiDve likovni • Avdio-vizualni koncert Animirana ŠKM banda vala predstavlja s štirimi Slonovimi mednarodnimi tekmovalnimi programi. Letos je bilo odličnih animacij toliko, da smo samo zanje ustvarili še dodaten program, Slonovo panoramo. Poseben pomen festival Animateka daje tudi programom za vso družino, tako bo pravo družinsko doživetje animirani celovečerni film Hiša pravljic Dominiquea Monféryija, v katerem boste spoznali, kako čudovit svet se lahko skriva med platnicami knjig.

Film bo na festivalu Celovečerni animirani film Chico in Rita (Fernando Trueba, Javier Mariscal in Tono Errando, 2010) predvajan predpremierno, v sinhronizirani ski tekmovalni program in Svetovni jagodni izbor, različici, primerni tudi za najmlajše, pa nas bo film v katerem so združeni najboljši animirani fimi s ce- obiskal prihodnjo pomlad!

Prav zaradi neizmerne otroške domišljije in radolega sveta. Na sporedu ne bo manjkal niti program Cartoon d'Or, ki predstavlja smetano lanskoletne vednosti bodo tudi letos zanje organizirane delavnice animiranega filma, ki bodo potekale v Ljubljaevropske produkcije.

Letošnji fokus na Španijo bo razkril, kako se je ni in Mariboru. V Mariboru bodo imeli najmlajši animirani film razvijal na Iberskem polotoku. možnost spoznati svet animacije tudi z obiskom razŠpanski animira- stave KOYAA, na kateri bodo na ogled lutke, sceni filmi se bodo nografija in še mnogo več iz zadnjega animiranega predstavili v štirih filma Kolje Saksida, Koyaa – Lajf je čist odbit.

Malo starejšemu občinstvu bo namenjena razstazgodovinskih programih in v pro- va letošnjega rezidenčnega umetnika festivala, švedgramu madrid- skega animatorja in ilustratorja Maxa Anderssona, ske evropske šole Tito on ice. Animateka se lahko pohvali tudi s tem, animiranega fil- da bo imela obiskovalcem festivala čast ponuditi ma, pod drobno- svetovno premiero njegovega istoimenskega animigledom pa bo tudi rano-dokumentarnega filma. Že četrto leto pa bo potekal tudi medmrežni naštudentska produkcija s tega kon- tečaj Animateka AnimaWeb za računalniške in ostale animirane filme, namenjene objavi na spletu ca Evrope.

Največ festival- ali uporabi v mobilni telefoniji. Letos tudi ta ponuske pozornosti bo ja nekaj novega, saj išče najbolj originalne animirane letos zagotovo po- ringtone in animirana ozadja za mobilne telefone. svečene retrospek- Več informacij o natečaju najdete na spletni strani tivi Animirani animaweb.animateka.si. film, glasba, zvok, ki je bodo še posebej veseli vsi glasbeni sladokusci. Gledalce bo namreč popeljala skozi zgodovino združitve teh treh elementov, ponudila pa bo tudi sklope o animiranem filmu in jazzu ter animiranih ljubezenskih pesmih. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji glasbenih animiranih filmov.

Tudi večeri in noči bodo med festivalom v znamenju združitve animiranega filma in glasbe. Poleg avdio-vizualnega koncerta Animirane ŠKM banda v Kinodvoru, ki bo preigravala postjazzrockovske ritParnik Vili (Walt Disney, 1928), Retrospektiva Animirani film, glasba, zvok me ob animirani spremljavi mladih animatorjev in ­f ilma Grdi raček Garrija Bardina, reinterpretacije dobro znane zgodbe, ki za tarčo posmeha vzame ruski ultranacionalizem.

Seveda bo festival tudi letos postregel s tradicionalnimi programskimi sklopi. Najboljše iz sodobne produkcije kratkih animiranih filmov iz vzhodne in srednje Evrope bo Animateka predstavila v Tekmovalnem programu in Vzhodnoevropski in Srednjeevropski panorami, odlično bero animacij pa ponujata tudi Evropski študent-

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

Ilustracija: Max Andersson

Kolosej tudi v letošnjem letu gosti festival LIFFe! 22. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe, ki bo letos potekal od 9. do 20. 11., bo obiskovalcem ponovno ponudil pester program in preko 110 filmov.

Ljubitelji filma si bodo lahko del programa ogledali v kinu Komuna, ki je svoja vrata ponovno odprl 14. 9. Na ogled bo 47 filmov iz različnih programskih kategorij. Med drugim bodo na ogled tudi filmi, ki na redni program prihajajo takoj po festivalu, kot npr. Koža, v kateri živim, Polnoč v Parizu, Policist in nova uspešnica Marka Okorna Pisma sv. Nikolaju.

Prav tako pa festival, že peto leto zapored, gosti tudi Kolosej v Mariboru.

Slednji bo filmskim navdušencem ponudil 24 filmov. Ponovno bodo prevladovali filmi iz sklopa “Predpremiere”, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi predstavnike sklopov “Kralji in kraljice”, “Ekstravaganca”, “Perspektive” in “Panorama svetovnega filma”.

