Predpremiera 227

Piše: dr. Samo Rugelj

»ŠOPING« LETA Leto 13/Številka 227/ 14. november–11. december 2012

V 227. številki revije Predpremiera predstavljamo: Atlas oblakov Nahrani me z besedami Intervju – Sebastian Cavazza Pet legend Hčerka najboljšega prijatelja Skok čez plot Animateka 2012 Prebrano: Tolkienov svet Božičkov vajenec Začetniki Mlada noč Kraljevska afera Misija Argo

4–5 6–7 7 8–9 10 12 15 16 17 19 19 20 21

1001 Film: Najboljši filmi vseh časov ŽE v ­prodaji!

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

20. novembra 2012 izide nova številka revije

N

o, seveda, »šoping« leta je Disneyjev nakup znal in hotel negovati na­ Lucasfilma, firme, ki ima v svojem portfelju prej. Še več, šefica bo osta­ Vojno zvezd z vsemi njenimi pritiklinami, od la Kathleen Kennedy, izur­ stotin knjig, igrač, da o ILM, prvovrstnem studiu jena producentka, tudi stalna sodelavka Spielberga za izdelavo posebnih učinkov in prejemniku mno­ in ženska, ki ve, kako se streže projektom take di­ gih oskarjev niti ne govorimo. Na prvi pogled si­ menzije.

Ko torej pogledamo, koliko igrač, povezanih cer ni jasno, zakaj bi bil nekdo pripravljen plačati dobre štiri milijarde dolarjev za podjetje, ki ima na z Vojno zvezd, so prodali lani, v nefilmskem letu razpolago predvsem minulo delo, v smislu intelek­ Vojne zvezd (za cca. pol milijarde dolarjev samo v tualnih pravic pa samo t. i. backlisto, torej že nare­ Ameriki), in ob tem, da se filme Vojne zvezd ves čas jena avtorska dela (denimo šest filmskih epizod Voj- aktivno trži v vseh mogočih oblikah, na novih no­ ne zvezd in še nekaj animiranih televizijskih serij), silcih itn., je jasno, da bo Disney že leta 2015, ko podrobnejši pogled in napoved, da bo nova, sedma bo po vsem svetu lansiral novo, sedmo epizodo (ce­ epizoda Vojne zvezd predvidoma prišla na spored lo Harrison Ford je rekel, da je odprt za idejo, da bi kot Han Solo nastopil v njej), leta 2015, od takrat pa nove vsaj pol kupnine dobil nazaj, predvidoma na vsaki dve ali saj bodo tisto leto liki Vojne tri leta, pa že nakazuje, da de­ zvezd na vas gledali izza vsa­ nar ni bil vržen proč. kega vogala. Težko se jim bo Za Disneyja je Lucasfilm izogniti, ne da bi jim pusti­ že tretji veliki nakup v za­ li vsaj nekaj denarja. Gleda­ dnjih šestih letih. Leta 2006 no tako, se nakup Lucasfil­ je kupil animacijski studio ma kmalu zazdi celo poceni.

Pixar, ki mu je, poleg Dream­ Zato ni čudno, da se Disney Worksa, že začel jemati pri­ že pogaja za nakup Hasbra, mat na področju animacije, George Lucas z Disneyjevimi junaki proizvajalca igrač Transfor­ sploh v njeni digitalni različi­ ci. Ni bilo poceni, sedem milijard dolarjev je zna­ merjev, G. I. Joe, itn., iz katerih rastejo nove film­ šala kupnina v delnicah, s katero je Steve Jobs po­ ske nadaljevanke. Če pustimo ob strani že prej nakazane namige, stal še največji individualni lastnik Disneyja, ta pa si je zagotovil konstanten, čeprav ne ravno intenziven da se filmski program vse bolj zanesljivo spreminja dotok (ena risanka letno) prvovrstnih celovečernih v serijalno predvajanje filmov na velikem platnu, saj risank. Posledice nakupa so se kmalu pokazale: ne vsi veliki studii iščejo predvsem zgodbe, ki se jih glede na Pixarjevo privrženost originalnosti se je hi­ da v nedogled ponavljati in reciklirati (serijal James tro preverilo, iz katere od obstoječih risank bi se da­ Bond ima s tem polstoletne izkušnje), je treba pri­ lo narediti nadaljevanje in Svet igrač 3 in Avtomobili znati, da so avtorske ideje, če so take, da se jih da ek­ 2 so bili samo vprašanja časa. Drugo leto sledi Mon- sploatirati po vsem svetu, daleč najbolj vredne rav­ ster University, torej nadaljevanje Pošasti iz omare, za no v Ameriki, konkretneje ravno pri Disneyju, ki ga leto 2016 je predviden drugi del Reševanja malega imajo generalno za brezobličnega ali pa dvoličnega Nema. Divje vožnje v Disneyjevih tematskih par­ globalnega prodajalca družinskih vrednot. Dva od kih seveda sledijo, igrače Pixarjevih likov v verigi najbolj izvirnih in tudi neodvisnih ameriških film­ Disneyjevih trgovin pa so prisotne že kar nekaj let. skih ustvarjalnih mini studiev, Pixar in Lucasfilm, Leta 2009 je Disney udaril drugič, segel v žep po sta na koncu pristala pri njem, lastniki pa so se do štiri milijarde dolarjev ter v svoj sistem integriral blagajne odsmejali s polnimi žepi. Kakšne so bile Marvel, zakladnico stripovskih likov, na katerih so posledice, mora oceniti vsak sam pri sebi.

Zanimiva je tudi primerjava Lucas-Spielberg. zrasle generacije Američanov. Thor, Iron Man, Sto­ tnik Amerika, če naštejemo samo nekaj najatrak­ Dolgoletna buddyja pri filmih sta šla s svojo neiz­ tivnejših, so liki, ki so bili v zadnjih letih, tudi s merno ambicijo vsak v svojo smer: Lucas je ustva­ pomočjo drugih studiev, sistematično preneseni na ril univerzum Vojne zvezd, ki ga je sedaj lepo pro­ veliko filmsko platno, letos pa so se združili v ne­ dal, Spielberg je želel (so)ustvariti nov veliki filmski pozabne Maščevalce, ki so na blagajnah gladko pre­ studio DreamWorks, ki je sedaj skoraj že zaključil magali tudi sklepni film trilogije Viteza teme. Iron svoje poslovanje, že pred leti pa se je od njega odce­ Man 3, Thor 2, Stotnik Amerika 2, Maščevalci 2 go­ pil za sedaj zelo uspešen in tudi vse bolj izviren ani­ tovo sledijo, po svetu pa jih bo v vseh oblikah seve­ macijski oddelek (ravnokar pride tudi na naš spored da prodajal Disney, ki ima za take zgodbe tudi naj­ njihova risanka Pet legend, spet resen kandidat za bolj prirejeno svojo infrastrukturo v obliki trgovin, oskarja za animacijo). Spielberg dela naprej kot rež­ iser (čakamo njegovega Lincolna) in je tudi produ­ tematskih parkov, televizijskih kanalov itn.

George Lucas, kreator Vojne zvezd, je star 68 let, cent mnogih projektov, Lucas se bo po lastnih be­ od zadnje epizode Vojne zvezd, ki jo je zrežiral, je sedah sedaj posvetil predvsem drugim, nefilmskim minilo sedem let, za dolgo napovedano tretjo trilo­ zadevam. No, seveda bo še sodeloval kot kreativ­ gijo Vojne zvezd pa kot kaže nima več volje in mo­ ni svetovalec pri Vojni zvezd, morda tudi pri Indiači, zato zanj ni boljše rešitve, kot da vse skupaj za ni Jonesu. Dva človeka, dve viziji, dve ambiciji, dve dober denar (polovico naj bi ga dal v humanitarne poti proti zaključku izjemnih filmskih karier, ki sta namene, v okviru iniciative The Giving Pledge, pri definirali pop filmsko kulturo zadnjih desetletij.

Kdo jo je odnesel bolje, je težko presoditi; morda kateri se bodo milijarderji, do sedaj jih je že več kot 70, v ta namen odpovedali polovici svojega premo­ pa bi Spielberg Lucasu naredil svojevrsten homma­ ženja) potisne v roke Disneyja, ki bo Vojno zvezd ge s tem, da bi zrežiral eno od epizod Vojne zvezd.

100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

www.premiera.si | 14. november–11. december 2012 |

227 | 3

Spisal: Samo Rugelj

Ambiciozen znanstvenofantastični ep, pod katerega so se podpisali kar trije režiserji, poda prepleteno zgodbo, ki se razteza preko več stoletij. Film prikazuje, kako dejanja posameznika vplivajo na življenja drugih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

ATLAS OBLAKOV CLOUD ATLAS IGRAJO Tom Hanks, Halle Berry, Hugh Grant, Hugo Weaving, Susan Sarandon, Jim Sturgess, Ben Whishaw, Keith David, Xun Zhou, Jim Broadbent, James D'Arcy ...

