Predpremiera 222

Leto 13/Številka 222/ 16. maj–12. junij 2012 Naslednja Predpremiera izide 13. junija 2012.

Ker zgodbe navdihujejo.

Naša revija izhaja že 12 let!

Sacha Baron Cohen je

DIKTATOR

Romantična komedija

KAJ PRIČAKOVATI, KO PRIČAKUJEŠ

PREDSTAVLJAMO Kratka zgodovina slovenskih filmskih revij

NOVI FILMI Muharjenje v Jemnu, Ločitev, Alpe, Glorija kurb, Možje v črnem 3 in pregled filmov tekmovalnega programa v Cannesu

u l k a t k e p s v a c i j l a r k e j n o r e h T e z i Charl

C E V O L N I A C I Č J L SNEGU

40.000 brezplačnih izvodov!

Tokrat v uvodniku gostuje: Klemen Žun

Leto 13/Številka 222/ 16. maj–12. junij 2012

DVANAJST LET REVIJE PREDPREMIERA: KINO PARADIŽ IN KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKIH FILMSKiH REVIJ

V 222. številki revije Predpremiera predstavljamo: Kratka zgodovina slovenskih filmskih revij ob 12-letnici Predpremiere 3, 13–14 Diktator 4–5 Sneguljčica in lovec 6–7 Kaj pričakovati, ko pričakuješ 8–9 Cannes 2012 10 Ločitev 16 Sodobni iranski film 17 Novosti na DVD-ju 17 Alpe 18 Glorija kurb 18 Muharjenje v Jemnu

21 Možje v črnem 3 21

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

6. junija 2012 izide nova številka revije

V

teh dneh mineva dvanajst let, kar je začela izhajati revija Premiera, ki je lani poleg vsebinske in likovne prenove dobila še pred­pono Pred.

Na otvoritvi razstave »Kino paradiž«, s katero lahko v Muzeju novejše zgodovine Slovenije do začetka junija obujate utrinke iz zlatih časov slovenskih kinematografov me je urednik Predpremiere navdušil, da bi 12. obletnico izhajanja revije počastili tudi s pregledom filmskih periodičnih publikacij, ki so kdajkoli izšle v slovenskem jeziku. Mojo entuziastično privolitev je kaj hitro skazilo spoznanje, da tudi na tem področju domače filmske dejavnosti – podobno kot pri raziskovanju kinematografov – z izjemo nekaj parcialnih študij najdemo veliko raziskovalno praznino, dodaten zaplet pri nastanku tokratnega prispevka pa je postala tudi želja, da bi filmske re- Premiera številka 1, maj 2000 vije pospremili z naslovnicami. Predstavljeni nabor, ki je sicer še vedno relativno majhen in skromno predstavljen, je tako plod zbiranja gradiva po knjižnicah širom Slovenije in brskanja v muzejskem oddelku Slovenske kinoteke, nastal pa je tudi s pomočjo zasebnih zbirk. Če velja, da je slovenski dnevnik Jutro leta 1923 kot prvi uvedel stalno filmsko rubriko, bi med prve zametke filmskih revij lahko imenovali še liste in mesečnike. Filma se je tako v letih od 1924 do 1926 dotikal Program – list za prireditve in zabavo, v letu 1926 še Razgled – mesečnik za literaturo, gledišče, glasbo, slikarstvo, film, modo, šport in družabno življenje, v prvi polovici tridesetih pa tudi Književnost – mesečnik za umetnost in znanost, koder je slovenski dramatik, pripovednik ter literarni in gledališki zgodovinar dr. Bratko Kreft publiciral vrsto sestavkov o filmu. Iz istega obdobja lahko naletimo na že prve obrise »pol-filmskih« publikacij. Med te predhodnike bi lahko uvrstili revijo ­Fotoamater – mesečnik za foto in kino umetnost, ki se je med leti 1932 in 1935 z redno rubriko »Po filmskem svetu« dotikal mnogih – a predvsem tehničnih – vidikov filmske produkcije. V letih 1934 in 1935 je organ Zveze za tujski promet v ­Ljubljani in Tujsko prometne zveze v Mariboru izdajal revijo Naša pota – mesečna revija za propagando turizma, šport in kino, ki je s sekcijo

100 95 75 100 95 25 75 5 0 25 5 0

R PRAVKA IZŠLO!

»Film« bralcem predstavila tudi številne zanimivosti iz glamuroznega sveta živih slik. Šele ob koncu 1930-ih smo Slovenci dobili prvo pravo filmsko revijo. To je 15. novembra 1939 postala simpatična revija manjšega formata Film, sprva kot štirinajstdnevnik, ki je pod okriljem izdajatelja in odgovornega urednika Vladimirja Kolmana do marca 1941 dočakala 21 številk. Revija je bralcem v ospredju predstavila aktualne filmske naslove, popularne igralce, filmske romane v nadaljevanjih, novice iz filmskega sveta in ponujala tudi odgovore na vprašanja bralcev. Podobno strukturo je imela v letih od 1941 do 1944 konkurenčna tedenska revija Naš kino, ki so jo v času okupacije dopolnjevala še obvestila in sporedi takrat delujočih ljubljanskih kinodvoran. Revija je nastala kot odgovor Premiera številka 200, april 2010 upravnikov teh kinematografov na spor z dnevnimi časopisi glede (ne) objave filmskega sporeda, sprva pa jo je urejala slovenska političarka, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner in nato Franc Fišer, ki je poskrbel tudi za nov, večji format. Čas po drugi svetovni vojni so z naglo kinofikacijo jugoslovanskih republik in z vdorom sovjetskega filma sprva zaznamovale predvsem politično in gospodarsko orientirane filmske revije. Leta 1947 je tako Podjetje za razdeljevanje filmov ljudske republike Slovenije izdalo šest številk ciklostiranega informativnega glasila Filmski vestnik, ki je zaradi nizke naklade služilo le kot vodilo upravnikom kinematografov k promoviranju prvenstveno sovjetskih filmov. Reklamni oddelek tega podjetja je v letih 1950 in 1951 upravam kinematografov namenil tudi ciklostirano publikacijo Bilten – priročnik za uprave kinematografov. Mesečna publikacija je »v duhu petletke« tekom 22 številk sistematično predstavila načrte, kako zvišati število obiskovalcev s pomočjo reklame, obenem pa grajala in hvalila delo upravnikov kinematografov, jih osveščala o prihajajočih filmih ter jih poučevala o mnogih tehničnih vprašanjih.

Nadaljevanje na 13. strani ->

TEMELJNO DELO FILMSKE TEORIJE

David Bordwell: PRIPOVED V IGRANEM FILMU

Eden najbolj znanih svetovnih poznavalcev filma nam na skoraj 450 straneh pretehtano Naročila: razloži, kako različni tipi filmov pripovedujejo • po telefonu: 01/520 18 49 svojo zgodbo, vse skupaj pa podkrepi s • e-pošti: urednistvo@umco.si teoretičnimi in praktičnimi primeri!

Trda vezava, 447 str., cena 39,90 € Knjiga je izšla v sozaložništvu založbe UMco in Slovenske kinoteke. www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 3

Spisal: Filip Breskvar

Sacha Baron Cohen se po komičnih avanturah z Boratom in Brünom vrača na velika platna kot mogočni diktator Aladeen, ki med obiskom New Yorka izgubi vso moč in bogastvo ter z očmi običajnega človeka spoznava življenje zahodnega sveta.

DIKTATOR THE DICTATOR IGRAJO Sacha Baron Cohen, Anna Faris, John C. Reilly, Megan Fox, Ben Kingsley, B. J. Novak, Kevin Corrigan, J. B. Smoove, Jim Piddock, Bobby Lee, Aasif Mandvi ...