Vstopnice za predstave so že na voljo, točen spored pa lahko najdete na www. kolosej.si ali na www.liffe.si/program.

Obilo filmskih užitkov in vabljeni na 22. LIFFe v kino Komuna in Kolosej Maribor!

Vir: Kolosej

Tekmovalni program • Otroški in mladinski program Slon Evropski študentski tekmovalni program • Svetovni jagodni izbor Retrospektiva Animirani film, glasba, zvok • Fokus na Španijo Družinski program Slon • Devet celovečernih animiranih filmov Dve likovni razstavi • Avdio-vizualni koncert Animirana ŠKM banda

Ilustracija: Max Andersson

Spisal: Aleš Cimprič

Deklico Jano domišljija na krilatem konju odpelje na čarobno pustolovščino po afriški celini, kjer bo ­srečala govoreče živali in spoznala nove prijatelje.

čarobno POTOVANJE V AFRIKO Magic Journey to Africa IGRAJO Leonor Watling, Eva Gerretsen, Raymond Mvula, Veronica Blume, Adrià Collado, Michael Van Wyk ...

REŽIJA IN SCENARIJ Jordi Llompart ŽANR družinska fantazijska pustolovščina DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 25. november 2011 TRAJANJE 93 min www.magicjourneytoafrica.com

K

o desetletna Jana nekega dne obeduje z očetom v restavraciji v Barceloni, je priča tatinskemu dečku iz Afrike, ki gostu izmakne mobilni telefon. Ko ji oče razloži, da so nekateri otroci prisiljeni k takemu načinu življenja zaradi golega preživetja, si želi bušmanskemu vrstniku pomagati. Ko ta pristane v bolnišnici, Jana izve, da je njegova želja vrniti se v rodno domovino, deželo starodavnih in nadnaravnih bitij, ki so pomagali njegovim prednikom k lepšemu življenju. Jani podatek

28 | 217

o čarobni deželi odpre domišljijo in kmalu jo doma obišče vila, ki jo poduči, da so le sanje meja mogočega. Z letečim konjem se poda na fantastično potovanje v čarobno Afriko, da najde odgovor na vprašanje, zakaj se življenje vrti tako, kot se. Na poti bo spoznala pomen prijateljstva, srečala govoreče živali, obiskala bolnišnico rastlin in se v templju, ki ga varujejo sloni, poučila o pomembnosti ohranjanja zgodb za naše zanamce.

Vizualno spektakularna pustolovščina ne skopari s posnetki afriške pokrajine, bogati posebni učinki pa svet domišljije približajo našim očem. Film je nastal v Španiji (kjer je bil predvajan tudi v 3D for-

| 9. november–6. december 2011 | www.premiera.si

matu, saj gre za prvi evropski film, v celoti posnet s stereoskopsko kamero), njegov pobudnik Jordi Llompart pa ima za seboj vrsto uspešnih dokumentarnih filmov s področja okoljevarstvene dediščine.

Zato ne preseneča, da je v filmu zaslediti podoben ton, ki ni namenjen samo eskapistični zabavi, ampak gledalce pouči o naravnem okolju, dotakne pa se tudi našega načina življenja. Jana na primer pri namibijskem plemenu spozna, da za polnost vsakdana ni potrebna obilnost materialnih dobrin. Film morda preveč stavi na duhovnost in didaktično noto, gre pa za dobrodošlo zmes zabave in vsebine, ki opozarja in poučuje.

Spisal: Matic Večko

Razkošna romantična biografska drama nas popelje v zadnje mesece življenja enega največjih literatov vseh časov, Leva Nikolajeviča Tolstoja.

POSLEDNJA postaja The last station IGRAJO Helen Mirren, Christopher Plummer, Paul Giamatti, Anne-Marie Duff, Kerry Condon, James McAvoy ...

REŽIJA Michael Hoffman SCENARIJ Michael Hoffman po romanu Jaya Parinija ŽANR biografska romantična drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 21. november 2011 TRAJANJE 112 min www.thelaststationmovie.com

N

a dvorišču pred prelepim dvorcem preži vrsta fotografov in snemalec. Ko po stopnicah prihiti ženska v jutranji halji in hlastno pograbi časopis, med skupino završi. Zableščijo se bliskavice, kamera pa začne slediti postavi, ki se po stopnicah naglo vzpne nazaj v hišo. Prizor, kot bi ga pričakovali pred bivališčem kakšnega hollywoodskega zvezdnika, se v resnici odvija v Rusiji daljnega leta 1910. Dvorec je podeželska rezidenca Leva Nikolajeviča Tolstoja (upodobil ga je britanski veteran Christopher Plummer – Čudoviti um), enega največjih romanopiscev vseh časov, ki je pri 82 letih še vedno na vrhuncu svoje slave, oblegan od