REŽIJA Tom Tykwer, Andy Wachowski, Lana Wachowski SCENARIJ Tom Tykwer, Andy Wachowski in Lana Wachowski po noveli Davida Mitchella ŽANR znanstvenofantastična drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 22. november 2012 TRAJANJE 172 min www.atlasoblakov.si

K

aj dobite, če zmešate Teci, Lola, teci in Matrico? Kaj je rezul­ tat povezave med njenim scenari­ stom in režiserjem Tomom Tykwerjem in scenaristoma in režiserjema znan­ stvenofantastične trilogije dvojčkoma Wachowski? Kaj se izcimi iz visoko­ proračunskega filma, ki je financiran neodvisno od uravnilovke velikih stu­ diev? Rezultat je fascinantno in večpla­ stno filmsko doživetje, ki zahteva pre­ finjeno zbranost, saj postreže s šestimi prepletenimi zgodbami, ki se raztezajo čez različna časovna obdobja, od sre­ dine 19. stoletja, prve tretjine dvajse­ tega stoletja, prek sredine 1970. let in neposredne sedanjosti (leta 2012) do bližnje in daljne prihodnosti. V vsa­ ki od teh zgodb, ki se na epski na­ čin ukvarjajo s človeškimi usodami, z vplivi sedanjih dejanj junakov na pri­ hodnost, reinkarnacijo njihovih stra­ sti, hotenj in napak, srečamo različne like, ki jih upodabljajo isti igralci (de­ nimo Tom Hanks in Halle Barry, glav­ ni liki so odigrali po pet ali šest vlog), njihova življenja pa so med seboj ne­

4 | 227

ločljivo povezana, včasih tudi v smi­ slu usode celotnega sveta. Ja, med se­ boj povezane zgodbe so bile do sedaj že kar nekajkrat tema ra­ znih odličnih filmov, od oskarjevske Usodne nesreče prek Iñárritujevega Babilona do slovenskih Kratkih stikov (v katerem je denimo taista Tjaša Že­ leznik prav tako odigra­ la vloge v različnih zgod­ bah). Pri teh filmih je šlo večinoma za drame, ki so gra­ dile predvsem na konkretni situ­ aciji posamezne človeške usode.

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

Film Atlas oblakov gre v svoji ambiciji veli­ ko dlje, saj mozaik njegovih zgodb presega konkreten čas in prostor, se širi preko ža­ nrskih meja in poskuša s svojo scenografi­ jo (in tudi posebnimi učinki) zajeti nekaj sto let človekovega bivanja, s svojo pripoved­ jo pa skuša zaobjeti posamezne človeške usode v reki dogajanja, v katero se si­ cer ne more stopiti dvakrat, kljub te­ mu pa vsak njen obisk pušča neizbri­ sljiv odtis, ki vpliva na prihodnost.

Wachowska sta pri filmu zrežirala najstarejše in obe futuristični ob­ dobji, Tykwer je prevzel osrednje zgodbe (in bil tudi sokomponist glasbe), scenarij trojice je na­

V Atlasu oblakov sodelujejo ustvarjalci, ki so s svojimi filmi uvrščeni tudi v knjigo 1001 film. Pri Tykwerju najdemo Teci, Lola, teci (1998), pri Wachowskih Matrico (1999), igralec Tom Hanks pa je zastopan s filmi Velik (1988), Philadelphia (1993), Forrest Gump (1994), Svet igrač (1995) in Reševanje vojaka Ryana (1998).

rejen po istoimenski knjižni uspešnici Davi­ da Mitchella, močna podporna igralska eki­ pa, v kateri so med drugim tudi Hugh Grant, Jim Sturgess, Hugo Weaving, Jim Broadbent itn., pa zagotavlja, da gre za film, ki ga, tudi zaradi njegove epske dolžine, ki pa se blisko­ vito odvije pred vami, kar nekaj časa ne bo­ ste pozabili.

EN IGRALEC, VEČ VLOG Da en igralec v posameznem filmu odigra več vlog, ni ravno pogosta praksa. Največkrat se upodablja več oseb, kadar scenarij zahteva prisotnost identičnega sorodnika. Armie Hammer je v Socialnem omrežju (2010) upodobil oba brata dvojčka Winklevoss.

Podobno je v drami Prilagajanje (2002) z dvojno vlogo navduševal Nicolas Cage, ki si je za igro prislužil nominacijo za oskarja.

Sicer pa je dvojne vloge, ki zahtevajo na videz podobne osebe, za svoje vzel predvsem žanr komedije. Letošnji Diktator Sache Barona

Cohena si je idejo o zamenjavi državnega voditelja s preprostim človekom zaradi enakega videza izposodil iz klasične satire Veliki diktator (1940) s Charliejem Pot do plemstva (1949) Chaplinom. Med najbolj znane tovrstne filme se pogosto uvršča Pot do plemstva (1949), komedijo o revnem dediču, ki se odloči umoriti sorodnike s prednostjo do dedovanja. V filmu je kar osem Prilagajanje (2002) oseb odigral Alec Guiness.

Na seznam podobnih filmov pa se bo vpisal tudi Atlas oblakov. V njem več kot eno vlogo (tudi do pet ali šest) odigra kar preko dvajset Socialno omrežje (2010) igralcev.

www.premiera.si | 14. november–11. december 2012 |

227 | 5

Spisal: Damijan Vinter

Prvenec Martina Turka, ki podpisuje scenarij in režijo te kompleksne družinske drame. Oče se v iskanju izginulega sina obrne po pomoč k svojemu drugemu sinu, s katerim nista v najboljših odnosih.

nahrani me z besedami IGRAJO Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Jure Henigman, Maša Derganc, Miranda Caharija, Iza Veselko, Maurizio Zacchigna ...

REŽIJA Martin Turk SCENARIJ Martin Turk, Franz Rodenkirchen ŽANR drama DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 22. november 2012 TRAJANJE 88 min http://feedme-movie.com/

J

esenski čas in z njim Festival sloven­ skega filma prinašata na redni spored domačih kinematografov nove slo­ venske filme, ki se skušajo vedno znova dokazati tako pred kritiki kot pred gle­ dalci. Če je epski Šanghaj kljub ne čisto tipično slovenski tematiki že na poti do druge zlate role (do vključno prvega te­ dna v novembru si je film ogledalo pri­ bližno 35.000 gledalcev), pa je prvenec Martina Turka šele na začetku poti. Dra­ ma s skrivnostnim zgodovinsko krimi­

6 | 227

nalnim pridihom in resnobno psihološko atmosfero je po napovedih še en obračun z zapletenimi med­ človeškimi odnosi, ki se izkristalizirajo ob nepriča­ kovanem izginotju enega izmed družinskih članov.

Da bi izpopolnil nenavadno raziskavo, s katero bi rad preveril obstoj Jezusove pisave, Robert (Jure Henigman) odpotuje v Italijo. Tam naleti na čuda­ škega brezdomca, ki v njem vzbudi dodatno zani­ manje, a kmalu po skrivnostnem srečanju za Ro­ bertom izgine vsakršna sled. Njegov oče (Boris Cavazza) se odpravi raziskat izginotje, pri tem pa za pomoč prosi starejšega sina Mateja (­Sebastian Ca­

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

vazza), s katerim nista v najboljših odnosih. Prav­ zaprav se nista slišala že več kot deset let, kar pred­ stavlja svojevrstno težavo pri že tako oteženem komuniciranju med odtujenima očetom in sinom.

Dodatni problem nepričakovanega popotovanja pa predstavlja še Irina (Miranda Caharija), Matejeva in Robertova mama, ki boleha za demenco. Ker oče bolehne soproge ne more pustiti same, mora za zmedeno Irino skrbeti Matejeva žena Ana (Maša Derganc), a vsiljeno sobivanje povzroči še dodatne zaplete. Irinina prisotnost namreč zelo čudno vpli­ va na njuno hčerko Veroniko (Iza Veselko) ...

Snemanje filma je potekalo na več kot 50 lokacijah v Ljubljani in okolici ter na različnih lokacijah od Trsta do Gorice. Pričelo se je 23. avgusta 2011, vendar je bilo po treh tednih zaradi poškodbe Sebastiana Cavazze prekinjeno. Po skoraj ­enomese­čni prisilni pavzi se je uspešno zaključilo 22. oktobra 2011.

Martin Turk

INTERVJU SEBASTIAN CAVAZZA O enem najintrigantnejših slovenskih filmov te sezone se je eksluzivno za Predpremiero z zvezdo filma Sebastianom Cavazzo pogovarjala režiserka Maja Weiss.

Weiss: Najtežje je z enim stavkom predstaviti film, še posebej, če je tako kompleksen, kot je Nahrani me z besedami. O čem govori film, Sebastian?

Cavazza: Film govori o prekinjenih družinskih vezeh in prekinjenih odnosih, ki se, z izginotjem enega od sinov v tujini, začnejo na novo vzposta­

Sebastian Cavazza vljati skozi prizmo dotedanje odtujenosti.