REŽIJA Larry Charles SCENARIJ Sacha Baron Cohen, Alec Berg, David Mandel in Jeff Schaffer ŽANR komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 17. maj 2012 www.republicofwadiya.com Spominja nas na > Brüno, 2009 > Zohan je zakon, 2008 > Borat, 2006 > Ali G Indahouse, 2002

Ben Kingsley, Sacha Baron Cohen in John C. Reilly

D

obrodošli v republiki Wadiji! Deželi, ki jo vsak dan obsije čudoviti um generala admirala Aladeena, večnega varuha obstoja in izvira neskončne sreče. Njegova visokost je dolga leta svojega prečudovitega obstoja skrbela, da njegove domovine niso dosegle nemoralne svoboščine zahoda, da žensk niso izpridile zlonamerne misli o enakosti med spoloma in da zlohotni novinarji državljanov niso spravljali v nejevoljo s slabimi novicami. Pod vladavino presvetlega diktatorja se njegovi podaniki

­ ikoli niso ukvarjali z volilnimi prevarami ali bin li zaslepljeni z utvaro svobodnih volitev, saj je mogočni vladar vedno dobil polno podporo 150 odstotkov ljudi. Toda lepa dežela Wadija se je pred kratkim zavila v temo in ljudstvo vsako jutro zajame spontani jok, ki traja vse do poldneva. Veliki Aladeen je namreč izginil med obiskom prestolnice zla in rojstne zibelke aidsa, ko je odšel v New York, da bi pred generalno skupščino Združenih narodov razsvetlil in o čudodelnosti svoje diktature podučil vse države, ki trpijo pod uničujočim terorjem demokracije. Razširile so se govorice, da so zlobni ameriški teroristi spremenili njegovo podobo, tako da nihče več ne more prepoznati njegove monumentalne veličine, vendar zagotovo ne bo zapustil svojega ljudstva, temveč se bo skušal na vsak način vrniti. Če bi radi izvedeli, v kakšne zabavne pustolovščine se je zapletel diktator Aladeen, se boste

morali odpraviti v kino, kjer je nepoboljšljivi provokator Sacha Baron Cohen po kazahstanskem novinarju Boratu in avstrijskem geju Brünu doživel novo komično metamorfozo. Tokrat se je, ovenčan z dolgo črno brado in kopico medalj na uniformi, spremenil v diktatorja fiktivne dežele Wadije, ki po prihodu v New York izgubi vso oblast in se mora lastnoročno spoprijeti z nepoznanimi idejami svobode in demokracije. Cohen poleg številnih komičnih zapletov tudi tokrat z logiko obratne psihologije in nizanja absurdov zabode številne bodice v ameriško (pa tudi na splošno zahodnjaško) razumevanje in izvajanje demokracije ter enakosti med ljudmi. V nasprotju s filmoma Borat in Brüno, v katerih je z dokumentarnim slogom skušal v preobleki pretentati nič hudega sluteče sogovornike, je Cohen v Diktatorju uporabil bolj neposredno igrani žanr, s številnimi znanimi igralci v stranskih vlogah, od oskarjevca ­Bena

Sacha Baron Cohen - zabavljač ali ogledalo družbe? Čeprav številni gledalci 31-letnega komika britansko-izraelskega porekla dojemajo zgolj kot zabavljača, so njegovi skrajni liki le metode, ki v sogovorniku vzbudijo najbolj prikrita čustva in iskrene odzive. Kot potomec žrtve holokavsta skuša s svojimi filmi razkriti predsodke in brezbrižnost družbe, vendar ne na obtožujoč, temveč skrajno komičen način.

Po študiju na univerzi v Cambridgeu se je sprva preživljal kot maneken in voditelj dnevnih televizijskih oddaj, v svet izzivalnih fiktivnih likov pa je zakorakal kot čudaški albanski poročevalec (ta lik je kasneje uporabil za stvaritev brkatega kazahstanskega novinarja Borata). Leta 2000 je začel ustvarjati lastno komično televizijsko oddajo Da Ali G Show, kjer se je v slogu brezbrižne raparske subkulture ukvarjal z družbenimi težavami. Na velika platna je z istim likom skočil dve leti kasneje v filmu Ali G Indahouse (in na ne preveč lep način omenil tudi Slovenijo). Svetovna slava je sledila leta 2006, ko si je z burkaškim Boratom neusmiljeno privoščil predsodkov polne Američane in za prirejeni scenarij prejel nominacijo za oskarja in zlati globus za najboljšo igro v komediji ali muzikalu. Homoseksualne tabuje in strahove je 4 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

razburkal v filmu Brüno (2009), vmes pa se je kot stranski lik pojavil tudi v številnih bolj ali manj resnih Borat filmih, od komedije Kralji hitrosti: Zgodba o Rickyju Bobbyju (2006) do temačnega muzikala Sweeney Todd: Hudičev brivec (2007) in nazadnje v lanskoletnem oskarjevskem filmu Martina Scorseseja Hugo. Preden se bo znova prelevil v kakšno novo bizarno osebnost, ga bomo lahko videli še v visokoleteči adaptaciji klasičnega romana Victorja Brüno Hugoja Les Misérables (Nesrečniki).

Ali G Indahouse

Sweeney Todd: Hudičev brivec

Hugo

Uradna stran filma Diktator je zasnovana kot promocijska stran fiktivne države Wadije, zato na njej ne manjka fotografij Aladeena s številnimi resničnimi svetovnimi voditelji, preberete si lahko epohalno biografijo velikega vodje ali pa preverite koledar pomembnih (in zelo zabavnih) državniških dogodkov.

Kingsleyja (Hugo, 2011), oskarjevega nominiranca Johna C. Reillyja (Masaker, 2011) do komične zapeljivke Anne Farris (Kateri je pravi?, 2011).

Cohen zna za promocijo svojih filmov vedno poskrbeti s svojevrstnimi škandali: kot Borat je v neonskih (mini)kopalkah paradiral po plaži cannskega festivala, v vlogi Brüna je vdrl na resnično modno revijo v Milanu, v kostumu Diktatorja pa se je na podelitvi

oskarjev po rdeči preprogi sprehodil z žaro, ki naj bi vsebovala pepel »njegovega prijatelja«, nedavno preminulega voditelja Severne Koreje Kim Jong-ila, in ga seveda tudi nerodno raztresel po enem od voditeljev prireditve.

Spisal: Filip Breskvar

To ni Sneguljčica, kot smo je bili vajeni iz otroštva, temveč neobrzdan akcijski spektakel, postavljen v svet resničnih ljudi, začinjen s kančkom najbolj grozljivih urokov in čarovnij.

SNEGULJČICA IN LOVEC Snow White and the Huntsman IGRAJO Kristen Stewart, Chris Hemsworth, Charlize Theron, Ian McShane, Toby Jones, Sam Claflin, Ray Winstone, Nick Frost, Lily Cole, Bob Hoskins ...

REŽIJA Rupert Sanders SCENARIJ Evan Daugherty, John Lee Hancock in Hossein Amini ŽANR pustolovska domišljijska akcija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 31. maj 2012 www.snowwhiteandthehuntsman.com

Spominja nas na > Rdeča kapica, 2011 > Robin Hood, 2010 > Eragon, 2006 > Skrivnost bratov Grimm, 2005

Č

eprav so v zadnjih letih filmske predelave pravljičnih zgodb postale stalnica na velikih platnih, se je zdelo vendarle nekoliko nenavadno, da bomo v enem letu dobili kar dva filma o Sneguljčici. Toda Zrcalce, zrcalce in Sneguljčica in lovec sta ubrala povsem drugačni poti: prva je pod taktirko vizualnega mojstra Tarsema Singha ohranila fantazijski pridih in otroško norčavost, med tem ko je Sneguljčica in lovec v rokah izkušenih producentov izbrala pristop akcijskega spektakla, podkrepljenega z ljubezenskim hrepenenjem na eni ter srhljivo človeško slo po moči in večni mladosti na drugi strani.

Charlize Theron Za grozljivi del, ki ga uteleša oskarjevka Charlize Theron, je skrbel producent Sam Mercer, poznan predvsem po sodelovanju z M. Night Shyamalanom pri filmih Šesti čut (1999) in Znamenja (2002), pri romantično fantazijskem občutku, ki ga ustvarjata somračna Kristen Stewart in thorovsko-božanski Chris Hemsworth, pa se pozna pridih producenta Joea Rotha (Ko si spal, 1995; Alica v Čudežni deželi, 2010). Na režiserskem stolčku se je v svojem celovečernem prvencu preizkusil Rupert Sanders, ki je prejel številne nagrade za snemanje televizijskih oglasov. Da se zgodba ne vrti zgolj okrog akcije in ljubezni, poleg Theronove poskrbijo izkušeni igralski veterani Ian McShane (Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi, 2011), Toby Jones (Igre Lakote: Arena smrti, 2012), Ray Winstone (Hugo, 2011) in Nick Frost (Paul, 2011).

V temnih časih neskončnih vojn, trpljenja in obupa si zlobna kraljica Ravenna (Charlize Theron) s pomočjo pretkanosti in magije prisvaja evropska kraljestva in naposled svoje roke ­stegne

Kristen Stewart 6 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

tudi po angleškem prestolu. Kljub brezobzirni surovosti ji načrte skali lepa princesa Sneguljčica (Kristen Stewart), ki ji prerokba obljublja kraljestvo in naslov najlepše ženske pod soncem. Ravenna s pomočjo čarobnega zrcala skuje srhljivo zaroto in neustrašnemu lovcu (Chris Hemsworth) naroči, naj najde Sneguljčico in prinese njeno srce, ki bi kraljici omogočilo večno lepoto in mladost. Lovec se res odpravi v začarani gozd, vendar se usmili mlade princese in se pridruži njenemu uporu proti zlobni kraljici. Sneguljčica se s pomočjo lovčevih nasvetov spremeni v pogumno in plemenito bojevnico, ki s pomočniki neustrašno odjezdi v številne silovite bitke, kjer se morajo poleg nepregledne Ravennine vojske spopasti tudi z njenimi grozljivimi uroki.

