Predpremiera 211

Leto 12/Številka 211/ 11. maj–14. junij 2011

© 2011 DISNEY

uvodnik

DESET LET NAŠIH FILMSKIH KNJIG

V 211. številki revije Predpremiera predstavljamo:

IMAX® 3D is a registered trademark of IMAX Corporation.

Piše: Samo Rugelj

P

omlad je že v polnem zagonu in iz tiskarne je spet prišel spomladanski paket filmskih knjig založbe UMco. Z njim pri naši založbi tokrat tudi praznujemo, saj v teh tednih mineva deset let, Filmska prihodnost za sladokusce 4–5 odkar smo izdali Kung fu panda 2 6–7 prvo filmsko knjiPirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 8–9 go. Morda je to primeren trenutek, da Prekrokana noč 2 10 se spomnimo, kaj Dekliščina 12 vse smo spravili na X-Men: Prvi razred 14 svetlo v tem času.

Duhovnik 16–17 Začetek je bil Adžami 18–19 skromen, saj niti ni Cena resnice 20 imel želje biti amŽivljenje na smetišču 22 biciozen. Na začetSkrivnost njihovih oči 23 ku tretjega tisočletja Dobro srce 24 se je zelo zmanjšala Filmografija slovenskih celovečernih produkcija filmskih knjig, ki je v tistih filmov 1931–2010 27 časih temeljila predSvet oceanov v 2D in 3D 28 vsem na Slovenski kinoteki. Kot je naša revija skušala nadomestiti porajajočo se praznino na področju filmskih revij, smo s filmskimi knjigami zato želeli zapolniti še knjižno praznino, ki jo je vsake toliko časa polnil predvsem Marcel Štefančič, jr. Posledica te želje je bila, da smo spomladi leta 2001 izdali tri filmske knjige. Dve, Sobotne filmske zgodbe (zbornik tekstov iz Sobotne priloge) in V isto reko ne moreš stoMAY 2011 IZDAJATELJ piti dvakrat (o filmskih nadaljevanjih prihodnosti), UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana sem podpisal kar sam, tretjo, Holivudarske zguncariTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40 je Rogerja Eberta, pa smo kot naš prvi prevod izdali E-mail: premiera@umco.si v sodelovanju s Kolosejem ob njegovem odprtju (ki ISSN: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodov te dni tudi beleži desetletnico svojega obstoja). Že s UREDNIŠTVO in PISCI četrto knjigo se je naši knjižni zbirki pridružil Marcel, in sicer s knjigo Umri na drugem mestu o filmUrednik: Matic Večko skih akcijskih junakih dvajsetega stoletja.

Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Naprej je šlo z vrtoglavim tempom. Do jeseKreativna urednica: Renate Štrucl ni 2001 je Marcel ob filmu A. I. Umetna inteligenLektura: Tina Šebenik ca spisal knjigo o Spielbergu in Kubricku (natisniPisci: Filip Breskvar, Samo Rugelj, Renate Štrucl, li smo jo v pet tisoč izvodih in jo večino brezplačno Damijan Vinter, Matic Večko razdelili potencialnim gledalcem filma), hitro smo OBLIKA IN PRIPRAVA izdali prvi filmski scenarij (Kruh in mleko Jana CvitOblikovanje: Žiga Valetič koviča), naslednje leto lansirali mini knjižno zbirko, Prelom: Matic Večko ki smo jo tiskali v šest tisoč izvodih in s katero smo Priprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., Ljubljana kasneje tematsko nekajkrat pospremili različne filOGLASNO TRŽENJE me (od Amelie, prek Spider-Mana do Reševanja maTina Šebenik, Renate Štrucl lega Nema), prevzeli Marcelov Filmski Almanah, ki Telefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, je do danes ostal v naši hiši, izdali predelano verzijo 040/670 666 mojega magisterija o evropskem filmu Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di­stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovoljepa Marcelovo renjem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nastamek delo o Držanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča vljanu Kaneu itn. avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Tega leta se je zbirki pridružil tudi tandem Reichen8. junija 2011 izide nova številka revije berg-Rutar, ki je v raznih kombinacijah izdal kar nekaj filmskih knjig.

Nadaljevalo se je v približno konstantnem tempu

12001_Pirates_12x4.5_Banner_V2.indd 1

disney.com/pirates

10/03/2011 15:57

100 95

75 100 95 25 75 5

0 25 5 0

foto: Zoja Rugelj

40.000 brezplačnih izvodov!

petih do desetih filmsko knjižnih naslovov letno in ko smo leta 2005 izdali Marcelovo zgodovino slovenskega filma z naslovom Na svoji zemlji, smo mislili, da je to neke vrste vrhunec naše filmskoknjižne dejavnosti in da bomo za vselej ostali pri izdajanju izvirnih filmskih knjig v mikro nakladah. Potem pa smo poleti 2005 v Zagrebu naleteli na hrvaško izdajo knjige 1001 film. Špeh nas je presenetil in zbudil ambicijo, hja, če lahko Hrvati, lahko tudi mi, navezali smo stike z angleškim založnikom in na glavo skočili v projekt.

Prihodnje leto je bilo krvavo, saj je bila oddaja 1.000-stranskega teksta vezana na rok, mi pa smo precej prepozno ugotovili, da prevod pač ni ustrezen. S pomočjo petih prevajalcev in Marcela smo v manj kot dveh mesecih vse skupaj le uspeli urediti, knjiga je izšla v 1.500 izvodih, se relativno hitro prodala (še zdaj povprašujejo po njej), nam pa odprla oči, da trg za velike, temeljne prevodne filmske knjige obstaja tudi pri nas. Tedanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je podprl naš naslednji megaprojekt, Knjigo o filmu (sto avtorskih pol zahtevnega filmskega teksta), ki smo ga s pomočjo desetih prevajalcev izdali zgolj nekaj mesecev po izvirnem izidu. Zdenko Vrdlovec je tedaj rekel, da je to knjiga o filmu, ki je za Slovenijo pred časom, a njena veličastnost je prepričala marsikoga, tako da je kmalu pošla celotna naklada. Da sta tako 1001 film kot Knjiga o filmu primerni knjigi tudi za širši krog (seveda zainteresiranih) bralcev, dokazuje tudi dejstvo, da se je del naklade brez težave in relativno hitro prodal tudi v Svetu knjige. Hkrati s Knjigo o filmu je izšel tudi Zadnji film, za zdaj največja Marcelova filmska knjiga v dveh delih, ki je detajlno pokrila obdobje t. i. Novega Hollywooda od konca 1970. let do konca 1980. let. Knjiga, o kateri je filozof Slavoj Žižek rekel, da bi si jo Američani morali prevesti v angleščino. >(NADALJEVANJE NA STR. 11). www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 3

Spisal: Matic Večko

Novi filmi Larsa von Trierja, Pedra Almodóvarja, Woodya Allena, Terrenca Mallicka, Wernerja Herzoga, Wima Wendersa, Gusa van Santa, bratov Dardenne, Akija Kaurismäkija in še mnogih drugih.

