Predpremiera 231

Piše: dr. Samo Rugelj

ORGANIZIRAN KAOS KOT NARAVNO STANJE SLOVENSKEGA FILMA Leto 14/Številka 231/ 6. marec–9. april 2013

V 231. številki revije Predpremiera predstavljamo: G. I. Joe: Maščevanje Mogočni Oz Prvo leto po poroki Srečen za umret Ljubimci nad oblaki Polnih 21 Kon Tiki Hyde Park na reki Hudson Oskarji 2013 Gospodar Daleč za griči Mea maxima culpa Duša Kauwboy

4–5 6–7 8 10 11 13 14 15 16 18 19 19 20 21

1001 Film: Najboljši filmi vseh časov NAJ FILMSKA KNJIGA ZA VAŠO KNJIŽNO POLICO IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40 E-mail: premiera@umco.si ISSN: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodov UREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Tehnično uredil: Aleš Cimprič Lektura: Tina Šebenik Pisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter OBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga Valetič Prelom: Aleš Cimprič Priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana OGLASNO TRŽENJE

Tina Šebenik Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

3. aprila 2013 izide nova številka revije

O

ni dan sem v mestu srečal renomiranega slovenskega filmskega režiserja, ki me je lopnil po rami in rekel, da so me zadnjič spet dobro preklinjali. Zakaj pa sedaj, sem se čudil, saj že leta nisem zapisal kake črne o slovenskem filmu. Ja, je rekel, tisto tvoje pravilo, ki si ga vpeljal, ko si bil v. d. direktorja na Slovenskem filmskem centru, da lahko celovečerni film dobi največ 700.000 evrov denarja, nas boli. Kaj pa je narobe z njim, sem vprašal. No, je rekel, sedaj seveda vsi dobijo enako, torej maksimalno vsoto, ne glede na to, za kako zahtevno filmsko produkcijo gre.

Zgornja anekdota lepo pokaže na eno glavnih simptomatik slovenske kinematografije: institucionalni uslužbenci si prizadevajo postaviti pravila, ki bi razmere pri slovenski filmski produkciji skušale urediti, uporabniki javnega filmskega denarja pa toliko časa pritiskajo in dokazujejo, da so ta pravila neustrezna, da je slovenski film preveč kompleksna operacija, da bi se ga dalo ukalupiti v neka pravila, da se na koncu v praksi iz vsega skupaj izcimi kompromis, ki povsem zgreši osnovno poanto postavljenega pravila.

Srečen za umret Kmalu bo dve leti, odkar je na premcu Slovenskega filmskega centra novi direktor, ki mi je ob primopredaji zagotovil, da bo »moje pravilnike« spremenil ob prvi priložnosti, ker so neustrezni, kar bi tudi lahko naredil. A vse kaže, da te priložnosti, torej interesa, da se ukine pravilo, ki je ustavilo prehitro rastoče filmske proračune, za sedaj ni bilo.

Podobna je sedaj polemika okoli novega direktorja Vibe Igorja Prodnika. Proti njemu so složno vstali različni profili režiserjev in drugih, od univerzitetnih profesorjev prek tistih, ki ravnokar končujejo nove slovenske filme, do tistih, ki Prodnika v življenju morda sploh še niso srečali. Obtožujejo ga, da je v času svojih vodstvenih funkcij slovenskemu filmu škodil. Če se dobro spomnim, je bil eden od njegovih takratnih naglavnih grehov za nekaj mesecev prepozen razpis za celovečerne filme, zaradi katerega naj bi »zastala slovenska filmska produkcija«. A po drugi strani v lanskem letu tega razpisa sploh ni bilo in ko sem proti koncu leta neobvezno preverjal, kako to, da nihče ne protestira proti temu, so vsi le nelagodno zmigovali z rameni. Nekaj, zaradi česar bi prvega skoraj hoteli sežgati na grmadi in mu za nameček za vekov veke prepovedali vstop v posvečene slovenske filmske hrame, gre pri drugem neopazno mimo, brez kritične besede ali vsaj stroge objave v kateremkoli časopisu.

Na Vibi se že deset let montira na računalnikih, ki so bili nabavljeni pred desetimi leti, a da je to dejansko resen problem in da je Viba povsem zastarela in tehnološko skoraj muzejskega značaja, so režiserji začeli javno, glasno in neposredno opozarjati šele sedaj, hkrati z zahtevami po njeni nujni posodobitvi. Je za to sedaj res primeren trenutek, sredi najhujšega gospodarskega in političnega krča od osamosvojitve Slovenije naprej? Seveda ne, le minimalno verjetno je, da bi bila kulturna politika, leva, desna ali pa srednja, v tem trenutku pripravljena poseči globlje v žep in resneje tehnološko modernizirati slovenski filmski studio. Zato se ne gre čuditi komentatorjem na raznih forumih, ki filmu ne odrekajo domovinske pravice v Sloveniji, a režiserje ob njihovih zahtevah hkrati opo100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

zarjajo, da je kultura za tiste, ki nimajo kaj dati v usta, v tem trenutku precej nepomembna.

V teh dneh dokončujem uredniško branje Zgodovine filma na Slovenskem 1896–2011, 850-stranskega knjižnega špeha, ki ga je napisal Zdenko Vrdlovec in ki bo kot naš največji letošnji filmsko-knjižni projekt izšel konec meseca marca. Priporočam ga vsem, ki se jih slovenski film vsaj malo dotika, saj Vrdlovec skozi zgodovino lepo pokaže, kako paradoksalno je bilo vedno razmerje med slovenskim filmom in oblastjo, kakšne vse javne proteste in iniciative so skozi polpreteklo zgodovino izvajali filmski ustvarjalci in na kakšne načine je oblast vedno znova, hote ali pa ne, onemogočila normalno in naravno delovanje slovenskega filma. V tej luči se slovenski film skozi ves čas svojega obstoja pogosto kaže kot organiziran kaos, ki ga skoraj lahko smatramo za njegovo naravno stanje. Branje Vrdlovčeve knjige je za ljubitelje slovenskega filma po eni strani grenka pilula, saj kaže na to, da se paradoksalnost stanja slovenske kinematografije ves čas ponavlja le v malce drugačnih oblikah, zaradi česar gre tudi razumeti kumulirano nezadovoljstvo filmarjev, ki imajo vsaj nekaj zgodovinskega spomina.

Po drugi strani pa Vrdlovčeva knjiga navdihuje: kaže namreč na neuničljivo vitalnost slovenskega filma, na izjemno kreativnost, prilagodljivost in neuklonljivost slovenskih filmarjev, ki so bili v vsakršnih pogojih in v vseh obdobjih sposobni narediti dobre in odmevne filme. Jasno, da je sranje, če pogoji niso v redu, če politika ni naklonjena kulturi, v kateri delaš in od katere živiš, ampak politiki, pa tudi uradniki, prej ali slej odidejo, filmi pa ostanejo za vedno, če se le filmski trakovi ne bodo izgubili ali pa strohneli v kakem arhivu.

V tem smislu se kljub novi temni senci nad slovenskim filmom kaže tudi njena svetla plat; v zadnjem času smo zabeležili kar nekaj prvencev, od lanskega Kruha in iger Klemna Dvornika prek nedavnega Nahrani me z besedami Martina Turka in Hvala za Sunderland Slobodana Maksimoviča do najbolj svežega Srečen za umret Matevža Luzarja, ki presenetljivo diha v rimi s Hanekejevo Ljubeznijo. Ta je pravkar snela oskarja za tujejezični film, Luzar pa je zimi življenja v zahodni civilizaciji za razliko od Hanekeja dal veliko bolj pozitiven obrat (več o filmu, ki prihaja na spored 4. aprila, si lahko preberete v nadaljevanju naše revije). Za vogalom sta nadaljevanje uspešnice iz leta 2009 Gremo mi po svoje 2 Mihe Hočevarja in adaptacija literarne uspešnice Čefurji raus Gorana Vojnoviča. Nejc Gazvoda dokončuje svojo Dvojino. Vinko Möderndorfer je začel snemati Inferno. Žiga in Boštjan Virc snujeta svoj Huston, we have a problem … »Na muci se poznajo junaci,« bi rekel moj oče, ki je včasih citiral tudi kake srbske pregovore, in pa: »Uzdaj se u se in u svoje kljuse« oziroma po slovensko: »Ko pridejo težave, se pokaže, kdo je iz pravega testa« in pa »Sprijazni se s svojo (filmsko) usodo«.