Za navdihujočo glasbeno podlago je poskrbel osemkratni oskarjevski nominiranec James Newton Howard (Begunec, 1993; Vas ob gozdu, 2004), mladostni pridih pa je glasbi dahnila priljubljena britanska skupina Florence and the Machine.

Chris Hemsworth

Za nenavadno (samo)promocijo na svetovnem spletu je Charlize Theron poskrbela s posnetki iz njenega (domnevno ukradenega) telefona, na katerih Theronova prepeva na stranišču, zalezuje soseda in izvaja bizarne posteljne igrice. Kot se je kasneje izkazalo, je bila vse skupaj zgolj namerno posneta šala.

Kristen Stewart (Sneguljčica) Čeprav 22-letno mladenko večina pozna kot čustveno razrvano Bello iz sage Somrak, se je njena igralska kariera začela že v otroških letih, ko je iskalec igralskih talentov opazil njen nastop v šolski igri in ji priskrbel vlogo ob Jodie Foster v srhljivki Soba za paniko (2002). Prepričala je tudi v srhljivki Hudičevo žrelo (2003), se nato spustila v fantazijsko pustolovščino Zathura: Vesoljska avantura (2005) in požela pohvale za vlogo v eksistencialni drami Seana Penna V divjini (2007).

Znanstvenofantastična akcija Skakač (2008) je bila odskočna deska v svet najstniške akcije, začinjene z idejo prepovedane ljubezni, kjer se je z glavno vlogo v sagi Somrak zasidrala v srca mladih romantičnih duš. Letos bomo dočakali tudi zaključek njenega vampirskega ljubezenskega hrepenenja v zadnjem delu Somrak saga: Jutranja zarja – 2. del.

Charlize Theron (kraljica Ravenna) Lepa Južnoafričanka se je že v najstniških letih preselila v ZDA in sprva uspevala kot balerina in manekenka, toda poškodba kolena je ustavila njeno plesno kariero. Preboj v Hollywood ji je po nekaj stranskih vlogah uspel z dramama Hudičev advokat (1997) in Mogočni Joe Young (1998). Sledili so filmi, v katerih je svojo lepoto združila z igralskim talentom, toda oskarja ji je prinesla metamorfoza v neprivlačno sociopatsko Pošast (2003). S podobno družbenoangažirano vlogo v drami Severna dežela si je čez dve leti prislužila še eno nominacijo za zlati kipec,

kritiki pa so bili manj prizanesljivi do njenih akcijskih avantur Aeon Flux (2005) in Hancock (2008).

Po nekaj manj odmevnih vlogah je lansko leto znova opozorila nase s komično dramo Young Adult (nominacija za zlati globus), letos pa se bo poleg Sneguljčice spopadla tudi z ultimativnim vesoljskim zlom v Prometeju režiserja Ridleyja Scotta. V prihodnosti jo utegnemo videti v predelavi kultne akcije Pobesneli Max in drugem delu Hancocka.

Chris Hemsworth (lovec) Postavni 29-letnik je mladost preživel s starši v avstralski divjini, leta 2004 pa se je začel pojavljati v avstralskih televizijskih serijah. Leta 2006 je nase opozoril z uspešnimi nastopi v avstralski različici oddaje Zvezde plešejo in leta 2009 dobil stransko vlogo v novem filmu kultne znanstvenofantastične sage Zvezdne steze. Njegova kariera je zares vzcvetela, ko je kot stripovski junak Thor (2011) v roke vzel mogočno kladivo, s katerim tudi letos skrbi za strah in trepet negativcev v

akcijskem spektaklu Maščevalci. Že pred Thorom je posnel grozljivko Koča v gozdu, ki se te dni vrti tudi v naših kinih, zelo zaseden pa bo tudi v prihodnosti, saj se mu poleg nadaljevanja Thorovih avantur obeta vloga v biografiji dirkača Nikija Laude (Rush), proti komunistični (severnokorejski) invaziji pa se bo boril v posodobitvi kultne akcije Rdeča zarja iz leta 1984.

www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 7

Spisal: Damijan Vinter

Pet zelo različnih parov se sooča z enako težavo – kako prebroditi težave in življenjske spremembe v času nosečnosti in pričakovanja prvega otroka?

KAJ PRIČAKOVATI, KO PRIČAKUJEŠ What To Expect When You're Expecting IGRAJO Cameron Diaz, Jennifer Lopez, Matthew Morrison, Dennis Quaid, Elizabeth Banks, Anna Kendrick, Brooklyn Decker, Megan Mullally, Chris Rock ...

REŽIJA Kirk Jones SCENARIJ Shauna Cross in Heather Hach po knjigah Heidi Murkoff ŽANR romantična komedija DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 17. maj 2011 TRAJANJE 100 min http://whattoexpectthefilm.com

Matthew Morrison in Cameron Diaz

Č

Cameron Diaz Atraktivna svetlolaska z modrimi očmi je rojena v Kaliforniji in bo avgusta dopolnila štirideset let. Pri petnajstih se je osamosvojila in se potikala po svetu, se ob vrnitvi domov uveljavila na modnih pistah in si brez kakšne posebne igralske izobrazbe ustvarila zavidljivo filmsko kariero. Zaslovela je z Masko, zvezdniški status pa ji je prinesla odštekana komedija Nori na Mary.

etudi še niste starš, si zahvaljujoč sorodnikom, prijateljem ali filmom gotovo predstavljate, kako potekajo priprave na rojstvo novega bitjeca, ki nas v prvih tednih kljub neprespanim nočem razoroži s svojo ljubkostjo. Glavnina sprememb in težav prihaja seveda s strani nežnega spola, ki zaradi materinskega poslanstva nosi vso (tudi fizično) težo devetmesečnega pričakovanja. V njihovi domeni so seveda telesne spremembe in hormonski izbruhi, a to nikakor ne pomeni, da so njihovi partnerji ob vsem tem neprizadeti.

Morda so prav oni še pod večjim pritiskom, saj si ne znajo razložiti nepričakovanih sprememb, ki njihovo ljubko družico v trenutku spremenijo v oblastno zadirčno matrono ali preobčutljivo porcelanasto skodelico.

Kakorkoli, oseminštiridesetletni britanski režiser Kirk Jones, ki si je v devetdesetih ustvaril sloves z oglaševalskimi kampanjami, nam ponuja iskreno zabavno lekcijo o nepričakovanih preiz-

Jennifer Lopez Dekle portoriških staršev se je sprva ukvarjalo s plesom in se lahko pohvali z bogato pevsko kariero, o kateri pričajo tudi večkratne platinaste naklade njenih albumov. Leta 1995 je nastopila v akcijski komediji Zmeda na poštnem vlaku, danes pa jo lahko opišemo kot eno izmed hollywoodskih kraljic romantičnih komedij.

Brooklyn Decker Petindvajsetletna manekenka in soproga teniškega igralca Andyja Roddicka je nastopila v nekaj televizijskih serijah (Chuck, Grda račka, Royal Pains), lani pa debitirala na velikem platnu v Moji nepravi ženi.

Trenutno jo lahko vidimo v Bojni ladji, jo pa nekateri prištevajo med danes najbolj seksi igralke.

Spominja nas na > Rezervni načrt (2010) > Otrok na poti (2009) > Devet mesecev (1995)

Anna Kendrick Pri dvanajstih je nastopila v broadwayskem muzikalu High Society in se uveljavila na tem področju.

Nastopila je v Somraku in ob Georgeu Clooneyju v drami V zraku (za to vlogo je bila nominirana za oskarja), na snemanju mladinske pustolovščine Scott Pilgrim proti vsem pa je spoznala trenutnega partnerja, režiserja Edgarja Wrighta.

Elizabeth Banks Osemintridesetletna ameriška igralka se je s podeželja preselila v New York in se posvetila igralstvu. Ob manjši vlogi v Spider-Manu smo jo nedavno videli v Igrah lakote: Arena smrti, med njene opaznejše dosežke pa prištevamo nastope v filmih 40-letni devičnik, Zack in Miri snemata pornič, Modeli in v TV-seriji Mladi zdravniki.

8 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

Film je navdihnil istoimenski knjižni priročnik ameriške avtorice Heidi Murkoff. Knjiga je velika uspešnica, po svetu so jo prodali že več kot 32 milijonov izvodov, sledilo pa je več nadaljevanj, denimo What to Expect: The First Year, priročnik za otrokovo obdobje od rojstva do prvega leta starosti.

Promocijsko sporočilo

Če ne dojite, zakaj bi izbrali Milupa mlečne formule?

KER SO EDINE, KI VSEBUJEJO KOMBINACIJO PREBIOTIČNIH OLIGOSAHARIDOV IN LCP-ja, PODOBNO KOT MATERINO MLEKO.