W: Čestitam k odlični vlogi Mateja, takega te še nismo videli in doživeli v filmu. Je bila ta vloga zate velik izziv?

C: Hvala za kompliment! Vsaka vloga, ki sem jo do sedaj igral, mi je vsekakor, na neki način, predstavljala izziv. Mislim, da igralci z leti posta­ nemo bolj dlakocepski, kar se tiče razslojevanja vlog. Ker imaš v spominu vse, kar si odigral do te­ ga trenutka, in iščeš vzvode in načine, kako bi se podobne vloge (takšne, kakršno si morda že kdaj odigral - v mojem primeru vloge sina) lotil z dru­ gačne izhodiščne pozicije. Zato smo z Martinom in Borisom med vajami precej časa posvetili po­ govorom o odnosu med očetom in sinom, ki je povsem drugačen od odnosa, ki ga sicer imava z Borisom privatno.

W: Kateri prizor je bilo najtežje odigrati?

C: Hm ... dobro vprašanje! Vsak prizor od igralca zahteva izjemno koncentracijo. Redkokdaj se film snema v sosledju, ki je zapisano v scenariju. Misli­ ti moraš na kontinuiteto zgodbe, soodvisnosti raz­ ličnih stanj, v katerih se lik nahaja v določenem trenutku. Zavedati se moraš specifike miselnega toka, rokovanja z rekviziti, mizanscene v prostoru, zadeti moraš marker, naglas v tujem jeziku, hkra­ ti pa ves čas paziti, da ne zdrsneš v privatno, ker bi to sicer zgodbo odpeljalo v drugo smer. Je pa res, da je Martin vztrajal pri planu, ki je šel igralcem na roko in smo večino prizorov snemali tako, kot je bilo zapisano v snemalni knjigi.

Spominja nas na > Osebna prtljaga, 2011 > Izlet, 2011 > Kratki stiki, 2006

Štiriintridesetletni filmski navdušenec je končal študij filmske in televizijske režije na AGRFT. Svoje kratke igrane filme je predstavil na več kot šestdesetih mednarodnih festivalih (Cannes, Angers, Los Angeles, Aspen, Sarajevo, Palm Springs, Edinburgh) ter prejel več domačih in tujih nagrad. Nahrani me z besedami je njegov celovečerni igrani prvenec, ki ga je leta 2009 razvijal v programu Cinefondation Residence v okviru cannskega filmskega festivala.

W: Martin Turk je miren režiser, ti pa si strasten igralec. Sta se dobro ujela?

C: Ja, vsekakor! Mir in posvečenost delu, ki ju Martin izžareva med pripravami in samim snema­ njem, sta sproščujoče vplivala na celotno ekipo.

Imeli smo veliko lokacij v Italiji, kjer je bil utrip mesta zelo hektičen, prizori so bili tehnično zah­ tevni, a vseeno mislim, da tako mirnega »seta« še nisem doživel. Na snemanju sem si natrgal mečni list leve noge v najbolj nepravem trenutku, zaradi česar smo morali snemanje prekiniti za dober me­ sec dni. Takrat sem si rekel: »Če ga pa to ne bo vr­ glo iz tira, potem je pa res kul!«. Ko sem čakal na izvide magnetne resonance v bolnici, me je pokli­ cal, povsem mirno rekel, da je vse v redu, naj ne skrbim za potek snemanja in da ima kar nekaj do­ brih filmov, ki mi jih bo prinesel, da si bom lažje krajšal čas. (smeh) W: Režiser Turk mi je že med vašimi bralnimi vajami zaupal, da je bil ganjen nad človeškim odnosom in visoko profesionalnim sodelovanjem med tabo in očetom. Kako je bilo sodelovati z igralcem Borisom Cavazzo v filmskem odnosu očeta in sina?

C: Po dolgem času sva spet zaigrala skupaj v vlo­ gah očeta in sina. Saj bi v kakšnih drugih bolj težko, ker sva si preveč podobna. (smeh) No, nekajkrat sva igrala isti lik v različnih časovnih ob­ dobjih. Zadnjič pa sem mu rekel, da bova čez ka­ ko leto lahko igrala že sošolca, če bom še naprej tako hitro sivel. (smeh) Sodelovanje z očetom mi je bilo vedno v veliko veselje, saj se že pred kon­ cem snemanja pogovarjava, kam bova šla po kon­ čanem snemalnem dnevu kaj dobrega pojest. (smeh). Ne ... resnično sem lahko počaščen, da sem imel možnost sodelovati z njim pred kame­ ro in v gledališču. Zame je velik Igralec in Človek, poleg tega pa še dober prijatelj ter iskriv in kritičen sogovornik, ki odprto prisluhne mojim stališčem, čeprav se včasih z njimi tudi ne strinja.

W: Prav humoren odnos med Matejem in očetom se, kljub napetemu iskanju pogrešanega brata, odvije v italijanskem hotelu, kjer prenočujeta. Je bilo zabavno snemati precej intimen prizor v kopalnici med tabo, ki se briješ, in očetom, ki lula?

C: Ta prizor se mi zdi eden boljših, ker v sila muč­ ni situaciji poudari človeškost v danem trenutku.

Je večplasten in zelo življenjski. Hkrati v režijskem smislu, z redukcijo filmskih sredstev, ad hoc poja­ sni njun odnos. Seveda smo se med snemanjem izjemno zabavali, se kar nekajkrat nasmejali do solz, ampak mislim, da nam je uspelo gledalcem pričarati posebnost tega trenutka.

W: Ne morem mimo še drugega »kopalniškega« pri-

zora intimnosti, tokrat med tabo in ženo Ano, v podobi prav tako odlične Maše Derganc. Zaupaj mi, zakaj Matej ljubi Ano, ne mara pa očeta?

C: Kdo pa ne bi ljubil take žene, kot je Maša?! Še Borut (Veselko, op. p.) jo! (smeh) Šalo na stran. (se zresni) Ta kopalniški prizor je seveda umeščen v krogotok zgodbe. Matej je, v tem trenutku v zgodbi, precej iz sebe. Nekako se vnaprej sooča s ponovnim srečanjem z očetom. Sprašuje se, kako se bo zmogel zopet soočiti z očetovo trdoglavostjo.

Matej ga ne sovraži, ampak v določenem trenutku življenja se je odločil, da bo zaživel svoje življenje in zapustil imperative avtoritarnega očeta, ki mu niso več pustili dihati. Ker drugače ni šlo, je pač odšel in za sabo pustil odnos, kjer se nič več ni da­ lo nikamor premakniti, saj so se pogovori vedno končali na isti točki – na začetku razprave. V nju­ nem odnosu gre za različna stališča, ki ju oba slepo zagovarjata, saj dialog ni bil nikdar možen. Njun odnos je na neki način metafora za odnos naše zdajšnje vlade do umetnika. Dialoga ni, sta samo dva bregova na različnih straneh iste deroče reke.

W: Če je Nahrani me z besedami film o iskanju izgubljenega brata, izgubljene ljubezni in izgubljene družine. Izgubljenega Boga? Kaj najde Matej?

C: Najde vse to: izgubljenega brata, izgubljeno ljubezen, izgubljeno družino in izgubljenega Bo­ ga. Ostaja pa vprašanje: Ali je našel sebe?!

W: In kaj je našel Sebastian Cavazza?

C: Sebastian Cavazza še išče. (smeh) W: Kako bi nagovoril bralce Predpremiere, zakaj ne smejo zamuditi tega filma?

Ker je to nov slovenski film, ki ga je vsekakor vre­ dno videti. Ker je slovenski film treba podpreti, če ga že država noče več. Ker si boste lahko ogleda­ li zelo dober film, namesto slabih novic in reklam za pralni prašek in zavarovalnice, ki ob poplavah zavarovalnine izplačajo samo svojim zaposlenim.

Pa da ne bomo preveč politični, si bom dovolil bi­ ti kreativen namesto distributerjev (začne govoriti z glasom iz reklam): Ker boste lahko videli, kako Maša Derganc lula in kakšno rit ima Jure Heni­ gman. Zato ga nikakor ne smete zamuditi! V kinu od 22. novembra 2012! (smeh)

www.premiera.si | 14. november–11. december 2012 |

227 | 7

V čarobni animirani pustolovščini morajo Severin, Velikonočni zajček, Zobka in Peščenjak združiti moči z radoživim Jako Mrazom v boju proti zloveščemu bav-bavu Mraku, ki se želi polastiti otroških sanj in s strahom zavladati svetu.

Spisal: Filip Breskvar

PET LEGEND RISE OF THE GUARDIANS SLOVENSKI GLASOVI Boris Kerč, Miha Rodman, Rok Mlinar, Primož Pirnat, Rok Kunaver, Katja Ajster - Kataya ...