Lars von Trier

filmska prihodnost za sladokusce

M

edtem ko se odvija letošnji filmski festival v Cannesu, smo za vas preleteli filmsko ponudbo, ki bodisi po svojem nacionalnem ali produkcijskem izvoru oziroma umetniških tendencah odstopa od bolj komercialno naravnane ponudbe kinocentrov, v prihodnosti pa jo pričakujemo tudi na naših platnih. Večina filmov še nima uradnih slovenskih naslovov, zato smo ob izvirniku navedli delovne prevode. Poleg nekaterih bolj izpostavljenih, predstavljenih na desni, se obetajo tudi novi filmi režiserskih mojstrov, kot so Aki Kaurismäki, PaDeček na kolesu olo Sorrentino ter Jean-Pierre in Luc Dardenne. Omenjeni režiserji bodo prisotni tudi v tekmovalnem programu cannskega festivala; prvi s filmom Le Havre, o moškem, ki v francoskem pristaniškem mestu poskuša pomagati priseljenskemu otroku, Sorrentino s težkopričakovanim This Must Be the Place (To mora biti pravo mesto), v katerem bo Sean Penn preganjal bivše naciste, francoski bratovski režiserski dvojec pa s filmom Gamin au Vélo (Deček na kolesu), o prijateljstvu med dečkom iz sirotišnice in lastnico frizerskega salona. Za zlato palmo se bodo potegovali tudi turški režiser Nuri Bilge Ceylan s filmom Bir zamanlar Anadolu'da (Bilo je nekoč v Anatoliji), ki je že bil nagrajen za film Tri opice, Naomi Kawase s skrivnostnim novim filmom Hanezu no tsuki (režiserka je prav tako že slavila v Cannesu Gozdom žalovanja), danski režiser Nicolas Winding Refn (Bronson) z noirovsko kriminalko The Drive (Vožnja), v kateri so nastopili Ryan Gosling, Carey Mulligan in Ron Perlman, tu pa bo tudi Takashi Miike s filmom Ichemei (Samurajeva smrt). Filipinski režiser Brillante Mendoza, čigar kontroverzno Klavnico smo lani videli tudi pri nas, bo kot kaže spet dvignil nekaj prahu s filmom Captured (Ujeta), v katerem Isabelle Huppert (Učiteljica klavirja) ugrabijo islamski fundamentalisti, veliko zanimanja pa bo nedvomno deležen tudi na zadnjem berlinskem festivalu nagrajeni Jodaeiye Nader az Simin (Ločitev Naderja in Simin) iranskega režiserja Asgharja Farhadija, ki ponuja redko priložnost vpogleLočitev Naderja in Simin da v sodobno iransko družbo.

4 | 211

zasedbe, ki jo med drugim sestavljajo Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, Kiefer Sutherland in John Hurt, se v glavnem vrtijo okoli vprašanja, s čim nas bo po Antikristu presenetil kontroverzni danski režiser. Še najbolj bi nas najbrž šokiral s povsem običajnim in nepolemičnim filmom, česar pa glede na to, da gre po von Trierjevih besedah za »prelep film o koncu sveta«, najbrž ne gre pričakovati.

Melancholia (Melanholija) Enfant Terrible evropskega in svetovnega filma Lars von Trier s svojim skrivnostnim novim projektom izziva, še preden bo film doživel premiero v Cannesu. Ugibanja o filmu, o katerem pravzaprav ni znanega veliko razen igralske Pedro Almodóvar

La piel que habito (Koža, v kateri prebivam) Najslavnejši sodobni španski režiser je v svojem novem filmu spet združil moči z Antoniem Banderasom, ki je nastopil v petih režiserjevih zgodnjih filmih in katerega mednarodna kariera je vzletela tudi po zaslugi nastopa v Almodóvarjevem Zveži me iz leta 1990. Najnovejši filmski rezultat njunega sodelovanja je temačna drama o maščevanju, v kateri je Banderas odigral vlogo lepotnega kirurga, ki se poda na lov za moškimi, ki so posilili njegovo hčer. Film je nastal na podlagi romana francoskega pisatelja Thierryja Jonqueta, sam režiser pa je izjavil, da gre za enega njegovih najmračnejših filmov doslej.

Midnight in Paris

Woody Allen

(Polnoč v Parizu) Za neustavljivega ameriškega mojstra pretanjene filmske komike Woodyja Allena je to že 41. film.

Romantična komedija o poslovnem potovanju neke družine v francosko prestolnico se lahko pohvali z zvezdniško igralsko zasedbo, ki jo med drugim sestavljajo Owen Wilson, Rachel McAdams, Marion Cotillard in Michael Sheen, selektor cannskega filmskega festivala, ki ga je film letos otvoril, pa jo je označil kot »ljubezensko pismo Parizu«. Film je še pred premiero v Franciji dvignil precej prahu, saj je v njem v stranski vlogi nastopila tudi francoska prva dama Carla Bruni - Sarkozy.

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

Terrence Malick

The Tree of Life (Drevo življenja) Eden najbolj pričakovanih filmov zadnjih let velja za favorita letošnjega tekmovalnega programa na cannskem filmskem festivalu. Šele peti film ameriškega cineasta in samodržca Terrenca Malicka (Tanka rdeča linija), ki je v skoraj štirideset let trajajoči karieri enkrat že slavil v Cannesu s filmom Božanski dnevi (1978), je simbolistična in nadrealistična pripoved o odraščanju, izgubi nedolžnosti in izgubljenosti posameznika v sodobnem svetu. V glavnih vlogah sta nastopila igralska težkokategornika Brad Pitt in Sean Penn.

Letošnji filmski festival v Cannesu je po tem, ko je lani doživel kar nekaj kritik na račun privilegiranja moških filmski ustvarjalcev, v tekmovalnem programu predstavil filme štirih ženskih režiserk.