PREBIOTIČNI OLIGOSAHARIDI Prebiotiki ali prebiotični oligosaharidi, pogovorno jim pravimo tudi prebiotične vlaknine, so naravne substance, ki predstavljajo hrano za probiotike. Torej, za uspešno razmnoževanje probiotikov v črevesni flori potrebujemo prebiotike. Probiotiki in s tem prebiotiki skrbijo za zdrav imunski sistem.

LCP Najbolj pomemben del maščob v prehrani dojenčkov predstavljajo dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline - LCP. Sem štejemo DHA-dokozaheksaenojska kislino in AA-arahidonsko kislina. Vsebuje jih tudi materino mleko in so v začetnem dojenčkovem razvoju nujno potrebne za razvoj možganov, očesne mrežnice in centralnega živčnega sistema.

Vir: Merit International d. o. o.

Elizabeth Banks in Brooklyn Decker kušnjah in majhnih zmagoslavjih pred prihodom otroka na svet.

Gurujka televizijskega fitnesa Jules (Cameron Diaz) in zvezdnik plesnega šova Evan (Matthew Morrison) sta sprva zelo navdušena nad novim članom, kmalu pa spoznata, da njuno hitro zvezdniško življenje ni kos vedno bolj zahtevni nosečnosti. Wen-

dy (Elisabeth Banks), ki je nora na otroke, spravljajo ob živce nosečniški hormoni in ukazovalna mama. Mož Gary (Ben Falcone) se trudi, da ga ne bi zasenčil njegov tekmovalni oče, ki pričakuje dvojčke z veliko mlajšo ženo. Fotografinja Holly (Jennifer Lopez) je pripravljena iti na konec sveta, da bi posvojila otroka, njen mož

Alex (Rodrigo Santoro) pa skuša svoje strahove glede novega družinskega člana pomiriti v moški podporni skupini, kjer novopečeni očetje prav nič ne olepšujejo resnice. Rosie (Anna Kendrick) in Marco (Chace Crawford) pa se znajdeta pred nenavadno dilemo: Kaj storiti, če otrok prehiti prvi zmenek?

Ob vseh praktičnih napotkih, kako se pripraviti na prihod otroka, pa bodo (bodoči) očki deležni tudi pomembnega nasveta, ki se glasi: Nikoli ne obsojaj! Četudi tvoj otrok pojé cigareto, plava v straniščni školjki ali če ga zalotiš pri igranju v sušilnem stroju. Tudi takrat ne, ko tvoj »sotrpin« iz varstva pobere napačnega otroka!

www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 9

Spisal: Aleš Cimprič

CannES 2012

Pregled filmov tekmovalnega programa s­ ocialnega realizma, v komični drami The Angels' Share spreobrne novopečenega očeta, ki se za las reši zapora in novi smisel življenja najde med obiskom žganjarne … Romunski Beyond the Hills pa govori o življenju dveh žensk, ki sta skupaj odrasli v sirotišnici, a ko ena najde zatočišče v ortodoksnem samostanu, ne želi slediti drugi, ki si je uredila življenje v Nemčiji. Film je posnel Cristian Mungiu, ki že ima zlato palmo za film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (2007). Iz Danske prihaja The Hunt (režiNicole Kidman (The Paperboy) ja Thomas Vinterberg), drama o Matthias Schoenaerts in Marion Cotillard v prizoru iz filma De rouille et d'os (Rust and Bone) človeku, ki postane žrtev masoved 16. in 27. majem se bo v Cannesu z Zakloniščem) z novim filmom Mud, zgodbo o ne histerije. Že več kot šest desetletij dejaven franspet odvil najprestižnejši filmski festi- dveh najstnikih, ki pomagata ubežniku pred lov- coski režiser Alaina Resnais pa se bo predstavil z val na svetu, ki tokrat beleži 65-letni- ci na glave. Z Nicholasom zopet sodeluje Micha- dramo You Haven't Seen Anything Yet. V njej igra co delovanja. Največ zanimanja vzbuja el Shannon, pridružili pa so se mu Reese Wither- Mathieu Amalric (Turneja), zaplet pa se vrti okotekmovalni program, kjer festivalska žirija zma- spoon, Matthew McConaughey in Sam Shepard. li skupine igralcev, ki se zberejo na oporoki premiJohn Cusack bo v srhljivki The Paperboy odi- nulega pisca iger. govalcu podeli zlato palmo za najboljši film. LeMehiški režiser Carlos Reygadas raziskuje pretošnji predsednik žirije je italijanski režiser Nan- gral na smrt obsojenega kaznjenca, ki od neznanni Moretti, že dobitnik elitne nagrade za dramo ke (Nicole Kidman) dobi ljubezensko pismo. Da pad med urbanim in podeželskim življenjem v Sinova soba iz leta 2001. Da spomnimo: lani je bi dokazala njegovo nedolžnost, najame dva bra- drami Post Tenebras Lux. Angleško govoreča medzmagal film Drevo življenja, osebnoizpovedna in- ta novinarja (Zac Effron in Matthew McConaug- narodna koprodukcija On the Road (režija Waltimna drama enigmatičnega ameriškega režiserja hey). Film že buri duhove zaradi vročih prizorov s Terrenca Malicka. Sprehodimo se sedaj po tek- Kidmanovo, pod režijo pa se je podpisal Lee Danimovalnem programu festivala, v katerem pred- els, ki je predlani opozoril nase z oskarjevsko nominacijo za film Precious. V kriminalki Killing Them njačijo filmi prepoznavnih režiserjev.

Festival bo odprl Moonrise Kingdom Wesa An- Softly bomo videli Brada Pitta, ki se je ponovno dersona, ki se vrača v svojem prepoznavnem slo- povezal z režiserjem Andrewom Dominikom (Jesse gu upodabljanja disfunkcionalnih likov v okviru James in strahopetni Robert Ford). Lanskoletni oddružine, žanrsko pa dramo vedno prepoji s sarka- kritji leta Tom Hardy in Jessica Chastain pa bosta stičnim humorjem. V 1960. leta postavljena zgod- združila moči v kriminalni drami Lawless o tihotaba, v kateri pobegla mlada zaljubljenca dvigneta pljenju alkohola med časom depresije. Scenarij za On the Road na glavo domače mestece. Glavni vlogi sta zase- film v režiji Johna Hillcoata (Cesta) je napisal Nick dla igralca, ki sta pri Andersonu običajna: Jason Cave, igrajo še Gary Oldman, Guy Pearce, Shia ter Salles) temelji na kultnem romanu Jacka Kerouaca, v katerem je popisal svoja potovanja po LaBeouf in Mia Wasikowska.

Kar nekaj bo tudi novih evropskih filmov. Av- ZDA v 1940. letih. Sam Riley se pojavi v vlogi strijski auteur Michael Haneke (dobitnik zlate pal- njegovega alter ega, družbo pa mu dela vrsta zname za Beli trak, 2009) bo s filmom Amour razi- nih imen: Kirsten Dunst, Amy Adams, Steve Buskoval meje ljubezenskih vezi ostarelega para, ki se scemi, Kristen Stewart, Viggo Mortensen itn. Iz mora soočiti z ženino paralizo polovice telesa po Egipta prihaja After the Battle (režija Yousry Namožganski kapi. Avstrijec Ulrich Seidl (Uvoz-iz- srallah), ki obravnava lanskoletne nemire v tej voz) je posnel Paradise: Love, pripoved o 50-letni državi. Azijsko produkcijo zastopajo trije filmi. ženski, ki se v Kenijo odpravi na seksualni turizem. Iranski režiser Abbas Kiarostami (zlata palma za Jacques Audiard (Prerok) s filmom Rust and Bone Okus češnje, 1997) bo v japonsko govorečem filMoonrise Kingdom orisuje razmerje med brezposelnežem (Matthias mu Like Someone in Love podal zgodbo dekleta, Schwartzman in Bill Murray, pridružijo pa se jima Schoenaerts) in krotilko ork (Marion Cotillard), ki si študij financira s prostitucijo. Iz Južne Koreše impresivna imena, kot so Bruce Willis, Edward ki po nesreči v službi izgubi obe nogi. Francoski je pa bosta prispela In Another Country, tridelna Norton, Tilda Swinton, Frances McDormand in režiser Leos Carax v drami Holy Motors prikazu- zgodba režiserja Sang-soo Honga o treh ženskah, Harvey Keitel. David Cronenberg (Nevarna meto- je 24 ur življenja moža (Denis Lavant), ki potu- kjer vse tri vloge odigra francoska igralka Isabelda) bo predstavil svoj novi film Cosmopolis, v ka- je med različnimi življenji. Igrata tudi Eva Mendes le Huppert (dve zlati palmi za najboljšo igralko: terem je glavno vlogo odigral Robert Pattinson, in pop zvezda Kylie Minogue. Iz Italije prihaja Re- Violette Nozière, 1978; Učiteljica klavirja, 2001), ljubljenec najstnic iz vampirske Somrak sage. V re- ality, kjer se režiser Matteo Garrone (Gomora) lo- in The Taste of Money, erotična drama Sang-soo snejši vlogi se bo občinstvu predstavil kot milijo- ti tematike resničnostne televizije. Krivo obtožbo Ima o pohlepu in ambiciji družine visokega sloja.