REŽIJA Peter Ramsey SCENARIJ David Lindsay-Abaire po knjigi Williama Joyca ŽANR animirana pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 29. november 2012 www.riseoftheguardians.com

I

dejni oče tudi v slovenščino sinhroni­ zirane animirane avanture Pet legend je pisatelj, ilustrator in producent William Joyce, ki je stalnica hollywood­ skih animacij, saj je filmsko kariero za­ čel v studiu Pixar (Svet igrač, 1995; Življenje žuželk, 1998), nadaljeval pri Disneyju (Spoznajte Robinsonove, 2007), vmes pa naredil še postanek pri Blue Sky

Spominja nas na > Arthur Božiček, 2011 > Legenda sovjega kraljestva, 2010 > Božična pesem, 2009 > Grinch, 2000

­Studios (Roboti, 2005), kamor se prihodnje leto vrača z animiranim vizualnim spektaklom Epic.

Legendarna četverica varuhov otroške domišlji­ je vsak dan prinaša radost in upanje otrokom po vsem svetu, toda ko njihov obstanek in otroško srečo ogrozi nepričakovano zlo, se morajo obrniti na nepredvidljivega Jako Mraza. Razposajenemu mladeniču pravila in omejitve varuhov niso naj­ bolj po godu, toda ko spozna zlobni načrt bav-bava

DreamWorks Animation – od mravljice do legend Ko so konec leta 1994 slavni Steven Spielberg, vodilni filmski glasbeni producent David Geffen in nekdanji Disneyjev varovanec Jeffrey Katzenberg ustanovili nov filmski studio, se je pot do uspeha zdela povsem enostavna. Toda do prve računalniške animacije Mravljinec Z so minila štiri leta, nato so sledili eksperimenti s klasično risanim Egiptovskim kraljem (1998) in »stop motion« animiranimi Kokoškami na begu (2000). Šele leta 2001 so s parodijo pravljičnih junaKako izuriti svojega zmaja (2010) kov Shrek našli zmagovalno kombinaci-

jo, ki jim je prinesla tudi oskarja. Kljub temu so DreamWorksove animacije še skoraj desetletje ostale v senci Pixarjevih uspehov animacij Neverjetni (2004), Avtomobili (2006), Ratatouille (2007), Wall-E (2008) in V višave (2009). Potrebna je bila nova strategija, ki jo je ponudil Jeffrey Katzenberg z vizijo ustvarjanja dveh do treh animacij na leto, da so lahko po eni strani nadaljevali finančno uspešne franšize (tri nadaljevanja Shreka, trilogija Madagaskar, dva dela Kung fu Pande), hkrati pa so vsako leto ponudili tudi izvirne zgodbe (Za živo mejo, 2006; Čebelji film, 2007; Pošasti proti Turbo (2013) Nezemljanom, 2009;

Mraka, se od­ loči združiti moči s Severinom, Velikonočnim zajcem, Zobko in Peščenjakom. Izkaže se, da prav Jaka premore skrivnostno moč, ki lahko ustavi Mraka, vendar se mora najprej soočiti z neprijetnimi spomini iz otroštva. Naposled morajo varuhi računati tudi na pomoč običajnih otrok, ki v svojih srcih še vedno verjamejo v čarobno moč domišljije.

Kako izuriti svojega zmaja, 2010; Megaum, 2010). Leta 2010 je DreamWorks Animation prvič prehitel studio Pixar po celokupnem zaslužku vseh računalniško posnetih animacij v njuni zgodovini, hkrati pa so ustvarili tudi novo animacijsko podružnico na vedno večjem kitajskem trgu (Oriental DreamWorks). Prihodnje leto nas bodo zabavali s prazgodovinsko pustolovščino Krudovi in polžje-dirkalno avanturo Turbo, v pripravi sta tudi nadaljevanje vikinške dogodiv­ ščine Kako izuriti svojega zmaja in nova pretepaška zabava s Kung Fu Pando, svoj celovečerec pa bodo dobili tudi drzni pingKrudovi (2013) vini z Madagaskarja.

SMS NAGRADNA IGRA

James Bond 007 POŠLJI PREMIERA BOND NA 6262 in zadeni dišavo James Bond 007!

Nagrade podarja podjetje Orbico.

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 12. NOVEMBRA DO VKLJUČNO 3. DECEMBRA 2012. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 228, KI BO IZŠLA 12. DECEMBRA 2012.

8 | 227

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

Avtor serije knjig Varuhi otroštva, ki je navdihnila Pet legend, William Joyce, je na zadnji podelitvi oskarjev prejel zlati kipec za kratki animirani film Fantastične leteče knjige g. Morrisa Lessmoreja.

Varuhi otroštva Jaka Mraz

(glas: Miha Rodman/Chris Pine) Nagajivi fantič uživa, če lahko z nepričakovano zmrzaljo zagode ljudem in hkrati osreči otroke z zimskimi radostmi. Moti ga zgolj to, da nihče ne verjame v njegove moči, toda ko ga varuhi povabijo v svoje vrste, lahko prav njegovi navihani talenti premagajo grozeči strah.

Zobka (glas: Katja Ajaster - Kataya/

Isla Fisher) Pol dekle, pol kolibri z vojsko drobnih vil (in mišk) zbira in hrani otroške spomine, ki se skrivajo v izpadlih mlečnih zobeh. Odlikujeta jo hitrost in telepatske sposobnosti, predvsem pa ji nikoli ne zmanjka dobre volje in radovednosti. Navdušena je nad novostmi, zato hitro vzljubi Jako.

Peščenjak

Severin

(glas: Primož Pirnat/Alec Baldwin) Varuh otroških čudežev kljub navidezni robatosti v sebi skriva zlato srce, njegovo glavno poslanstvo pa je osrečevanje otrok po vsem svetu. Poleg ne preveč uporabnih škratov mu na pomoč vedno priskočijo prijazni jetiji, v spopadih s silami teme pa uporablja bridki sablji in hitre sani.

Velikonočni zajček

(glas: Boris Kerč/Hugh Jackman) Nergavi velikan je varuh upanja, veliko pa mu pomeni tudi sožitje z naravo. Ker prihaja iz Avstralije, v boju najraje uporablja bumerang, po svetu pa potuje s pomočjo podzemnih kanalov. Kljub nezaupljivosti je zvest prijatelj, ki se ne ustraši nobenega izziva.

Varuh sanj skrbi, da otroci zvečer sladko zaspijo, s svojo bujno domišljijo pa lahko ustvari najbolj neverjetne sanjske dogodivščine. Kljub neizmerni miroljubnosti se lahko s pomočjo svojih sipinskih stvaritev spremeni v silnega bojevnika, ki je pripravljen otroke braniti do zadnjega diha.

Mrak

(glas: Rok Kunaver/Jude Law) Temačni zlobnež se najraje skriva v temačnih sencah in kuje hudobne načrte, kako bi prestrašil otroke in jih s tem prepričal, da bi verjeli vanj.

Ko odkrije šibko točko varuhov, se s svojimi morastimi konjeniki skuša polastiti otroških sanj, da bi ligi pravljičnih legend ukradel njihove moči.

Spisal: Damijan Vinter

Zgodba o dveh predmestnih sosedskih družinah, ki gojita prijateljsko tople odnose.

Harmonija pa se podre, ko pride na plano, da ima »glava« ene družine (Hugh Laurie) skrivno razmerje s sosedovo lepo mlado hčerko.

hčerka najboljšega prijatelja THE ORANGES IGRAJO Hugh Laurie, Leighton Meester, Catherine Keener, Adam Brody, Alia Shawkat, Allison Janney, Tim Guinee, Oliver Platt, Boyd Holbrook ...

REŽIJA Julian Farino SCENARIJ Ian Helfer in Jay Reiss ŽANR romantična komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 6. december 2012 TRAJANJE 90 min http://welcometotheoranges.com/

R

azlika v letih med osebkoma, ki si izkazujeta ljubezen, je načeloma njuna stvar – dokler sta oba polno­ letna, seveda. A vendar vsi skupaj podle­ gamo družbenim vzorcem, ki, dostikrat pristransko, določajo »maksimalno razli­ ko«. Sodbe na ta račun so prizanesljivej­ še do moške populacije, saj se običajno nihče ne zgraža, če je izbranka mlajša de­ set ali več let. Povsem nasprotno pa je, če si recimo štirideset-in-nekaj letna gospa omisli več kot deset let mlajšega spremlje­ valca, saj imajo v tem primeru – pred­ vsem predstavnice njenega spola! – po­ vedati ogromno nelepih reči. A komična drama britanskega režiserja Juliana Fari­ na osvetljuje še en vidik: kako zvezo pet­ indvajsetletnega dekleta z dvajset let sta­ rejšim moškim doživljajo njeni starši! Da je vse skupaj še bolj zabavno (in razburlji­ vo), gre pripisati še dejstvu, da je hčerin izbranec dober družinski prijatelj!