Habemus Papam

Nanni Moretti

(Imamo papeža) Italijanski režiser Nanni Moretti, ki je s pretresljivo študijo starševske bolečine ob izgubi otroka Sinova soba (2001; zlata palma v Cannesu) ustvaril enega najbolj ganljivih filmov zadnjega desetletja, se je s svojim zadnjim filmom, ki je sicer zastavljen v precej bolj lahkotni komični maniri, spet dotaknil občutljive tematike. Gre za pripoved o novoizvoljenem papežu in njegovem psihoterapevtu (vlogo je odigral režiser sam), ki ima zaradi psihičnih in poklicnih pritiskov, ki jih delovno mesto papeža prinaša s seboj, kar precej dela. Film je v Italiji dvignil že kar nekaj prahu, presenetljivo pa še ni doživel kritike s strani katoliške cerkve.

Gus Van Sant

Do pred kratkim se je zdelo, da bo 3D tehnologija ostala omejena predvsem na področje hollywoodske oziroma komercialne filmske produkcije. Da se utegnejo stvari tudi tu kmalu spremeniti, dokazujeta filma izpod režiserskih taktirk dveh velikih avtorjev svetovnega filma, ki tlakujeta pot za vstop novih tehnologij prikaza tudi na področje umetniškega in dokumentarnega filma.

Restless (Nemirno) Gus Van Sant nas je pred leti šokiral z morasto zadušljivim Slonom (2003; zlata palma v Cannesu), ki ga je navdihnil razvpit pokol na srednji šoli Columbine. Z najnovejšim filmom pa je sodeč po napovedih ubral bolj lahkoten oz. mainstreamovski pristop, kot ga je uporabil že pri filmih Dobri Will Hunting in Forresterjevo razkritje. V glavni vlogi zgodbe o prijateljstvu med hudo bolnim dekletom in ekscentričnim mladeničem, ki uživa v obiskovanju pogrebov, ob tem pa ga spremlja duh japonskega kamikaze iz druge svetovne vojne, je nastopila obetavna mlada igralka Mia Wasikowska (Alica v čudežni deželi).

A torinói ló (Turinski konj)

Béla Tarr, Ágnes Hranitzky

Film madžarskega režiserja Béle Tarrja, ki je izjavil, da gre za njegov zadnji film, je na minulem filmskem festivalu v Berlinu osvojil srebrnega medveda. Črno-bela pripoved o kmetu in njegovi hčerki, ki živita izolirano življenje na osamljeni kmetiji sredi puste pokrajine, ni film, ki bi pritegnil široko občinstvo, saj ga bodo cenili predvsem filmski sladokusci. Po mnenju nekaterih kritikov pa gre morda celo za režiserjevo najboljše delo, ki ga odlikuje predvsem do popolnosti dognana tehnika dolgih in počasnih kadrov – 146-minutni film jih tako premore le 30.

Ralph Fiennes

DOKUMENTARNOUMETNIŠKI 3D EKSTRAVAGANCI

Cave of Forgotten Dreams (Jama pozabljenih sanj) Filmsko ustvarjanje nemškega režiserja Wernerja Herzoga je že od nekdaj zaznamovano z raziskovaog Werner Herz njem geografskih, družbenih in psiholoških meja. S svojim zadnjim filmom pa je, kot bo morda pokazal čas, premikal tudi tehnološke mejnike, saj se je med prvimi odločil za uporabo 3D tehnologije v nehollywoodski filmski produkciji. Z dokumentarnim filmom gledalce popelje na osupljivo potovanje v slavne Chauvetove jame do prazgodovinskih stenskih slik, ki predstavljajo enega najstarejših poznanih primerov človekove likovne umetnosti.

Pina Coriolanus Režijski prvenec britanskega igralca Ralpha Fiennesa je ambiciozna sodobna predelava Shakespearjeve drame, umeščena v čas in prostor nekakšne psevdobalkanske vojne in zastavljena kot pronicljiv, brezkompromisen in kinetičen prikaz sodobnega vojskovanja in posameznikove usode znotraj tega. Verze, ki jih je pred več kot 400 leti zapisal slavni angleški bard, bomo tokrat slišali iz ust vrhunske igralske zasedbe, ki jo poleg režiserja sestavljajo še Gerard Butler, Brian Cox, Vanessa Redgrave in James Nesbitt.

Wim Wenders

Nemški cineast Wim Wenders (Nebo nad Berlinom) se je s svojim zadnjim filmom, plesnim dokumentarcem o eni največjih sodobnih plesnih umetnic Pini Bausch, pridružil zgoraj omenjenemu sonarodnjaku Wernerju Herzogu pri uporabi 3D tehnologije na področju umetniškega oziroma dokumentarnega filma.

Tudi z njeno pomočjo je ustvaril vizualno osupljiv vpogled v življenje in delo plesalke in koreografinje, preminule prav v času snemanja filma, v katerem pa osrednja vloga seveda pripada plesu, ki je po zaslugi uporabljene tehnologije gledalcem na čutno otipljiv način menda približan kot še nikoli prej.

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 5

Spisal: Damijan Vinter

Na platna se vrača najbolj zabavni predstavnik ogroženih živalskih vrst, ki se bo ob pomoči novih prijateljev spopadel s svojim največjim izzivom. Za zabavo naših najmlajših je poskrbela vrhunska sinhronizatorska ekipa.

Kung fu panda 2 Kung Fu Panda 2 GLASOVI Jack Black, Angelina Jolie, Gary Oldman, Seth Rogen, David Cross, Jackie Chan, Dustin Hoffman ...

REŽIJA Jennifer Yuh SCENARIJ Jonathan Aibel in Glenn Berger ŽANR animirana družinska komična pustolovščina DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 9. junij 2011 www.kungfupanda.com

D

ebelušni kosmati junak, ki je zrasel ob »nudl« dobrotah iz trgovinice očeta Pinga, se je presenetljivo globoko zasidral v srca gledalcev. Resda so zabavni živalski liki načeloma vedno lepo sprejeti, a upati, da bo nerodno okrogli in borilnim veščinam nadvse predani Po postal tako priljubljen, je bilo pred tremi leti še precej iluzorno. Danes je jasno, da je moto prvih prigod pogumne pande, »Kjer je volja, je tudi pot«, obrodil sa-

dove. Mladi gledalci te nadvse prijazne in nevarno ogrožene živalske vrste ne vidijo več zgolj kot zaščitnega znaka za okoljevarstvene napore, temveč tudi kot novega Bruca Leeja. No, čisto tako že ni, saj je Po precej manj resnoben kot pokojna azijska ikona karateja. In precej bolj zabaven.

6 | 211

SpominJa nas na > franšiza Ledena doba, 2002–2009 > Madagaskar 1 in 2, 2005, 2008 > Vesele nogice, 2006

Preudarni mojster Shifu, ki pred leti na srečo ni obupal nad nič kaj spretnim – in vedno lačnim! – Pojem, tokrat svojo druščino zvestih bojevnikov na pot novim dogodivščinam pospremi z rekom: »Če sledite plemeniti poti, je mogoče prav vse.« S tem jih seveda skuša pripraviti na to, da je novi nasprotnik zelo nevaren in da morajo biti pripravljeni na vse.