Kot zanimivost naj za konec omenimo, da so nar, katerega običajna vožnja z limuzino po Man- kolaboracije na ruski fronti med drugo svetovno hattnu k frizerju se prelevi v odisejado, ki pretrese vojno obravnava ruski film In the Fog (režija Sergei za promocijski obraz festivala letos izbrali ikono njegov vsakdan. Festivala se bo udeležil tudi Jeff Loznitsa). Neumorni angleški režiser Ken Loach filmske industrije Marilyn Monroe, s čimer bodo Nicholas (mednarodno prepoznavnost je dosegel (Išče se Eric, Irska pot), vodilni glasnik britanskega obeležili petdesetletnico njene smrti.

M

10 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

Fotoamater, 1932–1935

Naša pota, 1934–1935

<- Nadaljevanje s strani 3 S podobnim namenom, a mnogo manj analitično, je oddelek za informiranje in propagando pri Komisiji za kinematografijo v letu 1948 izdal svoj Vestnik, katerega tri številke so svojo prijaznejšo neciklostirano obliko dobile šele v letih 1949 in 1950, ko se je glasilo nadaljevalo kot dvomesečnik Filmski vestnik. Kulturno-prosvetni referenti množičnih organizacij, uprave kinematografov in filmski delavci so s temi glasili lahko spoznali uspehe domače filmske proizvodnje, nove filme, novice iz filmskega sveta, probleme kinofikacije in druga tehnična vprašanja.

Filmski vestnik je julija 1951 nasledila lična mesečna revija Film – ilustrirani filmski mesečnik, s katerim je že omenjenemu distributerskemu Podjetju za razdeljevanje filmov LRS (kasneje Vesna film) v enajstih letih izhajanja uspelo doseči široko priljubljenost. Pod izbranim uredniškim odborom je s fotografijami bogata revija bralcem nemalokrat propagandno predstavila nove filme v distribuciji, ustvarjalce in igralce, domačo produkcijo ter nadaljevala tudi z znamenitim »Pregledom razvoja kinematografije pri Slovencih«, ki ga je gledališki zgodovinar in publicist Janko Traven začel že v Filmskem vestniku. Revija je izhajala vse do konca leta 1961, ko so po navedbi slovesnega pisma uredništva stroški izdajanja za takrat edino slovensko filmsko distribucijsko podjetje postali preveliki.

Vrh kinematografskega doživljanja filmov, kot bi danes lahko imenovali dobo iz konca 1950-ih in začetka 1960-ih, je filmski publiki prinesel še štiri druge bolj ali manj prisotne filmske revije. V letih 1959 in 1960 je Svet Zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije pripravljal dvomesečnik Filmski razgledi. Urednik Vitko Musek je v sedmih številkah po-

Vestnik, 1948

Filmski vestnik, 1949–1950

Film, 1939–1941

Naš kino, 1941–1944

Filmski vestnik, 1947

drobneje predstavljalo posamezne avtorje in njihove filmske mojstrovine.

Po tem obdobju lahko z upadom zanimanja za obisk kinematografov zaznamo tudi vse manj novih filmskih revij. Tako sta do novega tisočletja nabor splošnejših domačih filmskih periodičnih publikacij dopolnila le še dva naslova. Na pobudo Splošnega združenja kinematografije pri Gospodarski zbornici Slovenije je poleti leta 1984 izšla prva številka mesečnika Kino, ki je v še nekaj nadaljnjih številkah predstavil informacije o domačih in tujih filmih ter druga raznovrstna mnenja in novice uredniškega odbora, revija pa je bila obiskovalcem dosegljiva na blagajnah kinematografov. Med leti 1997 in 1999 je podjetje Film plus izdajalo ambiciozno revijo Oskar – film filma filmu film pri filmu s filmom, ki jo je urejeval glavni in odgovorni urednik Marcel Stefančič, jr. Po zgledu uveljavljenih tujih komercialnih filmskih revij, ki podpirajo predvsem hollywoodsko studijsko produkcijo, je z nadvse bogatim naborom prispevkov in fotografij revija potrkala na zavest primarne kino populacije. Tej se je od maja 2000 dalje pod okriljem založbe UMco še bistveno bolje približala brezplačna revija o filmu Premiera, ki jo danes že 12. leto ureja dr. Samo Rugelj. V preko 220 številkah je oblikovno razgibana revija predstavila večino filmskih novosti, ki smo si jih lahko ogledali v domačih kinematografih, in z dopolnilnimi rubrikami predstavila tudi druge sadove popularne kulture. V letu 2011 se je glede na nove trende revija prelevila v Predpremiero s poudarkom na najavah prihajajočih filmov. Enako funkcijo je leto po otvoritvi prvega kinocentra v Sloveniji imel tudi Kino vodič (sprva kot Kino poletnik in Filmski vodič), ki je v letih od 2002 do 2005 izhajal kot bilten podjetja Kolosej kinematografi in naznanjal filme dvomesečnega obdobja, ki so se zvrstili v verigi Kolosejevih kinocentrov širom Slovenije. Brezplačni Kino vodič je z žepnim ­formatom in ­izjemno ­naklado dosegel tudi ­zbirateljsko priljubljenost. Komercialni usmerjenosti novejših filmskih periodičnih publikacij pa od leta 2007 dalje kljubuje Kino!, ki ga izdaja Društvo za širjenje filmske kulture Kino!. ->

leg filmskih najav predstavil tudi mnoga izbrana poglavja (o filmski kulturi, filmskih klubih, »ozkih« filmih ipd.), s katerimi je želel pomagati predvsem tistim, ki so razvijali filmsko izobraževalno in vzgojno delo. S podobnim poslanstvom je Musek kot glavni urednik sodeloval tudi pri (zvečinoma) mesečni reviji Ekran, ki je rojstvo dočakala ob koncu septembra leta 1962. S podnaslovom »revija za film in televizijo« je v nekem smislu nadomestila poljudnejše predhodnike, v svoji 50-letni zgodovini pa je revija vseskozi kritiško spremljala aktualen kinematografski spored ter postala obenem študijsko pomagalo zahtevnejšim gledalcem in pomoč filmskim klubom ter tudi predavateljem filma. Bogata je tudi zgodovina izdajateljev, saj so te-

Dve naslovnici Predpremiere številka 221, april 2012

kom desetletij izmenjala štiri imena: Sosvet za film in TV pri Svetu Svobod in prosvetnih društev, Odbor za film in TV pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in navsezadnje Slovenska kinoteka.

Več izdajateljev, urednikov in različne pogostosti izhajanja je dočakala tudi revija Novi filmi, ki je kot bilten Prosvetnega servisa in pod uredništvom filmske pedagoginje in filmarke Mirjane Borčić luč ugledala leta 1963. Vsebinsko je bilten v nadaljnjih ducat letih s strokovno predstavitvijo novih distribuiranih filmov in tudi izpostavitvijo problemov reproduktivne kinematografije postal predvsem vez med uredniškim odborom in kinematografi. V letih 1963 in 1969 je Prosvetni servis založil tudi Filmski list, katerega 22 številk je po-

Film, 1951–1961

Bilten – priročnik za uprave kinematografov, 1950–1951

Filmski razgledi, 1959–1960

Ekran, 1962–

Novi filmi, 1963–1975

www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 13

Filmski list, 1963–1969

Kino, 1984

Oskar, 1997–1999

V dosedanjih 15 številkah revije Kino! (tri številke letno) so se številni pisci filmskokritičnih in esejističnih prispevkov lotili različnih tematskih sklopov, ki obujajo raznovrstne vidike sedme umetnosti.

Nekdanji časi kinematografov so k publicistični dejavnosti spodbudili tudi mnoge filmske entuziaste, ki so izdajali lastne revije, namenjene prijateljskemu ali pa tudi širšemu krogu bralcev. Filmski restavrator in cineast Borko Radešček je tako denimo prispeval šest številk revije Kinobor, Klemen Kleč je leta 1996 založil Kinox – filmski magazin, med najaktivnejšimi samozaložniki pa je postal vsestransko angažirani cinefil Franci Milošič, ki je med leti 1966 in 1975 samoiniciativno pripravil, uredil, stiskal in izdal 116 številk revije Naš kino, v letu 1984 pa tudi nekaj številk revije Filmček. Naš kino je kot informativna revija gledalcem približala programe vseh distribu-

Filmček, 1984

Kino vodič, 2002–2005

cij sprva pod streho ljubljanskega kina Triglav in se nato s še drugimi sporedi in prispevki kmalu razširila po kinematografih širom Ljubljane.