Družini Ostroff in Walling živita v pri­ jateljsko sosedski harmoniji. Terry (Oli­

10 | 227

Spominja nas na > Otok v mestu, 2009 > Dekle iz predmestja, 2007 > Skrivnosti mojih žensk, 2007

ver Platt) in David (Hugh Laurie) skupaj tečeta in se nasploh že od nekdaj družita pri tipično moških opravkih, njuni soprogi prijateljujeta, povezani pa so tudi otroci. Wallingovi imajo hčerko Vanesso (Alia Shawkat) in sina Tobyja (Adam Brody), za­ konca Ostroff pa edinko Nino (Leighton Meester), ki je po srednji šoli zapustila družinsko gnezdece.

Njena vrnitev po petih letih naj bi bila veselja poln dogodek tako za starša kot tudi sosednjo družino, a vse skupaj dobi resnobno problematičen prizvok, ko pride na plan, da se Nina skrivaj sestaja z Davi­ dom – torej očetom njenih vrstnikov. Starša želita vsemu skupaj napraviti konec, a saj veste, kako tež­ ko je oporekati zaljubljenosti. Sicer pa, zakaj ne bi mogla nova zveza še bolj povezati obeh družin? No, obstaja vsaj en dober razlog: Davidova žena (Cathe­ rine Keener) ...

NAGRAJENCI NAGRADNE IGrE IZ PREDPREMIERE ŠT. 226 ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI Tanja Mališnik, Lea Avsenik, Miha Vranešič, Max Košenija, Luka Sešel, Marta Jakob, Mitja Lekan, Anja Erpič, Leon Kramar, Polona Osrajnik, Urša Benedičič, Marija Cankar, Sanja Mikić, Marjeta Pivec, Aljoša Ipavic, Janja Merkač, Kristina Jenko, Jernej Dittrich, Samo Kokalj, Robert Prezelj, Ivan Hudamernik, Barbara Jordan, Žiga Leban, Andreja Vertič, Marija Gregorič, Rebeka Jeras, Blaž Špacapan, Zala Likozar, Boštjan Mežnar, Pia Koprivc, Andreja Jamšek, Jaka Plankar, Maša Burjak, Tanja Moderc, Zinka Kušar NAGRAJENCEM ČESTITAMO!

JULIAN FARINO – OD NANIZANK DO FILMA Julian Farino se je do nedavnega posvečal zgolj televiziji. Posnel je kar nekaj odmevnih dokumentarcev, posameznih epizod odmevnih TV-serij (Seks v mestu, Pisarna, Priskledniki) in televizijski film o angleškem pesniku lordu Byronu, Hčerka najboljšega prijatelja pa je njegov prvi uradni celoveByron (2003) čerec. Sicer pa je plodni

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

britanski režiser, ki je v devetdesetih sodeloval pri kultni žajfnici Coronation Street in je trenutno razpet Seks v mestu (1994–2004) med Los Angelesom in Londonom, že dvanajst let srečno poročen s srbsko igralko Branko Katić, ki mu je rodila dva otroka.

Priskledniki (2004–2011)

Spisal: Matic Večko

Vroča francoska komedija z oskarjevcem Jeanom Djuardinom se brez dlake na jeziku poda na tanek led zakonske nezvestobe.

Omnibus zgodb, ki ga je prispevalo osem režiserjev.

skok čez plot Les infidèles IGRAJO Jean Dujardin, Gilles Lellouche, Guillaume Canet, Aina Clotet, Sandrine Kiberlain, Alexandra Lamy, Mathilda May, Manu Payet, Clara Ponsot ...

REŽIJA Jean Dujardin, Gilles Lellouche, Emmanuelle Bercot, Fred Cavayé, Alexandre Courtès, Michel Hazanavicius, Eric Lartigau, Jan Kounen SCENARIJ Jean Dujardin, Gilles Lellouche, Stéphane Joly, Philippe Caveriviere, Nicolas Bedos ŽANR komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 8. november 2012 TRAJANJE 109 min www.lesinfideles-lefilm.com

A

ktualni dobitnik oskarja za najboljšo moško vlogo Jean Dujardin prihaja na platna v filmu, ki je od uglajeno spoliranega in moralno neo­ porečnega Umetnika, s katerim si je omenjeno na­ grado tudi prislužil, oddaljen nekako tako zelo, kot je likom v pikantni francoski komediji tuj pojem za­ konske zvestobe. Rdeča nit tega drznega omnibusa je namreč, kot sugerira naslov, pri Francozih (vsaj po filmu sodeč) neznansko priljubljena športna discipli­ na skakanja čez plot.

Ohlapen okvir zgodbe predstavljata uvod, v ka­ terem spoznamo Freda (Djuardin) in Grega (Gilles Lellouche), dva izkušena veterana omenjenega špor­ ta, ki jima sledimo na vročem nočnem pohodu skozi mesto, in zaključno poglavje (spisala in zrežirala sta ga kar glavna igralca sama), v katerem se omenjena lahkoživca znajdeta v Las Vegasu. Tja sta se bila pri­ siljena umakniti, ko so jima v Parizu tla pod nogami

postala prevroča, saj sta soprogi prišli na sled njunim packarijam. Vmes nam film servira paleto kratkih, med seboj nepovezanih zgodb, v katerih si Djuardin in Lellouche kot za stavo podajata različne vloge, fri­ zure in seksualne partnerje. Ker je film ob vsem tem povsem brez moralnih zadržkov, na platnu ne manj­ ka žgečkljivih poz in gole kože, medtem ko oba mo­ ška lika z očitno popolnim pomanjkanjem moralne zavesti, zato pa s toliko več športnega entuziazma, preskakujeta plot za plotom.

Posamezne segmente je režirala kopica francoskih režiserjev mlajše generacije, med katerimi se je zna­ šel tudi Djuardinov oskarjevski sokrivec, režiser že omenjenega Umetnika, Michel Hazanavicius. Naj kot zanimivost omenimo, da je film zaradi (pre) vročih plakatov, ki jih je bil francoski distributer na koncu prisiljen umakniti, na domačih tleh dvignil ogromno prahu še pred samo premiero.

Uradna podelitev prve zlate role filmu Šanghaj 5. novembra je v ljubljanskem Koloseju potekala uradna podelitev zlate role Šanghaju. Podelitve so se udeležili številčna filmska ekipa, predstavnica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, ekipa Koloseja ter številni novinarji. Marko Naberšnik je slavnostno prejel prvo Zlato rolo za 25.000 gledalk in gledalcev ter tako potrdil dejstvo, da je film nedvomno še ena slovenska filmska uspešnica. Od premiere pa do danes si je film ogledalo že nekaj več kot 34.000 obiskovalcev. Prav tako velja omeniti dejstvo, da je film Šanghaj šesti najbolj gledani slovenski naslov v zadnjih desetih letih. Filmu sta Urška Humar (vodja službe za odnose z javnostjo) in Iva Krajnc (predstavnica DSFU) zaželeli srečno pot, vse do druge zlate role.

Vir: Kolosej Premiera.pdf 1 20.9.2012 18:39:32

C

M

Urška Humar, Iva Krajnc, Marko Naberšnik

Y

CM

MY

CY

Režiser Marko Naberšnik ob prevzemu zlate role

CMY

K

Ekipa filma Šanghaj 12 | 227

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

Iva Krajnc in Marko Naberšnik

Vir: Animateka

9. Mednarodni festival animiranega filma Animateka 2012 3.–9. december, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Ljubljana 10.–16. december, Udarnik, Maribor

M

ednarodni festival animiranega filma Ani­ mateka se bo v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki letos odvil med 3. in 9. decembrom. Deveta edicija bo postregla z že tradi­ cionalnimi tekmovalnimi in netekmovalnimi pro­ grami kratkometražnih animiranih filmov z Vzho­ dne in Srednje Evrope, poleg tega pa bodo letos kar trije programi vedno odličnega Svetovnega ja­ godnega izbora. Posebna pozornost bo tokrat na­ menjena retrospektivi Animacija in literatura ter Ernest in Celestina (S. Aubier, V. Patar, B. Renner, 2012) animiranim filmom iz Slovaške in Brazilije. Seveda o lisici, ki je nastala pod taktirko pionirja tovrstne boste na svoj račun prišli tudi tisti, ki so vam bolj animacije Ladislasa Starewitcha, je hudomušna pri srcu celovečerci, kdor pa si bo poleg ogleda pro­ priredba Goethejeve pripovedke in groteska v treh delih Dobri vojak Švejk (Jirí Trnka), osnovana na istoimenski noveli češkega satirika Jaroslava Haška.

Lutke Jiríja Trnke slonijo na ilustracijah, ki jih je za originalno izdajo knjige ustvaril Josef Lada. Oba filma boste lahko videli v Kinoteki.

Med filmi, primernimi za vso družino, velja iz­ postaviti slovensko predpremiero celovečerca Ernest in Celestina (Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier). Gre za nežno pripoved o nena­ Dead But Not Buried (Phil Mulloy, 2012) vadnem prijateljstvu, ki se splete med medvedom jekcij zaželel še dodatne animacije, bo priložnost za Ernestom in miško Celestino, film pa je adaptaci­ to zagotovo našel v spremljevalnih dogodkih festi­ ja pripovedi belgijske avtorice otroških knjig Ga­ vala: na ogled bosta dve likovni razstavi, udeležili brielle Vincent.