Ležerna panda, kajpak, leno uživa v statusu zmajskega bojevnika in s pomočjo petih prijateljev, velikih mojstrov kung fuja, varuje dolino miru. Kadar se seveda ne ukvarja s prehranjevanjem ali s svojim največjim sovražnikom, stopnicami!

A vzpon častihlepnega nasprotnika, ki namerava osvojiti Kitajsko in izničiti kung fu, ga prisili, da obnovi borilne sposobnosti in se sooči s prihajajočim zlom. Edina pot do zmage vodi preko odkrivanja lastnih korenin, ki bodo Poju omogočile uporabo skrivnostnih moči, pri čemer pa seveda ponovno ne bo šlo brez starih prijateljev.

Ustvarjalci so se tudi tokrat potrudili, da so dinamično zgodbo zapakirali v nadvse privlačno in zvezdniško embalažo. Za glavnim junakom se še vedno skriva spakovanja vajeni Jack Black, razumevajočemu učitelju je glas posodil Dustin

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

Hoffman, petim borcem pa so dodatni čar pridali David Cross, Seth Rogen, seksi Angelina Jolie in akcije vajena Lucy Liu ter seveda poosebljenje vzhodnjaških borilnih veščin, Jackie Chan.

Pri novih likih pa velja izpostaviti Garyja Oldmana kot zloveščega gospodarja Shena in njegove »razbijaške« mojstre, Victorja Garberja, Dennisa Haysberta in francoskega pretepaškega lepotca Jeana Claudea van Dammea.

Po zadnjih podatkih naj bi v divjini živelo med 2.000 in 3.000 orjaških pand. Čeprav se število počasi dviguje, še vedno spadajo med najbolj ogrožene živalske vrste.

SLOVENSKI KUNG FU JUNAKI Po Glas: Klemen Slakonja Okrogli novopečeni mojster borilnih veščin je poosebljenje naivnosti in prijaznosti. Ko pa je treba, zna svoje zalito telesce učinkovito uporabiti v bojne namene.

Shifu Glas: Pavle Ravnohrib Preudarni in malce čemerni guru mojster bojevanja je nekakšna mešanica med zloglasnim učiteljem Yodo in kakšnim od gremlinov.

Tigrica Glas: Tanja Ribič Progasta bojevnica iz rodu divjih mačk je v ponos svoji vrsti. Ne samo po pogumu in požrtvovalnosti, temveč tudi po eleganci gibanja.

Kača Glas: Pia Zemljič Sikajoči plazilec deluje kot nekakšen katalizator tudi sredi največjega pretepaškega navdušenja. Nekateri mu pripisujejo tudi sposobnost zapeljevanja. Žerjav Glas: Jernej Kuntner Je na prvi pogled malce zmeden in ne najbolj v toku dogajanja, a dolgonogi ptič v sebi skriva nesluten potencial.

Opica Glas: Klemen Mauhler Rjavodlakasti bojevnik zna v boju izkoristiti vse lastnosti, značilne za evolucijskega predhodnika človeka. Njegova gibčnost je bistvenega pomena.

Bogomolka Glas: Bojan Emeršič Žuželka, znana po tem, da ni najbolj ljubeča do svojih ljubimcev, je sicer najmanjša med petimi bojevniki, a nadvse učinkovita v zračnih sferah.

Gospodar Shen Glas: Uroš Smolej Temačni gospodar v podobi pava želi zavladati svetu in iztrebiti kung fu. Za to je s svojimi neusmiljenimi pajdaši pripravljen storiti prav vse.

Mojster Krok Glas: Vid Valič Po njegovi zaslugi se bodo v zgodovino kung fuja zapisali tudi krokodili. In nikar jih ne podcenjujte, tile orjaški plazilci znajo biti zelo okretni!

Mojster Gromki nosorog Glas: Primož Pirnat Orjaška in po lužah ležerno postopajoča afriška žival je kot nalašč za demonstracijo moči. Še posebej v tejle verziji, na dveh nogah.

Mojster Viharni vol Glas: Igor Jereb Voli so znani po svojem dinamičnem temperamentu in dejstvu, da jih, podobno kot bike, ni dobro razjeziti. Kot nalašč za obračune v kung fu slogu.

Spisal: Damijan Vinter

Ker sta se v prejšnjem delu od priljubljene franšize poslovila Keira Knightley in Orlando Bloom, so morali ustvarjalci uvesti nov močan lik, ki bi nudil protiutež kapitanu Jacku Sparrowu – spoznajte Penélope Cruz v vlogi nevarne Angelice.

Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi Pirates of the Caribbean: On Stranger Tides IGRAJO Johnny Depp, Penélope Cruz, Ian McShane, Geoffrey Rush, Kevin McNally, Richard Griffiths, Stephen Graham ...

REŽIJA Rob Marshall SCENARIJ Ted Elliott in Terry Rossio po likih Stuarta Beattieja in Jaya Wolperta in po romanu Tima Powersa ŽANR akcijska pustolovščina DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 19. maj 2011 TRAJANJE 141 min www.disney.com/pirates

Č

eprav je kazalo, da bomo zabavnim gusarskim prigodam priča samo trikrat, je njihov komercialni uspeh botroval novemu nadaljevanju, v katerem spet blesti neuničljivi Jo­hnny Depp kot simpatično zapiti kapitan Sparrow. Pirati so predvsem po

njegovi zaslugi – in navdušenju prekaljenega producentskega mačka Jerryja Bruckheimerja, ki je to eksotično franšizo s pomočjo studia Disney vzel pod svoje okrilje – postali popularni v tem tisočletju, a njihovi začetki segajo več kot štirideset let nazaj. Leta 1967 se je namreč v Disneyjevem zabaviščnem parku v Anaheimu rodila atrakcija z imenom Pirati s Karibov in kmalu postala ena najbolj priljubljenih adrenalinskih točk.

8 | 211

Popularen sprehod po rahlo mračnem gusarskem svetu, polnem neodkritih skrivnosti, je vzpodbudil filmarje in leta 2003 je nastal prvi pustolovski spektakel na to temo. Četverica scenaristov, med katerimi sta bila Ted Elliott in Terry Rossio, se je domislila barvite akcijske pustolovščine, postavljene v sedemnajsto stoletje, v čas, ko so v Karibskem morju kraljevali lopovski pirati. Glavni je bil Jack Sparrow, premeten in gentlemanski gusar, neskončno zvest samo enemu prijatelju: rumu.