Slovenski film je pač teren za neuničljive in neustavljive: tako je bilo do sedaj in vse kaže, da bo tako tudi naprej. www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 3

Spisal: Filip Breskvar

Enota vojaških specialcev G. I. Joe se v 3D tehniki vrača na velika platna, tokrat v vlogi družbenih izobčencev, ki morajo z orožjem, meči in pestmi premagati večne sovražnike iz zlovešče kriminalne organizacije Kobra.

G. I. Joe: Maščevanje G.I. Joe: Retaliation IGRAJO Channing Tatum, Dwayne Johnson, Bruce Willis, Ray Park, Walton Goggins, Ray Stevenson, Adrianne Palicki, RZA, Joseph Mazzello ...

REŽIJA Jon M. Chu SCENARIJ Rhett Reese in Paul Wernick ŽANR znanstvenofantastična akcijska pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 28. marec 2013 www.gijoemovie.com

Č

eprav leta 2009 prvi del akcijskega spektakla, posnetega po priljubljeni akcijski figurici, ni požel veliko prijaznih besed filmskih kritikov, je v kina po svetu privabil dovolj gledalcev, da je z več kot 300 milijoni dolarjev zaslužka upravičil nadaljevanje. Toda najprej je bila (poleg nadaljevanja s trilogijo Transformerji) na vrsti za filmsko adaptacijo še ena kultna igrica podjetja Hasbro – Bojna ladja (2012), ki je doživela podoben finančni uspeh. Producentski duet Lorenzo di Bonaventura in Brian Goldner, ki je stal za vsemi naštetimi poletnimi uspešnicami, se je za nadaljevanje odločil spremeniti ustaljeni kalup mladega junaka in v ospredje potisniti preizkušeno akcijsko železo. Vojni kaos v G. I. Joe: Maščevanje dirigirata trdoživi, pokončnoumirajoči Bruce Willis in kamniti mišičnjak Dwayne Johnson, v

Channing Tatum in Dwayne Johnson nekoliko bolj stranski vlogi pa se vrača tudi Channing Tatum. Intenzivnost spopadov je bila dodatno poudarjena s 3D posebnimi učinki, pri katerih so prav prišle izkušnje režiserja Jona M. Chuja, ki je v tretji dimenziji posnel tudi plesno romanco Odpleši svoje sanje 3 (2010).

Zgodba nadaljevanja se neposredno navezuje na zaključek prvega dela, kjer smo videli, kako član zlobne organizacije Kobra prevzame identiteto ameriškega predsednika. Njegova prva naloga je maščevanje enoti specialcev G. I. Joe za njihovo preprečitev Kobrinih zlobnih načrtov pri zavzetju sveta. Predsedniškemu odloku sledi krvavo uničenje enot G. I. Joe, redki preživeli pa se zberejo okrog izkušenih vojakov Roadblocka (Dwayne Johnson) in Duka (Channing Tatum). Toda kljub njihovi predanosti in odločnosti, da končajo ­Kobrino strahovlado, potrebujejo novega vodjo

Adrianne Palicki

4 | 231

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

Spominja nas na > G. I. Joe: Vzpon kobre, 2009 > Bojna ladja, 2012 > trilogija Transformerji, 2007–2011 > Ulični bojevnik, 1994

v podobi upokojenega generala in prvega G. I. Joe vojaka, generala Coltona (Bruce Willis). Oboroženi s fanatičnim pogumom se poženejo v neenak boj z veliko številnejšim in močnejšim nasprotnikom, odločeni, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi uničijo vse in vsakogar, ki stoji na poti pravičnosti in svobode.

Divje borbe, osupljiva futuristična orožja in razgibano filmsko dogajanje so zahtevali obsežne filmske kulise, ki so jih postavili v velikanskem, 80 metrov visokem poslopju v New Orleansu, kjer je NASA nekdaj sestavljala vesoljske raketoplane.

Torej bodo maščevalni pohod zvezdniške zasedbe spremljali dih jemajoči posnetki.

Film naj bi v kina prišel že lansko poletje, vendar je studio Paramount zamaknil datum premiere, da so lahko dodali 3D učinke in posneli dodatne prizore s Channingom Tatumom, saj se je testno občinstvo kritično odzvalo na njegovo prenaglo slovo v prvotni različici filma.

Nove okrepitve na fronti

Roadblock

Roadblock (Dwayne Johnson) Ljubitelj težkega orožja (in občasni kuhar) je neu­ strašen vojak, ki tudi v najtežjih trenutkih s svo­ jimi izkušnjami, častjo in predanostjo domovini vliva up soborcem. Bolj kot natančno načrtovanje in skrivne akcije mu je všeč odkrit napad s suro­ vo močjo in z vsem raz­ položljivim orožjem.

General Colton

General Colton (Bruce Willis) Izkušen vojaški veteran je sprva deloval v skrivnih operacijah številnih ame­ riških specialcev, zaradi neustrašnosti in vodstve­ nih sposobnosti pa mu je bila zaupana ustanovitev posebne enote G. I. Joe. Kljub zasluženi upokojitvi je v času krize pripravljen znova prijeti za orožje in dokazati, da dobro kova­ no železo nikoli ne zarjavi.

Lady Jay

Lady Jay (Adrianne Palicki) Izjemno natančna ostro­ strelka si je kot edina žen­ ska v enoti s svojo nepo­ pustljivostjo in hrabrostjo priborila spoštovanje in zaupanje kolegov. Nikoli se ne izogne nobenemu vojaškemu soočenju in ob tem pogosto pozabi na previdnost in lastno varnost. Poleg zavidljivih spretnosti z orožjem pre­ more tudi široko znanje borilnih veščin.

Jinx

Firefly

Jinx (Elodie Yung) Divja bojevnica v spo­ padih najraje vihti ostra samurajska meča, s kate­ rima nažene strah v kosti večini nasprotnikov. Njena največja zaveznika sta hitrost in osupljiva gib­ čnost, s katerima preseneti nepripravljene sovražnike. Čeprav se bojuje za zlob­ no organizacijo Kobra, je njen glavni motiv povrni­ tev časti okrnjenemu dru­ žinskemu ugledu.

Firefly (Ray Stevenson) Skrivnostni plačanec za organizacijo Kobra opra­ vlja najbolj umazana dela, njegovo najmočnej­ še orožje pa sta neverje­ tna sposobnost prikriva­ nja in uničujoča eksplo­ zivna sredstva. Čeprav se ne brani odprtega spo­ pada, raje kot ninja čaka v senci in nato nepriča­ kovano napade in uniči sovražnika.

www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 5

Spisal: Damijan Vinter

Prebudite otroka v sebi in se podajte na nepozabno in čudovitih barv polno popotovanje v pravljično deželo Oz, kjer Dobro še vedno premaga Zlo.

MOGOČNI OZ Oz: The Great and Powerful IGRAJO James Franco, Michelle Williams, Rachel Weisz, Mila Kunis, Bruce Campbell, Zach Braff, Abigail Spencer, Martin Klebba, Bill Cobbs, Tony Cox ...

REŽIJA Sam Raimi SCENARIJ Mitchell Kapner in David Lindsay-Abaire po romanu L. Franka Bauma ŽANR družinska domišljijska pustolovščina DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 7. marec 2013 TRAJANJE 125 min www.findyourwaytooz.com

O

d izvirnega Čarovnika iz Oza je minilo štiriinsedemdeset let. Legendarni film je proslavil Judy Garland kot radovedno Dorothy, ki jo tornado odnese v pravljično deželo, kjer želi najti vsemogočnega čarovnika, ki bi ji pomagal vrniti se domov. Nova zgodba se odvija pred izvirnikom, za njeno oživitev pa je studio Walt Disney radodarno namenil 200 milijonov dolarjev. Največ denarja je šlo seveda za izdelavo neverjetnih kostumov in scenografije.

Spominja nas na > Alica v Čudežni deželi, 2010 > Vrnitev v Oz, 1985 > Čarovnik iz Oza, 1939

Glavni junak je Oscar Diggs (James Franco), nepomemben cirkuški rokohitrec, ki mora zaradi nečednih poslov zbežati iz prašnega Kansasa. Privlačen šarlatan se po burnem popotovanju z balonom znajde v prečudoviti deželi Oz, prepričan, da je zadel glavni dobitek, saj se mu slava in bogastvo ponujata kar sama od sebe. A vse skupaj se spremeni, ko sreča tri čarovnice, ki niso prepričane, da je prav on mogočni čarovnik, ki so ga nestrpno pričakovali tamkajšnji prebivalci.