Prav prepletanje animirane podobe in pisane be­ se boste lahko okrogle mize in predavanj, kot ve­ dno pa se bomo tudi pogovarjali z avtorji in uživali sede pa je ena rdečih niti letošnjega festivala, ki bo ob združitvi zvoka, animirane podobe in prijetne­ v Slovenski kinoteki obsežno predstavljena v šestih ga večernega druženja. Po lanskoletnem vzoru se sklopih retrospektive Animacija in literatura. Med­ bo po Ljubljani Animateka odpravila v mariborski narodni kuratorji so svoj navdih pri izbiri del is­ Udarnik, kjer bo gostovala med 10. in 16. decem­ kali pri velikih imenih svetovne literature, kakršna brom. V dveh tednih izjemno raznolikega progra­ ma bo Animateka tako letos občinstvu znova po­ nudila najboljše iz sveta animiranega filma.

Začnimo pri celovečercih, saj se bo z enim iz­ med njih začel tudi letošnji festival. Čast otvori­ tvene premiere je tokrat pripadla čustveni dramski pripovedi o staranju, filmu Gube, pod katerega se je podpisal španski režiser Ignacio Ferreras. Po pri­ stnosti doživljajev na platnu za njim prav nič ne zaostaja dokumentarni animirani film Crulic ro­ Gube (Ignacio Ferreras, 2011) munske avtorice Ance Damian, v katerem spozna­ mo življenjsko zgodbo po krivem obtoženega Ro­ so Shakespeare, Balzac, Dostojevski, Kafka, Ander­ muna, ki svoje dneve preživlja v zaporniški celici sen, Gogolj, Bukowski in brata Grimm, v poezi­ ji, stripih, biografijah in celo glasbenih partiturah. na Poljskem.

Med dolgometražnimi filmi na letošnjem festi­ Podrobneje boste lahko tematiko spoznali tudi na valu posebno mesto pripada zgodovinskima moj­ okrogli mizi na isto temo, ki bo potekala 4. decem­ strovinama lutkovnega animiranega filma. Povest bra.

Poglobili se bomo tudi v spoznavanje animirane dediščine Slovaške in Brazlije. Prva se bo občinstvu predstavila s tremi programi Fokusa na Slovaško in z izborom slovaških televizijskih risank za najmlaj­ še, brazilske ritme pa bomo spoznavali s predstavi­ tvijo Anima Mundi in programom, ki ga bo izbra­ la žirantka Lea Zagury.

Deveto edicijo Animateke bodo zaznamovale predvsem dame animiranega filma. Poleg kanad­ Crulic (Anca Damian, 2011) ske umetnice Julie Doucet, ki je tudi avtorica leto­

šnje celostne podobe festivala in bo v Kinodvoru med festivalom razstavljala svoja dela, bodo z re­ trospektivo in udeležbo pri spremljevalnih dejav­ nostih Animateko obogatile tudi Caroline Leaf, Michaela Pavlátová in Joanna Quinn, ki bo tako kot Doucetova gostovanje pospremila z razstavo.

Velik del festivala bo, tako kot vsako leto, tudi tokrat namenjen najmlajšim. Vzgojno-izobraževal­ ni program animiranega filma Slon poleg že ome­ njenega programa slovaških risank, ki letos nado­ mešča klasično Slonovo panoramo, zajema še štiri tekmovalne programe, v katerih bo najboljše filme izbrala otroška žirija, znova pa se bodo otroci lah­ ko udeležili tudi brezplačne produkcijske delavnice animiranega filma, ki jo bo vodil priznani italijan­

Retrospektiva Joanne Quinn, Dreams and desires – family ties, (Joanna Quinn, 2006) ski ustvarjalec Andrea Martignoni. Posebno pre­ senečenje za otroke bo letos animatečni izlet, pri katerem se bo Animateka odpravila na obisk Lut­ kovnega gledališča Ljubljana, kjer si bo ogledala predstavo Laila, ustvarjeno po kultni animirani se­ riji Michaele Pavlátove. Mariborski del festivala pa bo ponudil še eno poslastico, program Mali slon, v katerem se bodo občinstvu v kategorijah Midi, Mini in Maxi predstavili animirani filmi, ki so jih ustvarili otroci sami.

V Mariboru bo v času festivala, od 9. do 11. decembra, potekal tudi Mednarodni simpozij o vzgoji in izobraževanju na področju animiranega filma, ki bo prek dobrih praks posameznih insti­ tucij predstavil pomen animiranega filma danes.

Udeležba na simpoziju je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava.

Za konec predstavitve Animatekinega nabora dogodkov naj omenimo še Slovenski dan, v sklo­ pu katerega se bodo občinstvu predstavili doma­ či avtorji, vnovični obisk programa Cartoon d’Or, predstavitev partnerskega festivala Interfilm Berlin in novega festivala v regiji, slovenskega G-fest Go­ ričko. Ta bo na Animateko prinesel izbor kratkih animiranih filmov z okoljevarstveno tematiko.

Peto leto pred festivalom že poteka tudi nagra­ dni natečaj Animateka AnimaWeb, ki išče najbolj­ še animirane filme, namenjene objavi na spletu ali uporabi v mobilni telefoniji. Najboljši film z glaso­ vanjem na spletni strani izbere občinstvo. Več in­ formacij o natečaju najdete na njegovi spletni stra­ ni Animaweb.animateka.si.

www.premiera.si | 14. november–11. december 2012 |

227 | 15

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO Robb Wolf: PALEORECEPT Način prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.

392 str., cena 28,90 € (mehka)

Ana Gradišnik: Z UŽITKOM UŽITA: SLADICA BREZ ŽITA Z brezglutenskimi deserti nad pogubne alergije.

80 str., cena 16,90 € (mehka)

Dan Ariely: (POŠTENA) RESNICA O NEPOŠTENOSTI Kako lažemo vsem – še posebej sebi.

266 str., cena 24,90 € (mehka) Naročila: • po e-pošti: bukla-urednistvo@umco.si • po telefonu: 01/520 18 39 • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

7.12.

14.12.

Prebrano Spisal: Aleš Cimprič

TOLKIENOV SVET Vodnik po rodovih in krajih Srednjega sveta Tehniška založba Slovenije, cena: 22,99 EUR

V

svetu literature je težko najti bolj vplivno delo na bodoče žanrske naslove, kot je to za fantazijski svet že pred nekaj več kot pol stoletja pomenil izid trilogije Gospodar prstanov britanskega jezikoslov­ ca J. R. R. Tolkiena. In če si eden izmed tistih, ki si se navdušeno podal med platnice Tolkienove mojstrovine, ali pa si se njegovi domišljiji pustil zape­ ljati v z oskarji nagrajeni film­ ski predelavi Petra Jacksona, potem je zate prispel dobro­ došel vodnik, ki te pouči ali hitro osveži spomin o poznava­

nju Srednjega sveta. Tolkienov domišljijski svet je namreč bogato razdelan, poln podrob­ nosti, do katerih pa lahko sedaj prek bogatih ilustracij in jedr­ natih opisov (prevod je nare­ jen na osnovi Gradišnikovega prevoda Gospodarja prstanov) dostopaš v privlačni knjigi veli­ kega formata. Knjiga za vse mlade drzneže (in vse tiste, ki se radi prepustijo pustolovščini) pa je prispela kot nalašč ob sko­ rajšnjem prihodu filma Hobit, uvoda h Gospodarju prstanov, v kinodvorane. Ko bo zopet kmalu vse tolkienovsko postalo glavni predmet pogovora, vas bo iz zagate, kaj je Edini Prstan, kdo so Vešči in kje je Razendel, reševal že hitri pogled v priču­ joči vodnik, ki je hkrati tudi dobra ideja za darilo med božič­ nimi nakupi.

MLADINA + DVD 3 NOVI ZA VAŠO DVDTEKO. Na zalogi je

več kot 230 različnih naslovov!

Dodatne informacije in naročila: mladina.si/trgovina

»Ko vam bodo zaželeli srečo, vedite, da vam do sreče manjkajo le še tile trije koraki.« Marcel Štefančič, jr.

21.12.

+

Mladina + DVD:

Vsi trije DVDji v spletni trgovini www.mladina.si:

7,80 EUR

15,00 EUR 12,00 EUR

Ponudba za naročnike Mladine in Monitorja vsi trije DVDji:

*V vse navedene cene je vračunan DDV v višini 20 %.

16 | 227

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

Spisal: Filip Breskvar

V prikupni animaciji se Božiček sooči z nepričakovanim izzivom, ko mu zaradi dolgoletnega odlašanja pri izbiri vajenca na voljo ostane zelo malo časa, da najde naslednika.

božičkov vajenec L'apprenti Père Noël SLOVENSKI GLASOVI Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahrimanovič, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc, Maja Kunšič, Gašper Jarni, Iztok Lužar ...