novinarjev in oboževalcev. Spremljamo zadnje mesece njegovega življenja, ki jih je zaznamoval buren odnos z ženo, grofico Sofijo (oskarjevka Helen Mirren – Kraljica). Pisatelj se namreč v imenu svoje nove kontroverzne ideologije, ki sloni na načelih vegetarijanstva, celibata in zavračanja zasebne lastnine, oblači v kmečka oblačila, svoj čas pa preživlja na poljih, gozdovih ali v skromni kletni sobici dvorca. Največji trn v peti njegovi šestnajst let mlajši in precej bolj pragmatično naravnani ženi pa predstavlja pisateljev zvesti privrženec Vladimir Čertkov (Paul Giamantti), ki pešajočega pisatelja prepričuje, naj se odreče avtorskim pravicam do svojih del v korist ruskega naroda. V opisano zmešnjavo nič hudega sluteč prispe mladi in naivni Valentin Bulgakov (James McAvoy), velik Tolstojev oboževalec

in njegov novi osebni tajnik. Kmalu ga pričneta vsak v svoje spletkarjenje vleči tako grofica kot Čertkov, vse skupaj pa dodatno zaplete še ognjevita privrženka tolstojanskega gibanja Maša, zaradi katere je Valentinova zaobljuba vzdržnosti postavljena na težko preizkušnjo. Biografska drama, ki je nastala po romanu ameriškega pisatelja Jaya Parinija in je bila lani nominirana za oskarja za najboljšo igralko in stransko moško vlogo, se bo odvrtela v Kinodvoru.

www.premiera.si | 9. november–6. december 2011 |

217 | 29

NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu l

FOOTLOOSE Jeklena moč

l

Kužna nevarnost

l

Morilska elita

l

Oropaj bogataša

l

Paranormalno 3

l

Sanjska hiša

l

Stvor

l

Tintin in njegove pustolovščine: Samorogova skrivnost

l

Trgovci s časom

l

Trije mušketirji

l

Winx klub: Čarobna pustolovščina

l

LEGENDA:

Sodobna predelava glasbeno plesne uspešnice iz osemdesetih.

V konzervativnem mestecu sta ples in glasba spet prepovedana sadeža, dokler se vanj ne priseli Ren in z njim novi, divji, vroči ritmi.

V bližnji prihodnosti so namesto boksarjev v ringu roboti. Nekdanjemu boksarju (Jackman) v tem poslu z roboti ne gre. Dokler se vanj ne vključi njegov sin, ki usposobi potencialnega prvaka.

Srhljiva drama o nevarni in nalezljivi bolezni z zvezdniško zasedbo (Damon, Winslet, Paltrow, Law, Fishburne itn.) v režiji Stevena Soderbergha. Kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi svet zajela pandemija.

Bivši član elitnega britanskega vojaškega odreda (Jason Statham) se vrne v akcijo, da bi našel pogrešanega mentorja (Robert De Niro).

Na poti mu stoji tolpa odpadniških morilcev. Po resnični zgodbi.

Ko prebrisan poslovnež z goljufijo izprazni pokojninski sklad, se skupina prevaranih uslužbencev odloči oropati njegovo stanovanje. Ben Stiller in Eddie Murphy v akcijski komediji nerodnih tatov.

V stilu lažnega dokumentarca posnet tretji del grozljivke razkriva ozadje dogodkov iz njenih predhodnikov. Domači posnetki sester izpred 18 let kot vir srhljivih domačih posnetkov iz sedanjosti.

Zakonca (Daniel Craig in Rachel Weisz) se z otrokoma naselita v idilično staro hišo, kjer pa se začnejo dogajati nerazložjive in srhljive reči. Hiša ima namreč temno preteklost. Zakonca tudi.

Preddel Carpenterjeve klasike iz leta 1982. Mlada paleontologinja se pridruži ekipi znanstvenikov na Antarktiki, ki iz ledu izkoplje nezemeljski stvor. Kmalu odkrijejo, da je izginil. Vendar ne daleč.

Prva, skoraj fotorealistična animiranka Stevena Spielberga. Stripov­ ski Tintin na poti iskanja skritega zaklada v pustolovsko akcijski maniri mladega Indiane Jonesa. Tudi v 3D. Ko ljudem uspe razvozlati skrivnost gena za staranje, čas postane nova valuta in ljudje lahko brezskrbno živijo le do 26. leta. Od takrat naprej morajo čas dokupovati. ZF srhljivka z Justinom Timberlakeom.

Porthos, Athos in Aramis ponovno obiščejo filmsko platno. Tokrat bodo francosko krono reševali tudi v tretji dimenziji. Preprečiti morajo kardinalov zlobni načrt, s katerim je ogrožena varnost celotne Evrope.

Zlobne čarovnice Trixice kujejo zaroto, ki bi Winxicam ukradla čarobne moči. Bloom, ki na planetu Sparks uživa v vlogi princese, se mora vrniti in združiti moči s prijateljicami ter se podati na pustolovščine. Tudi v 3D.

OCENA

SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.

JASON SEGEL

AMY ADAMS

CHRIS COOPER

MUPPETKI VLADAJO OD 24. NOVEMBRA www.cenex.si