Teodora (Mila Kunis) je lepa, vendar lahkoverna čarovnica. Želi si le miru in verjame v prihod

Mila Kunis in James Franco

6 | 231

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

mogočnega čarovnika Oza, ki bo poskrbel za red v deželi, a se ujame v spletkarske nakane svoje sestre. Čeprav ljubeče ščiti svojo sestro, je Evanora (Rachel Weisz) čarovnica, ki bi se je moral bati prav vsak. Toliko bolj, ker svojo zlobno naravo skriva za zunanjo lepoto in sladkimi besedami. Oklicala se je za kraljevo svetovalko in zaščitnico Smaragdnega mesta ter si tako samovoljno pridobila vso oblast v Ozu. Glinda (Michelle Williams) je dobra čarovnica, ki vlada preprostemu in dobrosrčnemu ljudstvu. Ni le predana in ljubezniva, temveč tudi neomajna zaščitnica svojih podanikov. Že zelo zgodaj

Oscarjev zvesti (animirani!) sopotnik po Ozu je krilati opičjak Finley, ki ne zna brzdati jezika in sprva o svojem novem prijatelju nima najboljšega mnenja. Glas mu je posodil Zach Braff (Mladi zdravniki), ki ga v filmu najprej spoznamo kot Franka, Oscarjevega pomočnika pri čarovniških točkah v cirkusu.

James Franco

spregleda očarljivega prišleka in prav z njeno pomočjo Oscar počasi ugotovi, kdo je zloben in kdo dober, ter se – seveda z izdatno dozo čarovnije, iluzije in dobre volje – prerodi v mogočnega in vplivnega čarovnika. Predvsem pa v boljšega človeka ...

Mogočnega Oza je režiral Sam Raimi, ki slovi po domišljenem filmskem slogu in neobičajnem smislu za humor. Njegova fanta-

zijska avantura se zgleduje po likih in predstavah pisatelja L. Franka Bauma, ki je v prvih dvajsetih letih dvajsetega stoletja napisal 14 romanov, postavljenih v skrivnostno fantazijsko deželo.

Kdo bi vedel, kaj točno premore rjavooki ameriški igralec, ki mu je zadnja leta uspel zavidljiv preboj iz anonimnosti in ki se je igralstva v študentskih letih lotil, da bi se zne­ Spider-Man (2002) bil plašnosti. Preden je leta 2002 posnel prvega Spider-Mana (bil je najboljši prija­ telj Petra Parkerja, Harry Osborn), Jamesa ni poznal nihče, danes pa je ne samo iskan igralec, temveč tudi vsestranski umetnik: slikar, fotograf, kamerman, režiser in pesnik (prvo pesniško zbirko naj bi izdal aprila prihodnje Tristan in Izolda (2006) leto). Nežni spol ga je opazil v zgodovinski romanci Tristan in Izolda, predlani pa je bil nominiran za oskarja v drami 127 ur Dannyja Boyla. Franco je pri petintridesetih lastnik produkcijske hiše Rabbit Bandini Productions, posebne pozornosti pa je bil deležen tudi na 127 ur (2010) letošnjem berlinskem festivalu. V biografskem filmu Lovelace je odigral vlogo playboyevske­ ga kralja Hugha Hefnerja, kot režiser pa se je predstavil z dokaj neposrečenim eksperimen­ tom na temo gejevske s&m scene z naslovom Interior. Leather Bar. Za vlogo Oscarja se je Vzpon Planeta opic (2011) 14 dni učil čarovniških trikov z lasvegaškim mojstrom iluzije Lanceom Burtonom.

www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 7

Spisal: Damijan Vinter

Pripravite se na romantično zakonsko epizodo mladega para na britansko odštekan način! Komedija, ki prikaže življenje mlado­poročencev v prvem letu po vstopu v skupno življenje.

PRVO LETO PO POROKI I Give It A Year IGRAJO Anna Faris, Rose Byrne, Simon Baker, Rafe Spall, Minnie Driver, Jason Flemyng, Olivia Colman, Joseph Millson, June Smith ...

REŽIJA IN SCENARIJ Dan Mazer ŽANR romantična komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 14. marec 2013 TRAJANJE 97 min www.igiveitayearmovie.co.uk

J

osh (Rafe Spall) je brezskrben, malce neodgovoren in zmeden mladenič, precej duhovit, šarmanten in razgledan, predvsem pa nadarjen romanopisec. Nat (Rose Byrne) je ambiciozna ženska zelo praktičnega značaja. Čeprav sta si po značaju precej različna, med njima preskoči iskrica in mladi par se kmalu odloči za poroko. Po sanjski ceremoniji in uspeli poročni zabavi se Josh in Nat soočita z vsakdanjim življenjem, a tudi ta izziv jima gre dobro od rok. Čeprav jima družini, prijatelji (in celo duhovnik!) ne pripisujejo veliko možnosti za dolgotrajni zakon, sta po izteku prvega leta še vedno skupaj.

Kljub nekaterim skušnjavam, na katere naletita in ki ju poosebljata Joshevo bivše dekle Chloe (Anna Faris), življenja polna ženska različica Josha; in Natina čedna ameriška stranka Guy (Simon Baker), samozavesten poslovnež, ki se na vse pretege – tudi z golobicama ob romantični večerji – trudi osvojiti privlačno poročeno mladenko ...

Zanimivo je, da je tole britansko romantično komedijo ustvaril Dan Mazer, sicer tesni sodelavec Sashe Barona Cohena alias Ali G-ja oziroma Borata.

Po sodelovanju pri večini njegovih projektov – bil je scenarist pri seriji Da Ali

Rose Byrne in Rafe Spall G Show, filmih Brüno in Borat ter producent pri Diktatorju – se je Mazer odločil svoj humor preusmeriti v romantiko. »V večini tovrstnih komedij je v ospredju par, ki želi biti skupaj in mu to tudi uspe, sam pa sem pozornost namenil paru, ki naj bi se razšel. Vseeno sem vztrajal pri prije-

tni komediji, kjer najdeš ljubezen na pravem mestu. Nisem hotel ustvariti prekomerne grenkobe, po drugi strani pa so bridkost, zagrenjenost, jeza in prepiranje večje zagotovilo za zabavo kot ljubezen in metuljčki, šampanjec in podobno,« je prepričan dvainštiridesetletni Londončan.

Simon Baker in Anna Faris

Zapeljivec z »mentalnimi« izkušnjami Simon Baker velja za idealnega šarmerja pri žen­ skah nad 25 let. Na Tasmaniji rojeni igralec je že petnajst let srečno poročen z avstralsko igralko Rebecco Rig, ki mu je povila tri otroke. Po začetkih na avstralskih tleh se je Baker z družino preselil v ZDA, kjer je kaj hitro dobil svojo prvo filmsko pri­ ložnost v oskarjevskem L. A. zaupno. Kljub števil­ nim vlogam v celovečernih filmih je vedno ostajal

L. A. zaupno (1997) 8 | 231

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

Nekaj novega (2006)

bolj v ozadju (izjema je romantična drama Nekaj novega), je pa zato zaslovel v TV-serijah: kot pro­ dorni Odvetnik z ulice in Mentalist. Vloga simpa­ tičnega »jasnovidca«, ki zaradi osebnih motivov pomaga kalifornijskemu preiskovalnemu biroju pri iskanju morilcev in druge vrste prestopnikov, mu je prinesla kar nekaj stanovskih priznanj, vključno z nominacijo za zlati globus.

Odvetnik z ulice (TV, 2001–2004)

Mentalist (TV, 2008–2013)

Spisal: Samo Rugelj

Sladko-grenka komedija o upokojencu, ki nepričakovano doživi življenjski preporod.

Prvenec Matevža Luzarja, ki je na lanskoletnem Festivalu slovenskega filma dobil pet nagrad vesna in nagrado občinstva za najboljši film.

Srečen za umret IGRAJO Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanović, Jette Ostan Vejrup ...