Po spletu okoliščin sta se mu pridružila guvernerjeva hčerka in njen izbranec, vsi skupaj pa so se trudili obračunati s hudobnim kapitanom Barbosso.

V nadaljevanju s podnaslovom Mrtvečeva skrinja, ki je sledilo štiri leta kasneje, se je ekscentrični Jack – tokrat ponovno nič hudega sluteč in nič kriv! – zapletel v mrežo intrig. Čeprav je bilo

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

prekletstvo Črnega bisera izničeno, se je moral izogniti stoletnemu hlapčevanju, h kateremu ga je obvezovala davna obljuba legendarnemu vladarju morskih globin. Vse skupaj se za Jacka, ki je končal v objemu grozljive pošasti, ni najbolje izteklo, a njegovi prijatelji so ga s skupnimi močmi v naslednji epizodi s podnaslovom Na robu sveta vendarle rešili.

Ker se je v tretjem delu zaključila zgodba Willa Turnerja in Elizabeth Swann, sta Ted in Terry ustvarila nove like, hkrati pa v zgodbo vrnila nekaj starih znancev. Pri tem sta se oprla na roman z naslovom Z neznanimi tokovi (On Stranger Tides), ki ga je leta 1987 spisal Tim Powers. In kaj je tokrat novega? Neprekosljivi piratski kapitan Jack Sparrow in zviti morski volk Barbossa skušata najti legendarni izvir večne mladosti, a jima pot prekriža pustolovka in nekda-

nja Jackova simpatija Angelica (Penélope Cruz). S spretnimi nakanami Jacka zvabi na ladjo legendarnega gusarja Črnobradca.

Ko se v zgodbo vmešajo tudi pogubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrčni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obešenjaški sreči ...

Pred nami je torej nova zabavna pustolovščina, v kateri bo Johnnyju Deppu družbo delala prelepa Španka Penélope Cruz. Za kamero je prvič bdel Rob Marshall, pred kamerami pa se je med novimi obrazi presenetljivo znašla tudi Bondova šefica, Judi Dench. S četrtimi Pirati s Karibov nas bo Hollywood z zvezdniško zasedbo in kopico posebnih učinkov ponovno skušal prepričati, da gusarji in oživeli okostnjaki niso nujno samo zlobni in pokvarjeni odpadniki »civilizirane« družbe.

Resnični kapitan Črnobradec naj bi si med bojem na klobuku prižgal zažigalne vrvice in s tem strašil nasprotnike.

... nova zabavna pu"stolovščina, v kateri bo

Johnnyju Deppu družbo delala prelepa Španka Penélope Cruz.

"

Johnny Depp in Geoffrey Rush

Ista ekipa, druga stran sveta, nora noč in nov boleč pristanek. Očitno nauki iz prvega dela prekrokane komedije niso bili dovolj in bo treba lekcijo ponoviti še v drugo.

Spisal: Samo Rugelj

prekrokana noč 2 The Hangover 2 IGRAJO Bradley Cooper, Ed Helms, Zach Galifianakis, Justin Bartha, Ken Jeong, Jamie Chung ...

REŽIJA Todd Phillips SCENARIJ Jon Lucas in Scott Moore ŽANR komedija DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 26. maj 2011 http://hangoverpart2.warnerbros.com SpomINJa nas na > Road Trip, 2000 > Superhudo, 2007 > Ananas ekspres, 2008 > Draga, počakaj, sem na poti, 2010

R

ežiserska kariera Todda Phillipsa, ki je podpisal »umazane« komedije, kot so Road Trip (2000), Modeli stare šole (2003) in Šola za barabe (2006), se je nekako že znašla v slepi ulici, dokler ni pred dvema letoma z ubijalskimi gledalskimi rezultati vzletela Prekrokana noč in dokazala, da je za pokvarjene komedije z inteligentno premiso pri gledalcih vedno več kot dovolj prostora. Jutro po divji noči v Las Vegasu, ko se glavni junaki zbudijo v hotelski sobi skupaj s tigrom, dojenčkom in brez zoba, seveda mine v preštevanju škode, ki se je pripetila prejšnji dan, nadaljuje pa se z bolj ali manj bizarno rekonstrukcijo dogajanja, ki se ga junaška trojica le mestoma spominja. Formula, ki je vžgala prvič, se dve leti kasneje vrača še v malce bolj radikalni obliki. To bo morda še najbolj občutil Stu Price (Ed Helms), ki je v lasvegaški noriji izgubil zgolj zob (če o njegovi poroki nočemo izgubljati besed), po divji noči v Bangkoku, kamor so junaki prišli ravno zaradi njegove (in kakor pred presenečenimi svati ugotavlja njegov zvesti prijatelj Alan, niti ne prve) poroke,

Zach Galifianakis, Bradley Cooper, Justin Bartha in Ed Helms v drugo pa se zbudi s povsem svežim tatujem čez levo stran obraza, ki ga seveda ne bo možno tako enostavno sanirati. Kaj vse se lahko zgodi trojici veseljakov v eksotično začinjeni tajski prestolnici, je torej tokrat ključno vprašanje, na katerega bo skušala odgovoriti nova scenaristična ekipa (recimo Scot Armstrong, ki je že sodeloval pri Road Tripu in Modelih stare šole ter Craig Mazin, ki je pokal štose pri Filmih, da te kap) pod vodstvom Todda Phillipsa, ki je uspeh Prekrokane noči že delno vnovčil lani s kome-

Stu: v prvem delu zlomljen zob, zdaj pa tatu na precej vidnem mestu.

10 | 211

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

dijo Draga, počakaj, sem na poti, v kateri je nastopil tudi eden od prekrokane trojice, in sicer Zach Galifianakis (ta se v drugem delu zbudi brez las). Kot v prvem filmu se bo v stranski vlogi tudi tokrat pojavil Mike Tyson, seveda pa to ni edino presenečenje, ki ga je za drugi del pripravil Phillips. Za vlogo tatu mojstra je bil najprej predviden Mel Gibson,

Polomijada se nadaljuje.

kateremu pa so se zaradi slabe karme (ki jo je Gibson povzročil s svojim družinskim divjanjem) kasneje odpovedali in ga nadomestili z Liamom Neesonom. Posneli so predvidene scene, s katerimi pa Phillips ni bil zadovoljen, zahteval je ponovitev, vendar Neeson ni bil več na voljo, zato je to vlogo na koncu odigral igralec/režiser Nick Cassavetes.