Tekom desetletij smo bili priča tudi mnogim drugim delno revijalnim periodičnim publikacijam različnih institucij, združenj in podjetij, ki so se filma v večji ali manjši meri dotikale v okviru svoje dejavnosti in bile tako obenem namenjene prvenstveno ožjemu krogu bralcev, kot so bili njihovi obiskovalci, poslovni partnerji in drugi. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je do leta 1980 denimo izdajala svoj Gledališki list, Ljudska univerza okraja Ljubljana je ustanovitev filmskega gledališča v letu 1957 pospremila s Filmskim listom, Viba film je tekom 1960-ih, 1970-ih in 1980-ih občasno izdajala informativni bilten Informacije, več katalogov s predstavitvami filmov je v tem obdobju po potrebi izdala tudi distribucija Vesna film, Društvo slovenskih filmskih delavcev je med leti 1973 in 1989 občasno izdajalo Bilten slovenskih filmskih delavcev, kinotečna dvorana je svoje aktivnosti med leti 1983 in

Filmski list – Filmsko gledališče, 1957

Kinotečni list, 1983–1994

Kinotečnik, 2000–

Kino!, 2007–

Naš kino, 1966–1975

1994 sprva obeležila s Kinotečnim listom, nato Koledarjem Slovenske kinoteke (1995–2000) in dandanašnjim Kinotečnikom (od leta 2000 dalje), podobno pa je svoje delovanje predstavil tudi Slovenski gledališki in filmski muzej (in poprej Slovenski gledališki muzej) s periodično publikacijo Dokumenti. Naj omenimo še to, da je Kinotečni list nastajal s pomočjo nekdanjega podjetja Ljubljanski kinematografi, ki je v letu 1999 izdalo tudi promocijsko številko poizkusa prvega slovenskega filmskega časopisa Kino projektor in tudi informativne zgibanke z opisi prihajajočih filmov Kino filmi, ki so nadaljevale tradicijo nekdaj silno priljubljenih filmskih prospektov. A to je že druga zgodba … Če se za konec še enkrat ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je zgodovina filmskih revij na Slovenskem res pestra in raznolika in da so vse publikacije, ki so se obdržale več kot desetletje, pomembno obogatile slovensko filmsko pokrajino. Čestitam Predpremieri za dvanajstletnico in se veselim njenih novih številk!

Klemen Žun

Dokumenti, 1965–1995

Kino filmi, 1999

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! 1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV od Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011)

IZIDE SEPTEMBRA

Redna cena knjige: 49,90 € Prednaročniška cena: 34,90

1001 FILM – NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV: • 960 strani filmskega branja • barvne fotografije • trda vezava • pregledna kazala po originalnih in slovenskih naslovih filmov, žanrih in režiserjih

ZAGOTOVITE SI SVOJ IZVOD ŽE V PREDNAROČILU! 14 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

€ (podaljšana do vključno 30. junija 2012)

Naročila: • po telefonu 01/520 18 39 • e-pošti urednistvo@umco.si • z naročilnico po pošti ali faksu (01/520 18 40) “Do sedaj sem, mimogrede, videl 943 filmov iz knjige 1001 film, in sistematično odlagam ogled preostalih naslovov, da si malo podaljšam svoje življenje.”

Roger Ebert

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

Spisal: Matic Večko

Dobitnik letošnjega oskarja za najboljši tujejezični film, zlatega medveda na lanskem Berlinalu, francoskega cezarja in še kopice drugih nagrad zdaj na naših platnih.

LOČITEV Jodaeiye Nader az Simin IGRAJO Leila Hatami, Peyman Moadi, Shahab Hosseini, Sareh Bayat, Sarina Farhadi, Babak Karimi, Ali-Asghar Shahbazi, Shirin Yazdanbakhsh ...

REŽIJA IN SCENARIJ Asghar Farhadi ŽANR drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 23. maj 2012 TRAJANJE 123 min http://www.sonyclassics.com/aseparation/

V

Iranu je film vselej tudi politično dejanje, ki mora na poti do realizacije skozi strogo cenzorsko sito, ki odloča o njegovi končni usodi. Tudi Asghan Farhadi je med nastajanjem Ločitve občutil trdno roko represije, ko mu je bilo leta 2010 preklicano dovoljenje za snemanje, potem ko je na neki filmski prireditvi izrazil podporo izgnanemu režiserju Mohsenu Makhmalbafu (Kandahar) in zaprtemu Jafarju Panahiju (Ofsajd). Po režiserjevem javnem opravičilu se je snemanje kasneje le lahko nadaljevalo in dobili smo, po besedah Rogerja Eberta, najboljši film lanskega leta.

Udaren uvod je pravzaprav neposredni nagovor gledalcev, v katerem Simin (Leila Hatami) in Nader (Peyman Moaadi) predstavita vsak svoj pogled na razloge za ločitev, ki jo ona zahteva po štirinajstih letih zakona. Rada bi se namreč odselila v tujino, da bi s tem omogočila njuni enajstletni hčerki Termeh (odigrala jo je režiserjeva hčerka Sarina Farhadi) boljšo prihodnost. Ker pa se mora po iranskih zakonih mož s tem strinjati, on pa zaradi svojega ostarelega očeta, ki trpi za Alzheimerjevo boleznijo, ne želi zapustiti države niti se ločiti od hčerke, se znajdeta v brezizhodni pat situaciji. Ko se Simin odseli k staršem, Nader ostane sam s hčerko in senilnim očetom, zato kot pomoč najame Razieh, mlado in globoko verno žensko iz nižjega sloja, ki se kljub nosečnosti na skrivaj prijavi za naporno delo, da bi s tem poplačala dolgove brezposelnega moža. Po usodnem spletu dogodkov se družini znajdeta v konfrontaciji, ki se preseli v sodno dvorano in razgali globok razkol med liki tako na razredni in verski kot tudi oseb-

Spominja nas na > Blue Valentine, 2010 > About Elly, 2009 > Skrito, 2005

no-psihološki ravni. Na koncu smo gledalci tisti, ki se znajdemo v težavni vlogi porote, saj film ne ponuja črno-belih odgovorov, ampak zgolj različne odtenke sivine. Ali z besedami režiserja: »Če gledalcu ponujaš odgovore, se tvoj film preprosto konča v dvorani. Če pa zastaviš vprašanja, se film dejansko začne šele po tem, ko si ga ljudje ogledajo. Lahko bi rekli, da se film nadaljuje v gledalcu.« Univerzalna človeška tragedija, ki na platna prihaja v času, ko se ob omenjanju Irana vse glasneje rožlja z orožjem in ta v očeh povprečnega zahodnjaka pooseblja podobo tujosti, drugačnosti in nevarnosti, na svojstven način dokazuje, da sta človeška bolečina in trpljenje brezčasni čustvi, ki se ne ozirata na nobene politične ali verske razlike.

Ločitve na platnu Medtem ko sta se v drami Kramer proti Kramerju (1979) Dustin Hoffman in Meryl Streep po ločitvi spopadla za skrbništvo nad sinom, sta si Michael Douglas in Kathleen Turner v Vojni zakoncev Rose (1989) prekrižala meče zaradi delitve premoženja. V bolečem procesu oddaljevanja sta se leta 1992 znašla tudi Woody Allen in Mia Farrow v filmu Možje in žene, ki pa se po solzavosti ne more primerjati z Mačeho (1998), v kateri sta nastopili Susan Sarandon in Julia Roberts. Juliane Moore je v melodrami Daleč od nebes (2002) odkrila, da jo Denis Quaid vara z moškim, z ločitvijo staršev pa sta se v filmu Ligenj in kit (2005) soočala najstniška sinova.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGrE IZ PREDPREMIERE ŠT. 221 MAŠČEVALCI Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Tim Rahne iz Polja, Hermina Lipar iz Velenja, Martin Urankar iz Kopra, Tihomir Coh iz Rogaške Slatine, Gregor Kocman iz Gorič, Mojca Žižmond iz Nove Gorice, Romana Dolinar iz Medvod, Rok Golobinek iz Raven na Koroškem

Kramer proti Kramerju Vojna zakoncev Rose

KAJ PRIČAKOVATI, KO PRIČAKUJEŠ Ajda Smrekar iz Domžal, Anja Erpič iz Ljubljane, Luka Sešel iz Prevalj, Jernej Dittrich iz Ljubljane, Marjetka Pivec iz Utika, Aljoša Ipavic iz Ljubljane, Samo Kokalj z Bleda, Andreja Vertič iz Trzina, Matej Pirc z Lavrice, Barbara Maguša iz Ljubljane CINEMANIA DVD Tanja Susman iz Preserja, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Urban Likozar iz Naklega NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