REŽIJA IN SCENARIJ Matevž Luzar ŽANR komična drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 4. april 2013 TRAJANJE 100 min www.good-to-go-movie.com

Milena Župančič

A

meričani imajo svoj Gran Torino, Clinta Eastwooda, ki si namesto umirjene penzije izbere svojo zadnjo človekoljubno misijo, Angleži imajo svojega Harryja Browna, torej Michaela Caina, ki naredi podobno, Francozi imajo svojo Ljubezen, ki je pravkar dobila tujejezičnega oskarja in ki lepo pokaže, da je največji problem srednjega sloja zahodne civilizacije osamljena in od otrok odtujena starost, kar je nekaj, česar malce bolj prvobitne kulture niti ne poznajo, Slovenci pa smo dobili svojega Evgena Carja v filmu Srečen za umret. Ja, v središču tega filma je Ivan (igra ga Evgen Car), penzionirani učitelj glasbe, nad svojim sinom Markom (Vladimir Vlaskalić) precej razočaran stari mož, ki se po smrti svoje žene počasi pripravlja na selitev v upokojenski dom. Med generacijami vladajo nepremostljive razlike, saj njegova snaha Polona (Janja Majzelj) med odhodi na pilates že snuje kompletno predelavo hiše, v kateri je živel desetletja, in zdi se, da je Ivanu v edino uteho čakanje vnukinje pred osnovno šolo in obisk bližnje slaščičarne, ki pa s svojo ponudbo slaščic tudi lahko zagreni na prvi pogled enostavno sladkanje. Tudi z veseljaškim bratom Vinkom (Ivo Ban) se ne razume najbolje, saj ga ta s svojim vedenjem in značajem ves čas opo-

zarja na to, da je že res star in da pred njim ni ostalo veliko tistega, za kar se splača živeti. Selitev v dom za upokojence sprva tudi ne napoveduje boljših časov, saj malce bolj razigrane starce (Dare Valič, Dušan Jovanović in Ivo Barišič) s prepovedmi ustrahuje medicinska sestra, ki bi lahko pobegnila iz kakega Leta nad kukavičjim gnezdom. A za vogalom se skriva presenečenje: vitalna in brhka upokojenka Melita (Milena Zupančič), zraven katere je pri pouku računalništva prazen stol. Ta Ivana prestavi v višjo prestavo, ga spodbudi k temu, da začne izvirno uporabljati znanje, pridobljeno na tečaju pošiljanja mailov (med učenci lahko opazite tudi Poldeta Bibiča, s čimer film dobi tudi avro hvalnice veteranski generaciji slovenskih filmskih igralcev), in v monotoni upokojenski vsakdan se mu spet nasuje nekaj življenjskega smodnika. Film je kot svoj

celovečerni prvenec podpisal Matevž Luzar, ki si je prepoznavnost pridobil s svojim kratkim, diplomskim filmom Vučko (tudi tam z Evgenom Carjem v glavni vlogi), s starostniki pa se je Luzar ukvarjal tudi pri svojem prvem kratkem filmu Prezgodaj dva metra spodaj, s katerima Srečen za umret tvori nekakšno neformalno starostniško trilogijo. Srečen za umret je kot prvi celovečerni film nastal v produkciji Propeler, na lanskem Festivalu slovenskega filma pa je prejel pet nagrad vesna, in sicer: za najboljši scenarij (Matevž Luzar), za najboljšo fotografijo (Simon Tanšek), za najboljšo scenografijo (Katja Šoltes), za najboljšo kostumografijo (Pija Šinigoj Premzelj) in nagrado za najboljši ton (Julij Zornik), poleg tega pa je prejel tudi nagrado občinstva za najboljši film. Srečen za umret je film o tem, kako lahko jesen življenja vzcveti v novo pomlad.

Režiser Matevž Luzar 10 | 231

Dušan Jovanović in Dare Valič | 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

Fotografije: Mitja Ličen

Evgen Car in Milena Župančič

Spisal: Matic Večko

Španski ljubljenec festivalskih občinstev po svetu, Pedro Almodóvar, se z devetnajstim filmom vrača k žanrskim koreninam, s katerimi je pred triintridesetimi leti pričel svojo filmsko pot.

Ljubimci nad oblaki Los amantes pasajeros IGRAJO Javier Cámara, Pepa Charro, Cecilia Roth, Penélope Cruz, Antonio Banderas, Paz Vega, Blanca Suárez, Lola Dueñas, Hugo Silva ...

REŽIJA IN SCENARIJ Pedro Almodóvar ŽANR komedija DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 4. april 2013 www.losamantespasajeros.com

P

otem ko je z zadnjimi filmi režiser zavil v zanj neobičajno temačne vode (nazadnje smo si lahko ogledali njegovo srhljivo tragedijo maščevanja Koža, v kateri živim), se s svojim najnovejšim filmom vrača h koreninam. Ljubimci nad oblaki je namreč frenetična komedija zmešnjav, s kakršnimi si je najuspešnejši španski režiserski izvozni produkt ustvaril ime.

Tako rekoč celotno dogajanje filma se odvije na čezoceanskem letu do Mehike, kjer omejen prostor in turbulenca, v kom-

binaciji z neznanci, s katerimi je treba tiščati komolce, ustvarita idealno atmosfero za iskrivo in farsično Almodóvarsko komiko. Seveda je bilo posnetih že precej filmov, v katerih so protagonisti ujeti v klavstrofobično omejenem prostoru, vendar se ti po navadi gibljejo v žanrskem risu srhljivke (spomnimo se recimo Zakopan z Ryanom Reynoldsom). Če je tokrat glavni izziv za nesrečne potnike – ko letalo zaide v težave – boj z lastnimi strahovi in zoprnimi sopotniki, pa je bil za režiserja tokrat izziv

omenjeni princip iz srhljivk uporabiti z nasprotnim namenom in namesto ustvarjanja suspenza in vzbujanja strahu pri gledalcih izvabljati nasmeh na usta.

K sodelovanju pri svojem devetnajstem filmu je tokrat pritegnil tudi dva stara znanca, Penélope Cruz in Antonia Banderasa (za šarmantnega španskega igralca je bilo to že sedmo, za še vedno mladostno simpatično Penélope pa peto sodelovanje z Almodóvarjem), ki pa sta tokrat, verjeli ali ne, prvič v kakšnem njegovem filmu nastopila skupaj.

www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 11

Spisal: Matic Večko

Včasih je dovolj eno pivo, da se življenje obrne na glavo. Še posebej, če si lik v zgodbi, ki je zrasla v glavi scenaristov Prekrokane noči.

Polnih 21 21 and over IGRAJO Justin Chon, Skylar Astin, Miles Teller, Sarah Wright, Francois Chau, Samantha Futerman, Dustin Ybarra, Daniel Booko ...

REŽIJA IN SCENARIJ Jon Lucas in Scott Moore ŽANR komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 7. marec 2013 http://21andovermovie.tumblr.com/

M

edtem ko enaindvajseti rojstni dan pri nas za večino nima kakšnega izjemnega pomena, pa je čez lužo s tem precej drugače, saj je to starost, pri kateri se lahko slavljenec prvič (legalno) poda v klube, kamor mu je bil do tedaj vstop prepovedan, in se odpravi za točilni pult po kozarec piva oziroma katerekoli druge alkoholne kapljice. Mnogi zato enaindvajseti rojstni dan enačijo z vstopom v odraslost (upravičenosti slednjega ne bomo komentirali), ki ga je treba seveda dostojno proslaviti.

Tokratni srečnež je Jeff Chang, marljiv kitajski študent, ki ga na njegov enaindvajseti rojstni dan preseneti obisk dveh prijateljev. Čeprav želita pomemben mejnik proslaviti, kot se spodobi, se Jeff Chang (prijatelja ga skozi celoten film kličeta po imenu in priimku) ne da, saj ga naslednje jutro čaka izjemno pomemben sprejemni razgovor za študij medicine, ki bo odločil o njegovi nadaljnji življenjski poti. Na žalost se njihova modra in odgovorna odločitev, da gredo le na hitro pivo, sprevrže v podivjano in kaotično noč pijančevanja in razuzdanosti, kar bo za Jeffa Changa morda življenjsko usodna napaka.