Piše: Samo Rugelj

uvodnik (nadaljevanje s str. 3)

DESET LET NAŠIH FILMSKIH KNJIG V tistem času smo začenjali intenzivneje sodelovati s Slovensko kinoteko in njenim tedanjim direktorjem Stašem Ravterjem, ki je za sodelovanje pri tovrstnih projektih pokazal veliko zanimanja in naklonjenosti, zato smo se lotili naše naslednje knjige, pedagoške klasike Razumeti film Louisa Giannettija, prvovrstne študije zakonitosti filmskega medija in njegove sintakse (nekaj jo še imamo na zalogi, zelo jo priporočam).

S pomočjo Kinoteke in z javno podporo smo začeli posegati še na druga prevodna filmska področja. Tako smo lansirali novo zbirko Priročniki, v kateri smo izdali učbenike o filmski vzgoji British Film Instituta pa tudi filmske priročnike, denimo 130 filmskih projektov za uvod v snemanje filmov, ki lahko še posebej prav pridejo tistim, ki bi se radi lotili snemanja filmov, pa ne vedo čisto točno, kako bi to začeli. V tej zbirki so izšla tudi izvirna dela, denimo Mirjane Borčić o filmski vzgoji na Slovenskem v času, ko so se je lotevali in jo izvajali entuziasti (v letih 1955– 1980), pa Jovana Jovanovića (Uvod v filmsko mišljenje, knjigo je sozaložil JSKD) in Filipa Robarja Dorina (o dokumentarnem filmu). V povezavi s Kinoteko smo izdali tudi nekaj knjig-intervjujev s pomembnimi evropskimi filmskimi režiserji, kot

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE IN POPOLNI OSEBNI PODATKI (IME, PRIIMEK, NASLOV), KI JIH LAHKO POŠLJETE PREK KLJUČNE BESEDE PREMIERA PODATKI NA 6262. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9H-17H NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 9. MAJA DO VKLJUČNO 6. JUNIJA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 212, KI BO IZŠLA 15. JUNIJA 2011.

sta Lars von Trier in Krzysztof Kieslowski, pa njihove napotke za snemanje filmov (recimo Mikea Figgisa). Nekje vmes smo iz zastoja rešili tudi scenaristični priročnik Zgodba Robert McKeeja, projekt, ki najbrž ne bi nikoli izšel brez intervencije Filmskega sklada RS v času Igorja Prodnika in ki je za naju z urednikom Zdravcem Dušo predstavljal res svojevrstno preizkušnjo. Tako smo predlani prišli do BordwellThompsonove Svetovne zgodovine filma, na kateri si je zobe že polomila prejšnja uredniška ekipa. Integralna zgodovina filma je ob ultraproduktivnem prevajalcu Branku Gradišniku, ki je pokril vse razlike med prejšnjimi in zadnjo izdajo, kar nekaj pa prevedel tudi nanovo, kot največja slovenska knjiga o filmu izšla dobro leto po izvirnem izidu.

Ja, v teh desetih letih je pri naši založbi v raznih kombinacijah izšlo skoraj 80 filmskih knjig (torej več kot sedem letno). Mnoge so izšle brez kakršnekoli podpore, avtorji so pogosto dobili zelo nizke honorarje, včasih so želeli tudi zgolj, da knjige izide, saj jim je že to prineslo svojevrstno satisfakcijo. Vseeno pa so veliko naših knjig podprla tudi zasebna podjetja oziroma posamezniki, denimo Filmski Almanah, ki ga že ves čas podpirajo filmski distributerji, pa Zadnji film, ki ga je podprl Pristop, kar samo potrjuje, da se za projekte, za katerimi nekdo trdno stoji, vedno najde nekaj sredstev.

Že v kinu!

S Filmografijo slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 kot našim petim velikim filmsko-knjižnim projektom tako poravnavamo še dolg do slovenske kinematografije, saj je sedaj v eni knjigi na voljo celoten pregled slovenskih celovečercev od prvega pred 80 leti pa do najnovejših, ki se ponekod še sedaj vrtijo v kinodvoranah.

Za dobro vago pa so to pomlad izšle še tri poslastice. Najprej je tu Nekakšna avtobiografija Akire Kurosawe, obvezno branje za vse, ki jih zanima, kako so se rojevale filmske klasike, kot denimo Pijani angel in Rašomon, in ki želite spoznati, kaj se pravi res trdo delati v filmskem poslu (morda najbolj značilna anekdota je, ko se je Kurosawa obvezal, da bo do določenega dne oddal kar tri filmske scenarije in je potem hkrati pisal vse tri, vmes pa vse to pridno zalival s sakejem). Potem je tu teoretično delo, raznovrstni premisleki o filmski glasbi z naslovom Poslušajmo filme Mitje Reichenberga, ki so bili v zadnjih letih, ko je bil Reichenberg programski vodja Slovenske kinoteke, že objavljeni v Kinotečniku, za knjižno izdajo pa so predelani in nadgrajeni. Na koncu pa je tu seveda še jubilejni, dvajseti Marcelov Filmski Almanah 2010, svojevrsten filmski spomin našega najbolj produktivnega filmskega publicista, s katerim neutrudno beleži in recenzira, kar smo lahko na slovenskih filmskih platnih videli v posameznem koledarskem letu.

Vabljeni k branju in nakupu. Do konca maja imam za vas še posebno ponudbo: zadnje štiri knjige lahko dobite še po prednaročniški ceni, če jih naročite neposredno pri meni na samo@umco.si!

SMS NAGRADNA IGRA

DUHOVNIK 3x

ogrinjalo POŠLJI PREMIERA DUHOVNIK NA 6262!

Nagrade podeljuje Continental film.

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 11

Spisal: Filip Breskvar

Predlani so kinodvorane polnile komične predporočne prigode moških, ki so doživeli noro Prekrokano noč, letos pa je čas, da s podobno mero nesramne zabave udari tudi (pregovorno) nežnejši spol, ki pa se v Dekliščini izkaže za vse prej kot rahločutnega.

Dekliščina Bridesmaids IGRAJO Kristen Wiig, Maya Rudolph, Rose Byrne, Ellie Kemper, Melissa McCarthy ...