16 | 222

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

Možje in žene Daleč od nebes

Spisal: Matic Večko

Spisal: Samo Rugelj

SODOBNI IRANSKI FILM

NOVOSTI na DVD-ju

Okus češnje

U

soda iranskega filma je tesno prepletena z burnim političnim dogajanjem. Do islamistične revolucije leta 1979 je v Iranu pod šahovo vladavino cvetela komercialna filmska produkcija, ki so se ji v sedemdesetih pridružili umetniški filmi. Po revoluciji pa je ogromno filmarjev odšlo v izgnanstvo in industrija je pod strogo cenzuro opešala. Kmalu pa je nova oblast spoznala moč filma in začela načrtno spodbujati filmsko industrijo. Najpomembnejši žanr v državi, kjer je bila polovica prebivalstva mlajša od petnajst let, je postal otroški in mladinski film, ki je kmalu začel žeti tudi priznanja v

Pod oljkami tujini. Eden prvih, ki je mednarodno uspel, je bil Abbas Kiarostami s trilogijo Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1992) ter Pod oljkami (1994), ki so mednarodne kritike in gledalce opozorili na nov veter v iranskem filmu. Kiarostami je leta 1997 s filmom Okus češnje osvojil tudi zlato palmo v Cannesu, njegov uspeh pa je utrl pot tudi drugim, denimo Jafarju Panahiju, ki je s prvencem Beli Balon (1995) in nadaljevanjem Zrcalo (1997) dokončno uveljavil t. i. »žanr otroškega iskanja«, ki je vzgajal domačo publiko in očaral tuje občinstvo. V tem ča-

su se je s filmom Salaam Cinema (1994) mednarodno uveljavil še en veteran, Mohsen Makhmalbaf. Leta 1997 je bil v Iranu izvoljen liberalni Mohamed Hatami in cenzura se je zrahljala. Filmi so še naprej želi uspehe, pojavili pa so se novi ustvarjalci, na primer Bahman Gobadi, čigar filma Čas za pijane konje (2000) in Želve znajo leteti (2004) predstavljata evolucijo iranskega otroškega filma, ki postane precej bolj kritičen in temačen. Leta 2005 je na oblast prišel desničarski Mahmud Ahmedinežad in znova vpeljal strogo cenzuro. Mnogi filmi, ki so sicer pobirali mednarodne nagrade, so bili v Iranu prepovedani, tako na primer Panahijevi Krog (2000), Crimson Gold (2003) in Ofsajd (2006), nove smernice pa so v ospredje postavljale nacionalne in islamske teme. Številni filmarji, med njimi tudi Makhmalbaf in Ghobadi, so se znašli v izgnanstvu ali v zaporu. Najbolj odmeven je primer Panahija, ki je bil leta 2010 obsojen na šest let zapora ter dvajsetletno prepoved snemanja filmov in potovanj v tujino. Svoj vsakdanjik v hišnem priporu je zabeležil v dokumentarcu This Is Not a Film, posnetem tudi s pomočjo iPhona, ki je bil nato v torti pretihotapljen iz Irana in prikazan v Cannesu. Kljub represiji pa vitalnost iranskega filma še naprej potrjujejo mednarodni uspehi. Mnogi kritiki in filmarji, med drugim tudi Michale Haneke in Werner Herzog, pa v iranskem filmu vidijo enega najpomembnejših predstavnikov svetovnega umetniškega filma.

L

ani poleti, sredi hribovske sezone, je v kinodvoranah udaril slovenski film Sfinga, unikatni, ringelšpilski tobogan po Triglavu, natančneje po njegovi severni steni in Sfingi, njenem zadnjem plezalnem problemu. Igrani dokumentarec je v okviru svojih možnosti rekonstruiral prvo zmago nad to steno pred več desetletji in jo primerjal s tehniko alpinističnih vzponov, ki je v rabi danes. Pred

Z

a k ljuč ek neformalne trilogije Srđana Dragojevića, ki jo Parada tvori z Lepimi vasmi lepo gorijo in Ranami, je bil hit po vsej bivši Jugoslaviji, kar je po ogledu tega dinamičnega, komično dramatičnega filma logično vsaj iz dveh razlogov. Kot prvo je Dragojević

letošnjo hribovsko sezono ta film poleg DVD formata izhaja tudi na Blu-Rayu, prinaša nekaj žlahtnih dodatkov, denimo video Siddharte in filme s snemanja ter vam tudi z angleškimi podnapisi daje možnost, da to zmago strasti in srca nad financami podarite skoraj kateremu koli prijatelju doma ali v tujini. Še en presežek produkcijske skupine Mangart. v film vsebinsko spretno vključil junake iz skoraj vseh republik bivše Jugoslavije (vsaj tiste, ki so bile s Srbijo v resnejših sporih), s čimer je razširil ciljno publiko, kot drugo pa je ponudil kontraverzno, na vsem območju Balkana še kako perečo temo o dejanskih pravicah homoseksualcev v naši družbi, ali imajo pravico organizirati parado, s katero opozarjajo nase, itn., vse skupaj pa zavil v vrtoglavi vrtinec spraševanj o lastni morali vsakega posameznika.

Zrcalo

www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 17

Spisal: Matic Večko

Spisal: Matic Večko

Glorija Kurb

ALPE ALPEIS IGRAJO Aggeliki Papoulia, Aris Servetalis, Johnny Vekris, Ariane Labed ...

REŽIJA Yorgos Lanthimos SCENARIJ Yorgos Lanthimos & Efthimis Filippou ŽANR drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 1. junij 2012 TRAJANJE 93 min

R

ežiser sicer trdi, da gre za popolno nasprotje glede na prejšnji film Podočnik, saj se je ta vrtel okoli tega, kako pobegniti iz fiktivno skonstruiranega sve-

Whores' Glory REŽIJA IN SCENARIJ Michael Glawogger ŽANR dokumentarni film DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 4. junij 2012 TRAJANJE 119 min www.whoresglory.com Režiser Michael Glawogger

Zgodba sledi eni od zaposlenih v tem morbidnem podjetju, bolniški sestri (Aggeliki Papoulia, ki smo jo lahko spremljali tudi v Podočniku), zadolženi za pridobivanje no-

D

okumentarni film avstrijskega režiserja Michaela Glawoggerja je zaznamovan s številko tri – kot sklepni del trilogije o življenju na Zemlji v času globalizacije (prva dva dela, Velemesta in Smrt delavca, smo videli tudi pri nas) in kot filmski triptih o najstarejši človeški obrti. Oko kamere je poskušalo ujeti, kako se najbolj intimen človeški odnos prodaja kot dobrina, ki jo ponujajo poklicne ljubimke, ki so ob svojem poklicu doživele že

omenjene tematike, in ne zavzema nobene moralne drže. Ne ukvarja se z iskanjem vzrokov, ampak poskuša na trak ujeti tisto, kar se dogaja v srcih in dušah tistih, ki ljubezen bodisi prodajajo ali kupujejo.

Spominja nas na > Attenberg, 2010 > Podočnik, 2009 > Idioti, 1998 > Sedmi kontinent,1989

ta, medtem ko se liki v Alpah trudijo vanj vstopiti. Kljub temu pa oba družijo vsesplošna bizarnost zgodbe, likov in igre ter obešenjaški črni humor, ki se pogosto brez opozorila prevesi v silovite izbruhe mehaničnega nasilja in mučne avtomatizirane spolnosti.

Alpe je ime podjetja, ki ponuja usluge čisto posebne vrste. Ljudem namreč pomagajo prebolevati izgubo njihovih bližnjih, tako da se proti plačilu vživijo v njihovo vlogo in jih nadomestijo v vsakdanjem življenju. Potreben je le klic in tragično preminuli mož, hčerka ali ljubimec se spet znajdejo v življenju žalujočih, ki lahko do potankosti podoživljajo dragocene trenutke iz skupne preteklosti.

18 | 222

vih strank, ki jih brez večjih težav izvoha v bolnišnici. Ko pa se nekega dne odloči, da bo izvedla posel na lastno pest, ji stvari kmalu uidejo izpod nadzora.

Medtem ko bi v Hollywoodu iz opisanega materiala najbrž nastala

srhljivka ali kakšna solzava drama, nam Lanthimos postreže z norčavo filmsko sestavljanko, pri kateri moramo samo zapolniti manjkajoče dele. Spretno se poigrava s pričakovanji in gledalca večkrat pusti, da obvisi v zraku in se sprašuje, kaj se sploh dogaja, prav tako pa bo najbrž razočaral tiste, ki bodo na koncu pričakovali odgovore. To je pač preprosto eden tistih filmov, o katerih se da debatirati in prepirati še dolgo po njegovem ogledu.

| 16. maj –12. junij 2012 | www.premiera.si

vse nianse odnosa med moškim in žensko. In čeprav so bile za to vedno plačane, so ob tem v večini primerov postale bogatejše le za zgodbe, ki jih je zabeležil film.

Neprizadet in objektiven vpogled v svet prostitucije in izkušnje žensk, ki se z njo preživljajo, ne vsebuje pripovedovalca ali komentarja ter pušča, da govorijo filmske podobe in ljudje na njih.