Poredne fantovske dogodivščine so bile na platnu že mnogokrat prežvečene,

Spominja nas na > Projekt X, 2012 > Prekrokana noč 2, 2011 > Prekrokana noč, 2009 > Super hudo, 2007

kljub temu pa je lahko ta komična podzvrst še vedno na smrt zabavna, kadar je deležna obdelave s strani veščih ustvarjalcev s smislom za pravo mero ekscentrike in komiko, ki se vselej giblje po tanki meji dobrega okusa. Glede na to, da sta bila tako za režijo kot za scenarij tokrat zadolžena Jon Lucas in Scott Moore, ki sta med drugim zakrivila

Miles Teller, Justin Chon in Skylar Astin scenarija za oba dela Prekrokane noči, se nam za slednje najbrž ni treba bati. V režijskem prvencu omenjenih ustvarjalcev sta poleg Justina Chona (Somrak) v vlogi nesrečnega Jeffa Changa nastopila še vzhajajoča mlada igralca Skylar Astin (predmet poželenja iz Prave note) in Miles Teller (Projekt X, Zajčja luknja).

Filmsko kraljestvo za kitajskim zidom Kinematografsko področje je na Kitajskem, kot vsa ostala kulturna pro­ dukcija, trdno v rokah države in njenih cenzorjev. Kljub ogromnemu trgu (po nekaterih podatkih naj bi Kitajska trenutno premogla okoli 12.000 platen, številka pa se vsako leto veča) pa si lahko zaradi kvot kitajski gledalci na leto ogledajo le okoli dvajset filmov tuje produkcije. Filmski studii so se zato začeli posluževati rešitve, s katero zaobidejo to ome­ jitev in tako vse pogosteje vstopajo v koprodukcijo s kitajskimi podjetji.

Takšni primeri so med drugim novo nadaljevanje Kung Fu Pande, Iron Man 3, Časovna zanka in zdaj tudi Polnih 21, ki je bil delno posnet na Kitajskem. Seveda le to še ni vedno dovolj, da bi si film zagotovil pri­ kazovanje, saj mora po navadi še skozi cenzorske škarje. Kitajski gle­ dalci si bodo tako ogledali precej drugačno verzijo komedije kot mi, pri čemer bo največja sprememba v moralnem nauku, ki bo v ospredje postavil negativen vpliv zahodne družbe na osrednji lik.

Miles Teller in Skylar Astin www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 13

Spisal: Aleš Cimprič

Napeta pustolovščina o odpravi Kon Tiki, s katero je leta 1947 norveški avanturist Thor Heyerdahl poskušal dokazati, da so prebivalci Polinezije potomci južnoameriških staroselcev.

Kon Tiki KON-TIKI IGRAJO Pål Sverre Valheim Hagen, Anders Baasmo Christiansen, Gustaf Skarsgård, Tobias Santelmann, Odd Magnus Williamson, Jakob Oftebro, Agnes Kittelsen ...

REŽIJA Joachim Rønning, Espen Sandberg SCENARIJ Petter Skavlan, Allan Scott ŽANR pustolovščina DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 21. februar 2013 TRAJANJE 118 min www.kontikifilmen.com

I

zredni dosežki človeške volje in kljubovanja nemogočemu se radi vpišejo v zgodovino in včasih upravičeno pridobijo naziv legende. Prav taka je bila odprava Kon Tiki norveškega pustolovca in etnografa Thora Heyerdahla, ki se je leta 1947 z lesenim splavom iz Peruja odpravil na skoraj 7.000 kilometrov dolgo pot proti Polineziji. S splavom iz balse, zgrajenim po tradicionalni metodi, je Heyer­dahl hotel dokazati svojo teorijo – ki so se ji v učenih krogih posmehovali –, da je zaradi smeri morskega toka obstajala možnost, da so Polinezijsko otočje naselili starodavni

14 | 231

južnoameriški prebivalci. Na ročno zgrajenem splavu brez sodobnih pripomočkov je šest članov posadke pričakal skrajen preizkus telesnih in duševnih zmogljivosti. Poleg kljubovanja mogočnim silam narave so se morali navaditi tudi sobivanja brez zasebnosti, kjer je lahko hitro prišlo do živčnih nesporazumov.

Toda vse težave je po 101 dnevu plovbe odtehtal zmagoviti prihod na enega izmed polinezijskih otočkov.

Odprava Kon Tiki je bila deležna velike medijske pozornosti. Posadka je namreč na krovu imela radio, s katerim se je javljala novinarjem, ki so vneto spremljali podvig. S seboj so imeli tudi ročno kamero, posnetki katere so bili osnova za dokumentarni film Kon-Tiki (1950). Ta je prejel celo oskarja in do

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

sedaj ostaja še vedno edini norveški film, ki se lahko pohvali s tako visokim priznanjem. Sedaj pa sta reži­serska sodelavca Joachim Roenning in Espen Sandberg (Bandidas, 2006) ponudila svojo vizijo legendarnega potovanja. Rezultat je najdražji norveški film vseh časov, ki bo zadovoljil tako ljubitelje drame kot pustolovščine. Visoka produkcijska vrednost, izvrstni posnetki (večina težavnega snemanja na vodi je bilo izpeljanega na Malti) in prepričljiva igra so filmu prinesli nominaciji za najboljši tujejezični film na letošnjih zlatih globusih in oskarjih. Dramatični prikaz dogodkov – neurja, morski psi in razpadajoči splav – pa bo znova dokazal, da so resnične zgodbe tiste, ki so bolj neverjetne od izmišljenih.

Spisal: Aleš Cimprič

Hyde Park na reki hudson Hyde Park on Hudson IGRAJO Bill Murray, Laura Linney, Olivia Williams, Samuel West, Elizabeth Marvel, Olivia Colman, Elizabeth Wilson, Martin McDougall ...

REŽIJA Roger Michell SCENARIJ Richard Nelson ŽANR biografska komična romantična drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 21. marec 2013 TRAJANJE 94 min http://focusfeatures.com/hyde_park_on_hudson

F

ranklin D. Roosevelt je med najbolj znanimi ameriškimi predsedniki. Bil je zaslužen za izhod države iz velike depresije, Beli hiši pa je vladal tudi med vstopom države v drugo svetovno vojno. Sedaj pa je režiser Ro-

gosta. Filmsko zgodbo spremljamo z zornega kota Daisy (trikratna nominiranka Laura Linney), Rooseveltove sosede in sestrične v petem kolenu, ki se z njim zaplete v nenavaden prijateljski in intimen odnos. Toda predsednikovo po-

ger Michell (Notting Hill, 1999; Jutranje veselje, 2010) ponudil intriganten vpogled v predsednikovo življenje, ki ga običajno ne boste našli v zgodovinskih knjigah.

Hyde Park na reki Hudson prikaže prvi prihod angleškega kralja in kraljice na ozemlje ZDA. Obisk se je zgodil junija 1939, ko je Velika Britanija trepetala pred vojno z nacistično Nemčijo in iskala zaveznika v ZDA, ki pa se je takrat konfliktu še izogibala. Roosevelt (Bill Murray v za zlati globus nominirani vlogi) je kraljevi par sprejel v podeželski vili v rojstnem kraju Hyde Park. A film, katerega gibalo je omenjeni obisk, se pravzaprav osredotoči na kompleksna razmerja Roosevelta z ženskami njegovega življenja v času, ko gosti visoka

zornost mora deliti z njegovo materjo, ženo in tajnico.

Osnova za film je odkritje pisem in dnevnika, ki so jih našli pod posteljo Daisy po njeni smrti v stotem letu starosti. Michell je na podlagi zapiskov posnel svojevrstno romantično dramo o skrivnem razmerju, ki pa jo razširja s komični vložki.

Za slednje poskrbijo kulturne razlike med »vsakdanjimi« Američani in kraljevim parom, saj gostitelji »pozabijo« na protokolarna pravila, vrhunec pa doseže legendarno kosilo, na katerem postrežejo hot doge. Roosevelt pa je s temi dejanji presegel hladnost diplomatskih pravil in s kraljem vzpostavil pristen prijateljski odnos, ki je zaradi prihajajoče vojne obema državnikoma postal temeljnega pomena.