REŽIJA Paul Feig SCENARIJ Kristen Wiig in Annie Mumolo ŽANR komedija DISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 12. maj 2011 www.bridesmaidsmovie.com

SpomINJa nas na > Načrtovalka porok, 2001 > Vedno priča, nikoli nevesta, 2008 > Vojna med nevestama, 2009 > Prekrokana noč, 2009

FILMSKE POROČNE ZMEŠNJAVE Zabavna plat (pred)poročnih težav je navdihnila številne nepričakovane uspešnice, kot je bila Moja obilna grška poroka (2002). Pravi recept za poročno katastrofo je Julia Roberts (Moj bivši se poroči, 1997 in Pobegla nevesta, 1999), ena najbolj prisrčnih poročnih romanc pa stama se je spletla med Vojna med neve Drew Barrymore in Adamom Sandlerjem (Poročiva se, 1998). Anne Hathaway in Kate Hudson sta uprizorili Vojno med nevestama (2009), Katherine Heigl pa je bila Vedno priča, nikoli nevesta (2008). Za črni angleški humor so poskrbele Štiri poroke in pogreb (1994), avstralski pridih pa je ponudil film Muriel se poroči (1994). Večni zaobljubi ni ušla niti največja hollywoodska spogledljivka Marilyn Monroe (Kako Kako poročiti milijonarja poročiti milijonarja, 1953), za klasiko poročnih komedij pa velja film Nevestin oče, ki ga je leta 1991 igral Steve Martin, medtem ko lahko v izvirniku iz leta 1950 vidimo tedaj komaj 18-letno (in pred kratkim preminulo) Elizabeth Taylor.

12 | 211

Č

eprav si vsaka nevesta želi popolne poroke in številne skok v zakonski jarem načrtujejo, še preden se pojavi primeren partner, se nemalokrat zgodi, da stvari ne gredo povsem po načrtu. Težave se še posebej rade nakopičijo, če poročna priča ni kos svojim nalogam, oziroma če jih sploh ne pozna, kot se zgodi tudi nič hudega sluteči Annie (Kristen Wiig). Ker po številnih osebnih in poslovnih razočaranjih potrebuje razvedrilo, brez vprašanj sprejme ponudbo najboljše prijateljice Lillian (Maya Rudolph), da bo njena poročna priča. Ko dobi v roke dolg spisek nepričakovanih opravil, ki jih mora organizirati, na žalost ni več poti nazaj, toda za največji izziv se izkaže spoznavanje s preostalimi družicami. Annie skuša s pomočjo iznajdljivosti čim hitreje in čim ceneje opraviti vse predporočne obrede. Toda ko se skupaj s pisano druščino družic odpravi na dekliščino v Las Vegas, popustijo vse običajne norme bontona in morale, divja zabava pa bo vse vpletene spremljala še dolgo po poroki, če bodo razposajene ženske zanjo seveda sploh še našle čas in voljo …

Scenarij za nenavadno in spontano komedijo je nastal pod peresom igralk Annie Mumolo in Kristen Wiig. Slednjo smo letos že lahko videli v nenavadni znanstvenofantastični komediji Paul, pot na velika platna pa ji je odprla legendarna komična te-

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

levizijska oddaja Saturday Night Live. Režiser Paul Feig, ki se je na malih ekranih uveljavil z zabavno serijo Pisarna, je Wiigovi in njenim soigralkam pustil proste roke pri naključnem oblikovanju prizorov. Ker je želel na filmski trak ujeti čim več naravne

interakcije med glavnimi liki, je v filmu pustil tudi številne čudaške prizore, ki bi jih običajno označili za ponesrečene in zavrgli. Feig je v zgodbo vpletel tudi delček težav na lastni poroki, ko je v Las Vegasu želel dahniti večni da ob spremljavi glasbe Elvisa Presleyja, a je bil imitator vse prej kot posrečena različica legendarnega pevca.

Spisal: Samo Rugelj

Novo poglavje iz sage o prigodah supermutantov nas popelje na sam začetek njihove zgodbe in osvetli izvor večnega spopada med Profesorjem X in Magnetom.

X-MEN: prvi razred X-Men: First Class IGRAJO Jennifer Lawrence, January Jones, James McAvoy, Michael Fassbender, Nicholas Hoult ...

REŽIJA Matthew Vaughn SCENARIJ Zack Stentz, Jane Goldman, Matthew Vaughn in Ashley Miller po zgodbi Sheldona Turnerja in Bryana Singerja ŽANR znanstvenofantastična akcija DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 2. junij 2011 www.x-menfirstclassmovie.com

S

tripovski junaki Možje X so bili v filmskem smislu v zadnjem desetletju najbolj produktivni, saj se je njihova saga, v kateri smo šele začeli spoznavati li s filmi o posameznih junakih, njihove nadnaravne, mutantske pri čemer naj bi bil to najprej film o Wolverinu, za njim pa še posamezna filma o glavnem pozitivcu Profesorju X in glavnem negativcu Magnetu. Pred dvema letoma smo si tako lahko ogledali Možje X na začetku: Wolverine (zrežiral ga je Gavin Wood, ki je pred tem snel tujejzičnega oskarja za Tsotsija), kjer smo lahko spoznali izvor in začetke najbolj karizmatičnega mutanta v podobi Hugha Jackmana. Po tem pa so pri studiu načrt nadaljnjih filmov malce sposobnosti, v režiji Bryana Sin- spremenili.

V petem delu sage Možje X: Prgerja začela leta 2000 s filmom Možje X, se pod njegovim vod- vi razred, ki ga je zrežiral Matstvom tri leta kasneje nadaljeva- thew Vaughn (njegovi prejšnji la z Možje X 2 in se leta 2006 za- filmi so Kick-Ass, Zvezdni prah ključila v trilogijo s filmom Možje in Layer Cake, bil je tudi produX: Zadnji spopad, ki ga je zrežiral cent prvih filmov Guya RitchieBrett Ratner (Ful gas). Pri Foxu ja), se tako vrnemo v leto 1963, so potem napovedali, da bodo to ko Charles Xavier, poznejši Prostripofilmsko epopejo nadaljeva- fesor X (kot mladca ga upodablja

Charles McAvoy, ki se ga gotovo spomnite iz znanstvenofantastične srhljivke Iskan), ustanovi šolo za posebne ljudi, torej mutante z nadčloveškimi sposobnostmi. Med njimi je tudi Erik Lensherr, njegov najboljši prijatelj in kasnejši Magneto (upodobil ga je Michael Fassbender) ter s tem tudi njegov bodoči smrtni sovražnik. To je čas, ko ta dva mlada moža odkrivata svoje moči in preizkušata njihove meje ter skušata, skupaj z ostalimi mutanti, med katerimi nekatere že po-

SMS NAGRADNA IGRA SM

VODA ZA SLONE Založba Modrijan podarja 5 knjig Voda za slone, po kateri je bil posnet tudi istoimenski film.

POŠLJI PREMIERA SLON NA 6262 in osvoji čudovito knjigo!