REŽIJA Luc Vinciguerra SCENARIJ Alexandre Révérend ŽANR animirana družinska pustolovščina DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 24. november 2011 TRAJANJE 80 min http://l-apprenti-pere-noel.gaumont.fr/

B

liža se konec leta, toda Božička letos tarejo številne skrbi. Ker ima tako rad svoje delo, je predolgo odlašal z iska­ njem novega vajenca, vendar si mora po čarobnih pravilih vsakih 178 let najti na­ slednika. Z zvesto jelenjo vprego se dobri mož odpravi poiskat primernega učenca in res najde siroto s čistim srcem. Toda mali Nikolaj je vse prej kot idealen vajenec, saj se boji višine in mraza, pa tudi izdelovanje igrač mu ni v posebno veselje. Za dodatno zmešnjavo poskrbijo Božičkovi pomaga­ či, ki skrivnosti prazničnih čudežev zaupa­ jo napačnemu dečku. S pomočjo drobnih

božičnih čudežev mali Nikolaj počasi spoznava pravi pomen odgovornosti in tudi iskreno vese­ lje otroških radosti, ki jih prinaša božično poslan­ stvo.

Francoski režiser in scenarist Luc Vinciguerra se je v svetu sedme umetnosti najprej uveljavil s številnimi televizijskimi serijami in Božičkovega vajenca leta 2006 najprej pospremil na male ekra­ ne. S pomočjo francosko-avstralske koprodukci­ je bo zgodba prišla tudi na velika platna kinodvo­ ran, scenarij pa je spisal Alexandre Reverend, ki je otroke očaral že v čarobni animaciji Hiša pravljic.

Po premieri na Liffu bo klasično animirana bo­ žična pustolovščina v okviru otroškega filmskega

programa Kinobalon na sporedu v Kinodvoru od 24. novembra. Da bo prisrčna zgodba s številnimi poučnimi sporočili lahko dosegla tudi najmlajše gledalce, bo poskrbela slovenska sinhronizacija.

Spisal: Aleš Cimprič

Spisal: Matic Večko

začetniki

mlada noč

BEGINNERS IGRAJO Ewan McGregor, Christopher Plummer, Mélanie Laurent, Goran Višnjić, Kai Lennox, Mary Page Keller ...

REŽIJA IN SCENARIJ Mike Mills ŽANR komična romantična drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 20. november 2012 TRAJANJE 105 min http://focusfeatures.com/beginners

Příliš mladá noc IGRAJO Natálie Řehořová, Martin Pechlát, Jiří Černý, Vojtěch Machuta, Jan Vaši, Milan Mikulčik ...

REŽIJA Olmo Omerzu SCENARIJ Bruno Hájek, Jakub Felcman, Olmo Omerzu ŽANR drama DISTRIBUTER Arsmedia PREMIERA 19. november 2012 TRAJANJE 65 min

K

o gre za ljubezen, smo vsi za­ četniki. Tako pravi režiser in scenarist Mike Milles (Palec moj najdražji, 2005) v svojem dru­ gem celovečernem filmu, očarljivi komični romantični drami Začetniki, ki deloma temelji na njegovi avtobiografski zgodbi.

V ospredju je grafični oblikovalec Oliver (Ewan McGregor, Ribarjenje v Jemnu). Pri svojih skoraj štiri­ desetih letih je samski, saj je vsem dosedanjim razmerjem prepustil, da so propadla. Po očetovi smrti na zabavi spozna nenavadno in ne­ predvidljivo igralko Anno (Méla­

Christopher Plummer

mladostnik. Omisli si tudi veliko mlajšega ljubimca (Goran Višnjić, nanizanka Urgenca). Ko Oliver pri razmerju z Anno naleti na ovire, ga spomin na očeta, njegovo vitalnost in zaobjemanje življenja navdihuje pri preskakovanju preprek in po­ gumu k poglabljanju odnosa, tudi ko ta zaide na stranpoti.

Film je navdihnila režiserjeva osebna zgodba, ko mu je oče pri­ znal, da je gej, in priznava, da je to priznanje prineslo več odkritosti v njunem odnosu. Film je pripra­ vil kot nadaljevanje njunih pogo­ vorov o ljubezni in razmerjih. Če­

Mélanie Laurent in Ewan McGregor nie Laurent, Neslavne barabe), s ka­ tero se zaplete v vihrav odnos, poln vzponov in padcev. Pri tem se spo­ minja zadnjih let življenja svojega očeta Hala (Christopher Plummer, Dekle z zmajskim tatujem). Po smr­ ti Oliverjeve matere mu je oče pri 75. letih starosti namreč oznanil, da je homoseksualec in da bi po 44 letih zakona rad izkusil tudi to plat življenja. Kljub svoji starosti in prihajajočemu koncu, ki ga prinaša bolezen, zaživi na polno in izkusi življenje, kot da bi bil energije poln

prav se dostikrat dotika resnejših tem, tudi takrat išče svetle trenut­ ke in ustvari čustveno prepričljivo mešanico humorja in drame. Mo­ čan scenarij zaživi ob prepričljivi igri osrednjih igralcev, kjer velja iz­ postaviti 82-letnega Plummerja, ki je s stransko vlogo v tem filmu na letošnji razglasitvi oskarjev postal najstarejši dobitnik nagrade v zgo­ dovini podelitev. Ganljiv in zaba­ ven film, ki nas prepriča, da so tež­ ke situacije le priložnosti za nove začetke.

Z

a dva fantiča v nekem s sne­ žno odejo pokritem mestu se zadnji večer v letu prične precej neobetavno, saj kljub temu da je ozračje v pričakovanju sil­ vestrskega večera že naelektreno, sama kar malce brezciljno pohaj­ kujeta po vse bolj praznih ulicah.

Miren začetek večera pa se po za­ slugi naključnega srečanja s troji­ co malce starejših »otrok« kmalu prelevi v noč, ki jima bo za vedno ostala v spominu.

V zahvalo, ker sta jim skoči­ la v trgovino po alkohol, ju na­ mreč k sebi na praznovanje po­ vabijo Katerina, Stepan in David, ki jih prisotnost dveh mladoletni­ kov očitno prav nič ne moti, ko vse bolj razposajeni nazdravlja­ jo novim začetkom in drug dru­ gemu brez zadržkov izkazujejo vse bolj strastno intimno naklo­ njenost, ki ozračje nabije z vzne­ mirljivo napetostjo. Medtem ko kratkohlačnika dogajanju sledita široko odprtih oči, se njun prvo­ tno načrtovani hitri odhod vztraj­ no odmika, dokler ni potem, ko zaokrožijo prvi »jointi« in se sta­ novanje ovije v opojno meglico,

dokončno pozabljen. Kot je za en magičen večer, v katerem se real­ nost preplete s pravljičnostjo, po­ zabljeno tudi to, da sta še vedno otroka, ki sta se še nekaj ur nazaj v nedolžni razposajenosti veselila bele odeje in cvetenja ognjemetov na nebu.

Večno izmuzljivi temi izgu­ be nedolžnosti se miniaturka slo­ venskega, na češki FAMU izu­ čenega, mladega režiserja Olma Omerzuja, za katerega celovečer­ ni prvenec hkrati predstavlja tu­ di diplomski projekt, približa ne­ žno, toda z dobršno mero zrelosti, izraženo skozi samozavestno in premišljeno režijo ter premišljeno uporabo scenske glasbene podla­ ge. Kljub malce kontroverzni in za marsikoga tabuizirani vsebi­ ni pronicljivo nesentimentalen, a hkrati v maniri češke filmske šole še vedno topel film, ki dokazuje, da je pred nami še en mlad domač filmski talent. Če ga bomo le zna­ li prepoznati.

www.premiera.si | 14. november–11. december 2012 |

227 | 19

Spisal: Aleš Cimprič

Razkošna zgodovinska kostumska drama, postavljena na danski dvor 18. stoletja, govori o prepovedani ljubezni med mlado princeso, poročeno z norim kraljem, in kraljevim zdravnikom.

kraljevska afera En kongelig affære IGRAJO Mads Mikkelsen, Alicia Vikander, Mikkel Boe Følsgaard, Trine Dyrholm, David Denick ...

REŽIJA Nikolaj Arcel SCENARIJ Rasmus Heisterberg in Nikolaj Arcel (po romanu Prinsesse af blodet Bodil Steensen-Leth) ŽANR zgodovinska romantična drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 10. december 2012 TRAJANJE 137 min www.aroyalaffairthemovie.com

E

Mads Mikkelsen in Alicia Vikander

vropa v 18. stoletju. Plemstvo vlada z železno roko in močno podporo Cer­ kve. Čuti pa se prihod družbenih spre­ memb, intelektualci in svobodomisleci, ki se združijo v gibanju razsvetljencev, so vedno glasnejši v klicu po reformah. Tem idejam sledi tudi izobražena petnajstletna princesa Karolina Matilda, ki se iz Anglije preseli na danski dvor. Njene dekliške fantazije o po­ polnem princu so kmalu razblinjene, saj se izkaže, da je njen mož, mladi kralj Kristjan VII, duševno bolan razvratnež. Z manipu­ lacijo ga kontrolira skupina vplivnih držav­ nikov, ki se zaradi strahu pred izgubo obla­

sti otepajo vsakršnih sprememb. Ko pa na dvor pride zdravnik Johann Friedrich Struensee (Mads Mikkel­ sen), ki je na skrivaj razsvetljenski privrženec, si prido­ bi kraljevo zaupanje in se povzpne do najmočnejšega moža kraljevine, ki v državi uzakoni vrsto sprememb.