Laura Linney in Bill Murray

Spisal: Samo Rugelj

OSKARJI 2013

Veliko

napačnih odločitev SEZNAM ZMAGOVALCEV

Misija Argo

K

aj je sporočilo letošnjih oskarjev? Seveda to, da so oskarji nadaljevanje ameriške politike in ideologije s filmskimi sredstvi, in to, da so ameriški filmi velikokrat samo ameriška politika in ideologija v drugi preobleki. Zakaj torej ni dobila oskarja Jessica Chastain, ki je v 00:30 – Tajna operacija odigrala oficirko, ki je izsledila Osamo bin Ladna, s strani Američanov skoraj desetletje najbolj iskanega moža na svetu? Zato, ker Akademija ponavadi podeljuje oskarje za naprej, ne pa za nazaj. Kako za nazaj, boste rekli, saj je Misija Argo, ki je dobila oskarja za najboljši film, film o preteklosti? To že, vendar je to hkrati tudi film o prihodnosti, film o utemeljevanju prihodnje ameriške prisotnosti v Iranu. Je bila Misija Argo res najboljši film izmed nominirancev? Ne, bila je skoraj najslabši film, ki pa ga je okrasila izvirna uporaba filmske fikcije in filmskega blišča v politične namene. Klišejska karakterizacija Irancev je denimo izpadla veliko slabše kot v večini povprečnih akcijskih filmov z bližnjevzhodnimi liki v vlogi negativcev. Če ste bili kdaj v Iranu, in jaz sem bil svoj čas kar nekajkrat, in če ste kdaj delali posel z njimi, in jaz sem ga nekaj let, za milijonske farmacevtske cifre, potem bi seveda vedeli, kako inteligentni, zviti in nadarjeni so Iranci. Affleck pa jih kaže kot omejence, ki jih lahko nauči kozjih molitvic vsak malce bolj angažiran Američan. Oskarji za Misijo Argo so tako po mojem mnenju napaka, tako za najboljši film (obstajalo je vsaj pet bolj primernih kandidatov), za prirejeni scenarij (ah, Za dežjem posije sonce bi bil veliko bolj logična in utemeljena izbira) in za montažo (dajte no, najmanj sto lanskih filmov je bilo zmontiranih bolje). In če gre narobe že pri najboljšem filmu, gre seveda na-

Pijevo življenje

robe tudi marsikje drugje. Daniel Day-Lewis je bil predprogramiran za tretjega oskarja, in za izpiljeno, praktično popolno, a hkrati za nas Neameričane precej odmaknjeno igro ameriškega predsednika, ki je odpravil suženjstvo. Bolj prava izbira bi bil Bradley Cooper (če že ne bi hoteli spet nagraditi Denzla Washingtona), s čimer bi Za dežjem posije sonce ob oskarju Jennifer Lawrence postal Bolje ne bo nikoli tretjega tisočletja. Tudi oskar za scenarij filma Django brez okovov je bil napaka, Tarantino je bil veliko boljši in izvirnejši pri svojem prejšnjem filmu, Neslavne barabe. Enako Waltzev oskar, ki je samo ponovil svojega Lando iz Barab.

Izvirnega scenarističnega oskarja bi si denimo veliko bolj zaslužil Let, ki so ga povsem spregledali, ali pa kdo drug, ne pa sicer humorno zabeljena in vrtoglavo divja prilika o osvobajanju črnskih sužnjev. Še dobro, da je vsaj režiserskega in nekaj tehničnih oskarjev dobilo Pijevo življenje, resnični vizualni presežek, ki lepo diha tudi v 3D, in da so nagradili tudi njegovo izvirno glasbeno podlago, ki jo je občuteno skomponiral Mychael Danna.

Pogosto se vrti v mojem avtu. Oskar za celovečerno risanko je dobil Pixarjev Pogum, kar ni bilo tako presenečenje, kot je bil oskar za kratko risanko.

Tega je dobil Paperman, filigranska črno-bela miniaturka, ki jo kot predrisanko Razbijača Ralpha vrtijo tudi pri nas. Pohitite v kino, da jo ujamete še na velikem platnu!

Za dežjem posije sonce

Najboljši film Misija Argo – Grant Heslov, Ben Affleck, George Clooney Najboljša režija Ang Lee – Pijevo življenje Najboljša igralka v glavni vlogi Jennifer Lawrence – Za dežjem posije sonce Najboljša igralka v stranski vlogi Anne Hathaway – Nesrečniki Najboljši igralec v glavni vlogi Daniel Day-Lewis – Lincoln Najboljši igralec v stranski vlogi Christoph Waltz – Django brez okovov Najboljši tujejezični film Ljubezen – Michael Haneke (Avstrija) Najboljši animirani film Pogum – Mark Andrews, Brenda Chapman Najboljši izvirni scenarij Django brez okovov – Quentin Tarantino Najboljši prirejeni scenarij Misija Argo – Chris Terrio Najboljša izvirna pesem Skyfall – Adele, Paul Epworth (»Skyfall«) Najboljša izvirna glasbena podlaga Pijevo življenje – Mychael Danna Najboljši posebni učinki Pijevo življenje – Bill Westenhofer, Guillaume Rocheron, Erik De Boer, Donald Elliott Najboljše mešanje zvoka Nesrečniki – Andy Nelson, Mark Paterson, Simon Hayes Najboljša montaža zvoka Skyfall – Per Hallberg, Karen M. Baker in 00:30 – Tajna operacija – Paul N. J. Ottosson Najboljša montaža Misija Argo – William Goldenberg Najboljša maska Nesrečniki – Lisa Westcott, Julie Dartnell Najboljša kostumografija Anna Karenina – Jacqueline Durran Najboljša scenografija Lincoln – Rick Carter, Jim Erickson Najboljša fotografija Pijevo življenje – Claudio Miranda Najboljši kratki film Curfew – Shawn Christensen Najboljši kratki animirani film Paperman – John Kahrs Najboljši dokumentarni film Searching for Sugar Man – Malik Bendjelloul, Simon Chinn Najboljši kratki dokumentarni film Inocente – Sean Fine, Andrea Nix

Spisal: Aleš Cimprič

Kompleksna zgodba o veteranu 2. svetovne vojne, ki ima po njenem koncu težave z vrnitvijo v običajno življenje. Pod okrilje ga vzame karizmatični vodja novo nastalega duhovnega gibanja.

GOSPODAR THE MASTER IGRAJO Joaquin Phoenix, Philip Seymour Hoffman, Amy Adams, Laura Dern, Rami Malek, Jesse Plemons ...

REŽIJA IN SCENARIJ Paul Thomas Anderson ŽANR drama DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 20. marec 2013 TRAJANJE 137 min www.themasterfilm.com

S

cenarist in režiser Paul Thomas Anderson se je s svojim opusom ustalil kot svojevrsten in vizionarski filmski ustvarjalec, ki si upa poseči po ne­ ustaljeni praksi. Spomnite se samo filmov Vroče noči (1997), Magnolija (1999) ali Tekla bo kri (2007). Njegovi liki se pogosto nahajajo na robu obupa ali pa so zaznamovani z osebnostno hibo. Tak je tudi tokratni osrednji protagonist Freddie (Joaquin Phoenix), ki ima po koncu druge svetovne vojne – služil je v mornarici – težave z vrnitvijo v vsakdanje življenje. Obdan z dolgočasno službo, propadlo romanco in nagnjenostjo k

18 | 231

Joaquin Phoenix alkoholizmu naključno sreča Lancasterja Dodda (Philip Seymour Hoffman), duhovnega vodjo novo nastale sekte, ki sama sebe imenuje Cilj. Med njima se stke posebna vez, lahko bi rekli gospodar - suženj, kjer Freddyja motivira želja pobegniti iz ukleščenosti njegovega bivanja in postati del nečesa večjega. V ta odnos pa se vključi še Doddova noseča žena Peggy, vneta zagovornica novo nastalega duhovnega gibanja.

Glavne tri vloge so izjemno odigrali Joaquin Phoenix, Philip Seymour Hoffman in Amy Adams, ki so si priborili oskarjevske nominacije za najboljšo igro. Še posebej velja izpostaviti Phoenixa, ki se po večletnem premoru (vmes se je pojavil v »mockumentaryju« Še vedno sem tu, 2010) zmagoslavno

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

vrača na veliko platno. Njegova transformacija v življenjsko izgubljenega Freddija navduši tako s telesno kot izrazno igro. Anderson je film posnel na danes »upokojeni« 65 mm trak, da bi sliko kar najbolje približal epskim filmom iz 1950. let. Sicer pa je Gospodar povzročal kontroverznosti že pred prihodom v kinodvorane zaradi podobnosti lika duhovnega vodje z ustanoviteljem scientologije L. Ronom Hubbardom, kar pa se je izkazalo le za enega izmed navdihov (kot denimo življenjska zgodba pisatelja Johna Steinbecka) te izmišljene zgodbe. Andersonu je tako uspelo narediti film, pri katerem so za razčlenitev motivov potrebni večstranski eseji, verjetno pa je to tudi film, ki ga bodo bodoče filmske enciklopedije opisale kot enega pomembnejših v letu 2012.