Izogiba se pastem, v katere običajno padejo različne ­obravnave

Ena rdeča nit in trije različni svetovi, skozi katere ji sledimo.

Od tajskega roba raja, kjer se trgovina z ljubeznijo bolj ali manj dojema kot le še ena od vrst potrošništva, ki preobremenjenim poslovnežem ponuja košček sreče, preko bangladeškega »mesta užitka«, kjer so v družinsko obrt, ki jo obvladujejo neizprosne madam, vpeljane deklice takoj ob prvi menstruaciji, pa vse do zadnjega kroga pekla v mehiški »coni«, kjer s crackom zasvojene prostitutke molijo k boginji smrti za lahko in hitro smrt.

Spisal: Aleš Cimprič Spisal: Aleš Cimprič

Salmon Fishing in the Yemen Blitz Film & Video Distribution V kinu od 24. maja

MUHARJENJE v JEMNU

P

red nekaj leti je izšel roman Paula Tordayja, ki je navdušil z zrelo mešanico komedije in drame. Knjiga je pritegnila švedskega režiserja Lasseja Hallströma (Čokolada, Ladijske novice, Samo tebe si želim), ki je po scenaristični priredbi Simona Beaufoya (oskar za film Revni milijonar) posnel istoimensko romantično komično dramo o dveh ljudeh, ki se srečata v nenavadnih okoliščinah. Premožni šejk iz Jemna se namreč domisli, da bi svoj konjiček prenesel v domovino. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če to ne bi bilo muharjenje lososov na škotskih rekah. Še več, novica pride do predstavnice za stike z javnostjo pri britanski vladi (vsestranska Kristin Scott Thomas), ki na Bližnjem vzhodu vodi neuspešno

MAN IN BLACK III Continental film V kinu od 24. maja 2012

Možje v črnem 3 zunanjo politiko. Zamisel se zdi kot nalašč za preusmeritev pozornosti javnosti in strokovnjaka za ribolov Freda (Ewan McGregor) zadolžijo, da bdi nad projektom. Vase zaprtemu Fredu s hladnim zakonskim življenjem se zdi zamisel trapasta.

Ne računa pa, da se bo ogrel za privlačno šejkovo pomočnico Harriet (Emily Blunt), ki je sveže zaljubljena v vojaka na misiji v Afganistanu. Čeprav med Fredom in Harriet preskoči iskra, njuni obstoječi razmerji ne obetata nove romance.

Muharjenje v Jemnu se dotika tudi bližnjevzhodnih napetosti, vodilo pa vseskozi ostaja Fredovo čustveno in duhovno prerojevanje: morda je treba kdaj tudi v življenjskem toku zaplavati navzgor, kakor to počno lososi v reki.

Z

abavna agenta J (Will Smith) in K (Tommy Lee Jones) se po desetih letih vračata na filmsko platno. Toliko let je namreč že minilo od predhodnika, in še pet več, odkar so prvi Možje v črnem poleti leta 1997 polnili kinodvorane širom sveta. Film je našel pravo formulo za uspeh s posrečeno izbiro glavnih igralcev. Njuna naveza je bila polna kemije, dodatno moč pa je črpala iz karakterno nasprotnih polov: domislic polnega Smitha in zadržanega Jonesa brez smisla za humor. Po stripu posneta zmes komedije in znanstvene fantastike je črpala iz popularnega dela mitologije NLP-jev, ki vpeljuje državne agente v črnih oblekah. Ti naj bi zakrivali dokaze o Nezemljanih, njihova zavest v popkulturi pa je

bila dovolj močna, da sta filma v kinoblagajne prinesla preko milijarde dolarjev prihodka. Čeprav so agentoma znane vse skrivnosti vesolja, tretje nadaljevanje predvideva nov zasuk: potovanje skozi čas. Agent J namreč nekega dne ugotovi, da je njegov partner že štiri desetletja mrtev.

Da ga obvaruje nevarnosti, se vrne v preteklost v divja 1960. leta. Z mladim K-jem (Josh Brolin) morata spotoma rešiti svet, pri tem pa se obvarovati zank časovnih paradoksov. Črno oblečene junake in tokrat retro obarvane vesoljce bo že v tretje režiral Barry Sonnenfeld, ki je kaotično produkcijo (snemati so začeli šele ob tretjini napisanega scenarija) uspešno pripeljal do konca, film pa je posnel tudi v 3D.

Z vsem srcem v London na

olimpijske igre Telekom Slovenije je v okviru svoje kampanje »Z vsem srcem« pripravil tudi nagradno igro z bogatimi nagradami. Te bodo nagrajence razveselile s številnimi izdelki Samsung, kar deset srečnežev pa bo prejelo posebno presenečenje – obisk Londona in olimpijskih iger za dve osebi.

Za sodelovanje v nagradni igri nakup ali uporaba storitev ni potreben. Sodelujete lahko s kuponom, ki ga dobite v Telekomovih centrih in na drugih prodajnih mestih Telekoma Slovenije (na slednjih ob nakupu kateregakoli izdelka Samsung), preko spletne strani www.telekom.si, SMS-sporočil ali preko mobilne spletne strani http://m.telekom.si/OI/igra. Poleg 10-krat obisk Olimpijskih iger v Londonu za dve osebi so nagrade še vrhunske televizije, fotoaparati, hišni kino, mobiteli in tablični računalniki Samsung. Nagradna igra poteka vse do 8. 6. 2012, s prijavo pa le pohitite, saj so žrebanja vsak teden. Več informacij in pravila nagradne igre so objavljena na www.telekom.si.

Promocijsko sporočilo, vir: Telekom Slovenije

www.premiera.si | 16. maj–12. junij 2012 |

222 | 21

NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

AMeriška pita: Obletnica

l

BOJNA LADJA

l

EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD JEKLENO NEBO

l l

KOČA v GOZDU

l

Maščevalci

l

Moj teden z marilyn

l

prijatelja

l

Projekt X

l

talisman

l

ULIČNI PLES 2

l

ZRCALCE, ZRCALCE

l LEGENDA:

Prijatelji, ki so si s svojimi najstniškimi podvigi izborili kultni status, so zdaj že odrasli. Ponovno srečanje na srednješolski obletnici je priložnost za obujanje spominov in nove dogodivščine!

Napadalci iz vesolja se na morju spopadejo z enotami zemeljske mornarice. Za vse, ki se radi prepustijo akcijskim prizorom, polnim visokoproračunskih in tehnično dovršenih posebnih učinkov!

Skupina upokojencev želi jesen svojega življenja preživeti v razkošju.

Odpravijo se v Indijo, kjer pa jih poleg prenove potrebnega hotela čakajo tudi nepričakovani življenjski in romantični zasuki.

Zemlja je znova tarča invazije iz vesolja, le da gre tokrat za futuristično oborožene naciste z Lune. Črnokomična znanstvenofantastična akcija, za katero je glasbo prispevala slovenska skupina Laibach.

Pet prijateljev se za konec tedna odpravi v kočo sredi gozda. Grozljivka, ki se poigrava z žanrskimi stalnicami in postreže z nepričakovanimi zapleti. Film, o katerem je zato pred ogledom dobro vedeti čim manj!

Marvelovi stripovski junaki združijo moči v superfilmu Maščevalci, kjer se morajo zoperstaviti nordijskemu bogu Lokiju. Spektakularno produkcijo je vodil Josh Whedon. Filmski dogodek leta, tudi v 3D! Vpogled v snemanje filma Princ in plesalka z Marilyn Monroe (Michelle Williams – zlati globus, nominacija za oskarja) in sirom Laurencem Olivierjem. Trpko-sladka drama o največji ikoni filmskega sveta.

Komična drama o prijateljstvu med bogatim tetraplegikom in revnim temnopoltim negovalcem. Filmski fenomen v domači Franciji, ki v enaki meri osvaja srca gledalcev tudi drugod po Evropi.

Trije srednješolci za povečanje priljubljenosti priredijo rojstnodnevno zabavo. Ker vabilo objavijo na internetu, se je udeleži nepregledna množica ponorelih najstnikov. Komedija režiserja Prekrokane noči.

Zgodba o vojaku (Zac Efron – Gimnazijski muzikal), ki mu življenje reši fotografija skrivnostnega dekleta (Taylor Schilling), ki na bojišču pritegne njegovo pozornost. Po romanu Nicholasa Sparksa!

Vrhunski ulični plesalec Ash se poda po evropskih mestih, da bi našel najboljše plesalce za svojo plesno skupino. Plesni spektakel s slikovitimi lokacijami in mešanico plesnih stilov tudi v 3D! Nova upodobitev pravljice o Sneguljčici, ki zlobno kraljico (Julia Roberts), roparske palčke in ostale junake klasične pravljice bratov Grimm pokaže v novi luči. Tudi sinhronizirano v slovenščino!

OCENA SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.