S podobno mislečo princeso Karolino postaneta lju­ bimca, a njuni idili nasproti stoji obstoječa elita, ki se ne namerava odreči oblasti brez boja …

Dansko zgodovinsko romantično dramo, ki obrav­ nava opevano dvorno ljubezensko zgodbo med prin­ ceso in kraljevim zdravnikom in ki je bila hkrati pobu­ dnik družbenih sprememb, je s pomočjo produkcijske hiše Larsa von Trierja posnel režiser Nikolaj Arcel (so­ scenarist švedskega Dekleta z zmajskim tatujem). Raz­

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! 1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV

od Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011) 1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV • 960 strani filmskega branja • format 165 x 215 mm • barvne fotografije na kakovostnem papirju • trda vezava • kronološka razporeditev filmov • pregledna kazala • knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE NOVOLETNO DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV! Naročila sprejemamo: • po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si 20 | 227

| 14. november–11. december 2012 | www.premiera.si

košna kostumska drama z visokimi ambicijami – film se pogosto omenja med verjetnimi kandidati za tuje­ jezičnega oskarja – mojstrsko združi prepovedano lju­ bezen in oblastiželjnost v vrtinec dvornih spletk in strasti. Zasluge gre pripisati tudi glavnima igralcema: odlično se znajdeta evropska vzpenjajoča se zvezda Alicia Vikander (nedavno smo jo videli v Vse tiste lepe stvari) in že prekaljeni danski igralec Mads Mikkelsen (Trije mušketirji, 2011). Napeta zgodba iz danske zgo­ dovine, ki je imela velik vpliv na Evropo, kot jo pozna­ mo danes, se s Kraljevsko afero ponosno postavi ob bok bolj poznanim (in pogosto filmanim) dvornim prigo­ dam iz angleške zgodovine in bo zadovoljila tako lju­ bitelje kot občasne gledalce tega redkega žanra.

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO Marcel Štefančič, jr.: ZAKAJ SI ŽIVLJENJE ZASLUŽI, DA GA IZGUBIMO Kaj nam lahko prejšnje stoletje pove o tem tisočletju – izbrani eseji 223 str., cena 19,90 € (mehka)

Marcel Štefančič, jr.: VELIKA ČISTKA Ameriški stalinizem, črni spisek in obračun s holivudskimi komunisti 278 str., cena 24,90 € (mehka)

Samo Rugelj: DELAJ, TECI, ŽIVI Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja za novo leto odloči (spet) preteči maraton 219 str., cena 16,90 € (mehka) NOVO LETO KOT ČAS ZA SPREMEMBO! NAJLEPŠE DARILO ZA BODOČE MARATONCE!

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

Spisal: Samo Rugelj ARGO Blitz Film & Video Distribution V kinu od 29. novembra

MISIJA ARGO

B

ena Afflecka (1972) ima marsikdo še vedno pred­ vsem za pretty face sodobne­ ga Hollywooda, čeprav že malce podrobnejši pregled njegovega ustvarjanja pokaže, da ima veli­ ko več kot samo nekaj zrnc soli v glavi. Pred petnajstimi leti je, star samo 25 let, z Mattom Damonom že snel oskarja za scenarij filma Dobri Will Hunting in samo vpra­ šanje je bilo, kdaj se bo usedel še na režiserski stolček. Prvič je to naredil pred petimi leti, leta 2007, pri kriminalni srhljivki Zbogom, punčka, kjer je bil tudi koscenarist literarne adaptacije istomenskega romana Dennisa Lehaneja (v slo­ venščini ga poznamo po njegovem, tudi adaptiranem, romanu Zlovešči otok). Režisersko pot je nadaljeval leta 2010 z odlično ­kriminalno

s­ rhljivko Mesto, kjer je bil tudi koscenarist, odigral pa je tudi glav­ no vlogo. Kot igralec in režiser pa se sedaj vrača še s politično srhljiv­ ko Misija Argo, adaptacijo resnič­ ne zgodbe iz polpretekle ameriške (politične) zgodovine, ko se je šest Američanov med nemiri v Iranu konec 1970. let iz ameriške zate­ klo na kanadsko ambasado. Po kar nekaj tednih prisilne nameščenosti na tej lokaciji se je CIA s pomo­ čjo Kanadčanov odločila uresničiti drzen načrt; pod pretvezo snema­ nja filma in njihovega integriranja v filmsko ekipo bodo poskušali omo­ gočiti pobeg ujetih Američanov.

Eden največjih resničnih politično motiviranih blefov, ki je kot svoj trik uporabil film, se v svoji filmski ekranizaciji spreminja v enega od favoritov za letošnje oskarje.

ZA POSLOVNO UREJENO JESEN Srajce Russell so vrhunske kakovosti, udobne in enostavne za vzdrževanje.

Na voljo že od 10,80 eur + ddv.

Pokličite nas za brezplačen katalog!

Ponudba velja za pravne osebe in društva.

UMco d.d., Leskoškova 12, Ljubljana tel: 01/520 18 30, faks: 01/520 18 40 info@umco.si, www.umco.si

NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

Asterix in Obelix v Britaniji

l

Časovna zanka

l

divjaki

l

Hotel Transilvanija

l

Madagaskar 3

l

nora dekliščina

l

paranormalno 4

l

pogum

l

prava nota

l

skyfall

l

šanghaj

l

ugrabljena 2

l LEGENDA:

Asterix in Obelix, priljubljena galska junaka kultnih francoskih stripov, tokrat s svojim skrivnostnim napojem britanski kraljici pomagata preprečiti rimsko invazijo. Pustolovščina za vso družino je na voljo tudi v 3D! Joe (Joseph Gordon-Levitt) je poklicni morilec, ki žrtve prejema iz prihodnosti. Zaplete pa se, ko mu šefi pošljejo starejšo verzijo njega samega (Bruce Willis). Vrhunska ZF zmes akcije in drame!

Prijatelja, ki gojita marihuano, vzbudita pozornost mamilarskega kartela. Ko jima ta za poslušnost ugrabi skupno družico, se podata na surovi maščevalni pohod. Novi film režiserja Oliverja Stona.

Animirana družinska komedija, ki prikaže običajne zlobce v simpatični luči. Grof Drakula vodi hotel za pošasti. Ko pa tja zaide človeški fant, se vanj zagleda Drakulina hči … Sinhronizirano in tudi v 3D. Povodni konj Slavka, lev Aleš, žirafa Milko in zebra Martin se v tretjem delu zabavnih dogodivščin tokrat potepajo po Evropi, kjer se pridružijo cirkusu. Na voljo tudi sinhronizirano in v 3D! Tri prijateljice so povabljene na poroko, a ker jih bolj kot poroka zanima divja zabava, stvari kmalu uidejo izpod nadzora, kar se tragično konča za nevestino obleko. Nov predporočni vrtinec smeha!

Za ljubitelje srha je prispel nov izbor »domačih« posnetkov v že četrtem nadaljevanju najpopularnejšega niza grozljivk iz žanra najdenih posnetkov. Nadaljevanje zgodbe in nova doza groze.

V deželi mitov in legend pogumna princesa Merida prekriža načrte kraljeve tradicije in se, namesto da bi se uklanjala snubcem, poda na pustolovščino, na kateri se podi s svojim konjem in strelja z lokom.

Beca (Anna Kendrick) se na univerzi pridruži dekliški pevski skupini, ki je pogorela v minulem finalu. Z novim pristopom skušajo premagati zmagovalno fantovsko skupino. Komedija, polna glasbenih ritmov!

Ob 50-letnici prihoda prvega filmskega Jamesa Bonda je najuspeš­ nejša filmska franšiza prispela že do 23. nadaljevanja. Akcija in glamur zopet spremljata tajnega agenta v podobi Daniela Craiga.

Marko Naberšnik po uspehu Petelinjega zajtrka nadaljuje navezo s pisateljem Ferijem Lainščkom z romskim epom o ljubezni in družini.

Dobitnik nagrade za scenarij na montrealskem festivalu.

Nadaljevanje speče uspešnice izpred štirih let, v kateri se je upokojeni agent (Liam Neeson) podal na neusmiljen maščevalni pohod, da reši svojo hčer. Zlikovci bodo nasankali tudi tokrat, saj ugrabijo njegovo ženo.

OCENA SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.