Spisal: Matic Večko

Spisal: Aleš Cimprič

Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God Demiurg V kinu od 6. marca

Daleč za griči După dealuri IGRAJO Cosmina Stratan, Cristina Flutur, Valeriu Andriuță, Dana Tapalagă ...

REŽIJA Cristian Mungiu SCENARIJ Cristian Mungiu (navdahnjen z dokumentarnima romanoma Tatiane Niculescu Bran) ŽANR drama DISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 13. marec 2013 TRAJANJE 150 min www.dupadealuri.ro

R

omunski filmski ustvarjalci se lahko zadnje čase pohvalijo z vrsto uspehov. Na nedavno končanem berlinskem festivalu je drama Otrokova drža osvojila zlatega medveda, na lanskem cannskem festivalu pa je nagrade pobiral tudi režiser in scenarist Cristian Mungiu s svojim tretjim celovečernim filmom Daleč za griči. Mungiu, ki ima sicer že zlato palmo za svoj prejšnji film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva (2007), je tokrat prejel nagrado za najboljši scenarij, za najboljšo vlogo pa sta bili hkrati nagrajeni tudi glavni igralki Cosmina Stratan in Cristina Flutur (obe bosta obiskali Kinodvorovo premiero 13. 3.!). Čeprav je bil to njun prvi nastop pred kamerami, sta prepričljivo upodobili par najboljših prijateljic, ki sta skupaj odrasli v sirotišnici. Po vstopu v polnoletnost se je njuna življenjska pot ločila. Alina je odšla na delo v Nemčijo, Voichita pa je svoje poslanstvo našla v redu nun ortodoksnega samostana v odročnem kraju. Film se prične, ko očitno zlomljena Alina čez leta obišče Voichito, edino

osebo, ki jo je v življenju ljubila in ki ji je vračala ljubezen, z namenom, da prijateljico odpelje s seboj. Toda Voichita je v srce sprejela boga in je ne zanima življenje onkraj samostana.

Daleč za griči je presunljiva drama, ki govori o ljubezni in veri ter o dobronamernih dejanjih, ki lahko pripeljejo do pretresljivih posledic. Zgodbo sta navdihnila dokumentarna romana Tatiane Niculesu Bran, ki je popisala tragični primer eksorcizma v odmaknjenem moldavijskem samostanu leta 2005.

Mungie je zgodbo povzdignil v kompleksen prikaz tako življenja pod religioznimi pravili kot prijateljskega odnosa, ki ga je opredelilo življenje na robu revščine.

Film odlikuje odlična igra, mojstrska kompozicija kamere, zgodba, polna subtilnosti, predvsem pa hipnotičen tok filma, ki kljub dolžini ostaja gledalcu venomer dostopen. Še več, to je film, ki bo daleč za griče popeljal ne le cinefile, ampak bo zadovoljil tudi širše občinstvo, to pa uspe le resničnim filmskim mojstrovinam.

Mea maxima culpa: molk v božji hiši

N

edolgo nazaj je svet presenetila novica o odstopu papeža Benedikta XVI., kar je kmalu sprožilo ugibanja o vzroku. Ravno ob pravem času na platna prihaja dokumentarni film, ki ponuja prepričljiv odgovor na omenjeno (navi­dezno) enigmo.

Kar se prične kot izpoved štirih žrtev, ki jih je poleg več kot stotih drugih v obdobju dvajsetih let v internatu spolno zlorabil tamkajšnji duhovnik, se razvije v nekaj mnogo večjega in globoko zaskrbljujočega. Z izjemno drznostjo in analitično ostrino ta izjemen dokumentarni biser zare-

že v samo jedro spolne zlorabe otrok pod okriljem ene najstarejših in najmogočnejših organizacij na svetu, ki to kontroverzno problematiko že več kot tisoč sedemsto let načrtovano pometa pod preprogo. Film je ironični epilog v resničnosti dobil z odstopom papeža, skozi roke katerega so se ob trdovratnem molku stekali tisoči strani obtožb in pričevanj žrtev. Žal pa se zna po namigovanju poznavalcev problematike iz dokumentarca izkazati, da je šlo pravzaprav za pravočasni umik pred pravo nevihto, ki s plazom vse več novih primerov zlorab iz dežel tretjega sveta šele prihaja.

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO Marcel Štefančič, jr.: ZAKAJ SI ŽIVLJENJE ZASLUŽI, DA GA IZGUBIMO Kaj nam lahko prejšnje stoletje pove o tem tisočletju – izbrani eseji.

223 str., cena 19,90 € (mehka)

Miran Pustoslemšek: POČASI, POČASI Zapisi za bodoče arheologe zdrave pameti (Kolumne 2008–2012).

220 str., cena 19,90 € (mehka)

Dan Ariely: (POŠTENA) RESNICA O NEPOŠTENOSTI Kako lažemo vsem – še posebej sebi.

266 str., cena 24,90 € (mehka) Naročila: • po e-pošti: bukla-urednistvo@umco.si • po telefonu: 01/520 18 39 • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH! www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 19

Priredba istoimenskega romana priljubljene pisateljice Stephenie Meyer (Somrak saga). ZF romantična zgodba o prišlekih iz vesolja, ki lahko prevzamejo nadzor nad človeškim telesom.

Spisal: Aleš Cimprič

DUŠA The Host IGRAJO Saoirse Ronan, Diane Kruger, William Hurt, Jake Abel, Frances Fisher, Max Irons, Bokeem Woodbine, Chandler Canterbury, Boyd Holbrook ...

REŽIJA Andrew Niccol SCENARIJ Andrew Niccol po romanu Stephenie Meyer ŽANR znanstvenofantastična srhljivka DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 28. marec 2013 http://thehostthefilm.com/

P

otem ko je pisateljica Stephenie Meyer poskrbela za knjižno (in filmsko) evforijo z romantičnimi vampirji, se je preizkusila še v svojem prvem romanu za odrasle. Knjiga Duša (v izvirniku The Host) je knjižne police uzrla leta 2008, pri nas je za prevod poskrbela Mladinska knjiga. Čeprav avtorica ni ponovila uspeha Somraka, je roman Duša kljub temu dosegel najvišje mesto najpomembnejših prodajnih lestvic. Zato ne preseneča filmska priredba.

Saoirse Ronan in Max Irons Avtorica tudi tokrat ostaja zvesta žanrskim okvirjem, ki so jo proslavili po svetu. Paranormalno tokrat zamenja z znanstveno fantastiko, obdrži pa romantični vidik zgodbe. Ta nam približa svet prihodnosti, ko Zemljo prevzamejo prebivalci iz vesolja, ki si parazitsko prisvojijo človeška telesa.

Kljubuje jim le peščica upornikov. Ena izmed njih je Melanie, ki pa ji, ko jo ulovijo, prav tako vsadijo parazitsko dušo. Toda zgodi se nepričakovano, bitje ne pridobi popolne kontrole nad Melanijinim umom, ampak zaživita v sožitju. Pri tem spomini Melanie na njene bližnje in predvsem na fanta vedno bolj vplivajo na osvajalko, ki jo presenetijo silovitosti človeških čustev. Zgodba, na kateri visi

PREOBRAZBA DUHA IN TELESA Robb Wolf: PALEORECEPT Način prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.

392 str., cena 28,90 € (mehka)

Ana Gradišnik: Z UŽITKOM UŽITA: SLADICA BREZ ŽITA Z brezglutenskimi deserti nad pogubne alergije.

80 str., cena 16,90 € (mehka)

20 | 231

tudi prihodnost človeštva, se prevesi v nenavaden ljubezenski trikotnik, kjer vsaka od duš v Melanijinem telesu hrepeni po drugem fantu …

Melanie je upodobila ena izmed najobetavnejših mladih igralk ta hip, Saoirse Ronan. Simpatično igralko je odkril Peter Jackson v drami V mojih nebesih (2009), navdušila je v akcijski srhljivki Hanna (2010), pogosto pa jo bomo na platnu videvali v prihodnje, saj ima že v delu ali potrjenih najmanj sedem projektov. Njenega fanta v filmu igra Max Irons, sin igralca Jeremyja Ironsa, pridružita pa se tudi William Hurt in Diane Kruger. Film je režiral v žanru ZF-ja že preizkušeni Andrew Niccol (Gattaca, 1997; Trgovci s časom, 2011).

FILMSKE KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCO Zdenko Vrdlovec: ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011 Referenčna študija o slovenskem filmu. ca. 850 str., cena 33,80 € (mehka)

Matevž Rudolf: KO BESEDA PODOBO NAJDE* Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012).

536 str., cena 28,90 € (mehka)

*Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Samo Rugelj: DELAJ, TECI, ŽIVI Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.

Marcel Štefančič, jr.: FILMSKI ALMANAH 2012 Vsi kino filmi leta 2012.

219 str., cena 16,90 € (mehka)

264 str., cena 19,90 € (mehka)

»Veliki tekaški roman.« – Boštjan Videmšek (Sobotna priloga dela)

ZA VEČ FILMSKIH KNJIG POGLEJTE NA WWW:BUKLA.SI!

Naročila sprejemamo: • po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

| 6. marec–9. april 2013 | www.premiera.si

KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

Spisal: Filip Breskvar

Zgodba o dečku Joju je poučna parabola o otroškem odraščanju, razpetem med mladostno nedolžnostjo in kruto realnostjo vsakdana, kjer edini izhod iz neraz­ sodne čustvene otopelosti odraslih ponuja iskanje drobnih radosti življenja.

Kauwboy Kauwboy IGRAJO Rick Lens, Loek Peters, Hüseyin Cahit Ölmez, Susan Radder, Ricky Koole, Nikki Sampimon ...

REŽIJA Boudewijn Koole SCENARIJ Boudewijn Koole in Jolein Laarman ŽANR družinski film DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 23. marec 2013 TRAJANJE 81 min

L

judje se vsak dan spopadamo z novimi izzivi, toda odrasli se lahko s pomočjo svojih izkušenj povsem drugače soočijo s težavami in ne zaznajo zbeganosti otrok. Dogodki iz sveta odraslih lahko prek perspektive nedolžnega otroštva dobijo povsem samosvoje razumevanje, podobno nenavaden pa je lahko tudi odziv otroka.

Desetletni Jojo se mora poleg soočanja z mamino smrtjo vsak dan ukvarjati z depresivnim očetom, ki svojo žalost utaplja v alkoholu, njegovo razpoloženje pa niha od predane ljubezni do nenadzorovanega nasilja. Zbegani Jojo se zaradi pomanjkanja prijateljev čustveno naveže na zapuščeno kavko, ki jo neguje in ljubeče vzgaja. S tem si pridobi naklonjenost zvedave deklice Yenthe in drugih sošolcev, toda njegov oče ni niti najmanj navdušen nad sinovim ljubljenčkom. Ganljiv družinski trk dveh sorodno trpečih in v kaosu življenja izgubljenih duš postane neizogiben.

Režiser in scenarist Boudewijn Koole je zamisli za svoj prvi celovečerec črpal

Spominja nas na > Otrok iz zgornjega nadstropja, 2012 > Ledeni zmaj, 2012 > Fant s kolesom, 2011 > Pobalinka, 2011

iz lastnih izkušenj prepiranja med staršema, tematiko pogostih trenj med svetom odraslih in otrok pa je uporabil že v številnih kratkih dokumentarcih. Na berlinskem filmskem festivalu je za Kauwboya prejel nagrado za najboljši prvenec, evropska akademija ga je razglasila za najboljši mladinski film lanskega leta, izbran pa je bil tudi kot nizozemski kandidat za tujejezičnega oskarja.

Film je bil predpremierno prikazan na lanskem ljubljanskem filmskem festivalu, na redni spored ljubljanskega Kinodvora pa prihaja 23. marca, ko se bo premiere udeležil tudi režiser.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGrE IZ PREDPREMIERE ŠT. 230 RAZBIJAČ RALPH Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Dejan Litrop iz Šenčurja, Hermina Lipar iz Velenja, Marta Jakob iz Raven na Koroškem, Tanja Moderc iz Nove Gorice, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Marija Cankar iz Domžal, Sandi Horvat iz Ljubljane, Tomaž Žnidarič iz Šmartna pri Litiji, Kaja Tisa Janžekovič iz Rogaševcev NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.

SMS nagradna igra

Mogočni Oz Pošlji PREMIERA OZ na 6262 in osvoji privlačno nagrado!

Nagrade podarja Cenex.

• • • • • • • •

doktorska torba velika torba označevalec za knjige zodiak beležka i-phone ovitek nalepke T-shirt

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 4. MARCA DO VKLJUČNO 1. APRILA 2013.

NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 232, KI BO IZŠLA 10. APRILA 2013.

www.premiera.si | 6. marec–9. april 2013 |

231 | 21

Kinosemafor Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

NASLOV

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

l

Čudovita bitja ernest in Celestina

l

FILM 43

l

Hitchcock

l

hvala za sunderland

l

lovca na čarovnice

l

mama

l

nesrečniki

l

obljubljena dežela razbijač ralph

l l

tatica identitete

l

Umri pokončno: dober dan za smrt LEGENDA:

l

Fant se zaljubi v dekle, ki poseduje skrivni talent čaranja, bliža pa se dan, ko se bo morala soočiti s temačnimi silami ... Paranormalna najstni­ ška romanca, ki zapolnjuje vrzel po končanju Somrak sage.

Prikupna risanka o nenavadnem prijateljstvu med miško in medvedom, ki skupaj kljubujeta ustaljenim pravilom. Film odlikuje svojevrstna tehni­ ka slikanja, junaki pa bodo duhovite dialoge spregovorili v slovenščini! Številna vrhunska igralska zasedba se sprosti v filmskem omnibusu, v kakršnem je ne bi pričakovali. Komedija, ki se ne ozira ne meje dobre­ ga okusa, je film, ki ga je treba videti, da bi verjeli.

Biografska drama o velikem mojstru suspenza Alfredu Hitchcocku.

V ospredju je njegov odnos z ženo in njen vpliv na režiserjevo delo v času, ko se odloči šokirati javnost s srhljivko Psiho.

Gregor Baković igra v filmu Slobodana Maksimovića, ki govori o velikih problemih majhnih ljudi. Sladko-grenka komična drama, ki je postala zmagovalec lanskoletnega Festivala slovenskega filma.

Predelava klasične pravljice o Janku in Metki, kjer osrednja junaka (Gemma Arterton in Jeremy Renner) odrasteta v neusmiljena lovca na čarovnice. Domišljijska akcijska srhljivka je na voljo tudi v 3D! Gotovo najbolj vsestranska igralka novega vala, Jessica Chastain, se tokrat preizkusi v grozljivki producenta Guillerma del Tora. Zgod­ ba o v divjini najdenih posvojenih dekletih. Vznemirljivo in srhljivo!

Nesmrtni roman Victorja Huga si je v novi razkošni glasbeni inter­ pretaciji prislužil kar osem nominacij za oskarja. Kopica znanih imen nastopi v muzikalu, katerega petje so posneli v živo!

Predstavnik velike korporacije (Matt Damon) se sooči z zadržki lokal­ ne skupnosti pred črpanjem plina na njihovi zemlji, čeprav jim ponudi dober denar. Ekološko obarvana drama režiserja Gusa Van Santa.

Negativec iz videoigre Ralph bi rad postal dobri junak. Sodobna, a hkrati nostalgična Disneyjeva risanka je namenjena tako otrokom kot tistim, ki so zrasli ob zori videoiger. Sinhronizirano!

Sandyju (Jason Bateman) se življenje obrne na glavo, potem ko mu domiselna in žilava tatica (Melissa McCarthy) ukrade identiteto in s tem tudi prihranke. Zabavna kriminalna komedija!

Peto nadaljevanje legendarne filmske franšize. John McClane (Bruce Willis) odpotuje v Moskvo, kjer se je v težavah znašel njegov sin. Sledijo spektakularni avtomobilski pregoni in strelski obračuni. Yippee ki-yay!

OCENA SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! 1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV od Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011) • 960 strani filmskega branja • format 165 x 215 mm • barvne fotografije na kakovostnem papirju • trda vezava

• kronološka razporeditev filmov • pregledna kazala • knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV! Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti urednistvo@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!