14 | 211

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

znate (denimo Mystique, sedaj v podobi oskarjeve nominiranke in bodoče zvezde ameriškega filma Jennifer Lawrence), nekateri pa bodo tu prvič (recimo Havok in Darwin) poskušali ustaviti veliko grožnjo svetu. Seveda pa se na neki točki njuno prijateljstvo prelomi, postaneta nenadkriljiva rivala vsak s svojim delom ekipe in vojna med mutanti za prevlado, ki smo jo spremljali v prvih treh delih, se je s tem lahko začela. Naslednji film o Možeh X je predviden za leto 2014.

Spisal: Filip Breskvar

V postapokaliptičnem svetu se samotni maščevalec odloči prelomiti zaobljubo in rešiti ugrabljeno nečakinjo pred hordo krvoločnih vampirjev. Toda razkritje srhljive skrivnosti ga prisili v epski boj, podkrepljen z osupljivimi 3D posebnimi učinki.

duhovnik Priest IGRAJO Paul Bettany, Cam Gigandet, Maggie Q, Lily Collins, Karl Urban, Stephen Moyer, Christopher Plummer ...

REŽIJA Scott Charles Stewart SCENARIJ Cory Goodman po stripu Min-Wooja Hyunga ŽANR akcijska domišljijska grozljivka DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 5. maj 2011 TRAJANJE 87 min http://priest-movie.net

POSTAPOKALIPTIČNA PRIHODNOST ČLOVEŠTVA Sedma umetnost človeštvu ne napoveduje lepe prihodnosti v primeru apokalipse, saj se v večini filmov družba spremeni v krvi željne pobesnele horde, ki ampirji se iz somračnih romanc vračajo v svet jim lahko kljubujejo uničujočega boja s človeštvom, v pustinje unizgolj junaki s posebčenega sveta, kjer edino upanje predstavlja neiznim poslanstvom, od prosen boj, tako z grozljivimi nadnaravnimi stvori kot Pobesnelega Maxa tudi z dogmami, ki dušijo svobodo človeškega duha.

(1979), Pobega iz Zgodba o odpadniškem Duhovniku je prvič zaživela Knjige odrešitve New Yorka (1982), v istoimenskem korejskem stripu Mina-Wooja HyunPoštarja (1997) in ga. Producent Stuart Levy, ki je strip izdal v ZDA, je Knjige odrešitve (2010). Po napovedih poskrbel tudi za prenos vizualnega spektakla na velifilmov Matrica (1999) in Terminator: ka platna. Režiser Scott Charles Stewart, ki smo ga v Odrešitev (2009) bodo človeštvo zasu- naših kinih spoznali s celovečernim prvencem Legija, je akcijskim prizorom dodal lasten pridih vizualnih žnjili stroji ali pa se bomo znašli v večnem presežkov, saj se je v sedmi umetnosti kalil kot ustvarboju z zombiji, kot nam prerokujejo akcijske grozljivke Zora živih mrtvecev (1978), 28 dni pozneje (2002) in Nevidno zlo (2002) ter malce bolj komični Noč neumnih mrtvecev (2004) in Dobrodošli v deželi zombijev (2009).

28 dni pozneje Morda pa se lahko celo uresniči scenarij, da bo Zemlja nekoč postala Planet opic (1973), saj ta filmska serija letos dobiva svojevrsten preddel.

V

1 x ruta, 1 x denarnica, 1 x ženski T-shirt, 1 x steklenica za vodo, 1 x T-shirt, 1 x obesek za telefon, 1 x obesek za ključe, 1 x zvezek, 1 x čepica, 1 x zapestnica, 1 x ogrlica 16 | 211

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

jalec posebnih učinkov v spektaklih Iron Man, Umri pokončno 4 in Pirati s Karibov. Poleg zgodbe o vojni z vampirji in uporu proti lažem represivne organizacije je v ospredju tudi osebna dilema vojaka, ki ga je družba oblikovala v uničevalno orožje, a ga po koncu vojne zavrgla in prepustila lastni usodi. Film je s pomočjo religioznih elementov meditativnega črpanja nadnaravnih moči tudi poklon jedijevski filozofiji iz Vojne zvezd, medtem ko se številni akcijski prizori naslanjajo na princip umskega premagovanja običajnih zakonov fizike, ki smo mu bili priča v trilogiji Matrica.

Zgodba je postavljena v čas po grozljivi vojni med ljudmi in vampirji, ki je zdesetkala človeštvo.

SMS NAGRADNA IGRA

PIRATI S KARIBOV POŠLJI PREMIERA PIRATI NA 6262!

Osvoji piratsko nagrado!

Nagrade podeljuje Cenex.

V kinu od 19. maja!

Pravila in pogoji nagradne igre na strani 11.

Prihodnost nam bo postregla z obilico filmov, ki nastajajo po stripih. Med drugim prihajajo The First Avenger: Captain America, Cowboys And Aliens, Sin City 2, The Avengers, John Carter of Mars ter novi Spider Man, Superman, Iron Man in Batman, svoj film pa bo dobil tudi Marvelov Ant-Man. SpomINJa nas na > Dredd, 1995 > saga Nevidno zlo, 2002–2010 > trilogija Podzemlje, 2003–2009 > Sodni dan, 2008

S­ krivnostni Duhovnik (Paul Bettany – Da Vincijeva šifra), ustvarjen za boj proti vampirjem, je skupaj z drugimi bojevniki ponižan in odrinjen na rob ostankov človeške civilizacije, ki jih s strahovlado vodi Cerkev. Toda ko Duhovnik izve, da so njegovo nečakinjo ugrabili vampirji, se upre navodilom Cerkve in zapusti mesto, da bi našel maščevanje in morebitno odrešitev. Med iskanjem sledi združi moči z neučakanim lokalnim šerifom Hicksom (Cam Gigandet – Cimra). Poleg neizprosnih bojev z vampirji jima sledi tudi skupina bo-

Maggie Q kot Svečenica

Paul Bettany kot Duhovnik

jevnikov, ki jih je Cerkev poslala za upornim Duhovnikom. Med njimi je tudi odločna Svečenica (Mag­gie Q – Misija: nemogoče 3), ki se odloči prestopiti vrste in pomagati Duhovniku, toda vojska vampirjev ima prav posebnega vodjo, ki je neposredno povezan z Duhovnikovo preteklostjo, njun končni obračun pa bo odločal o preživetju človeštva.

Spisal: Matic Večko

Naturalistično filmsko tkanje, sestavljeno iz petih zgodb, ki se povežejo v silovit dogajalni pramen. Prvenec režiserskega dvojca, ki je film posnel na podlagi lastnih izkušenj iz življenja na enem najbolj nemirnih področij na svetu.

adžami Ajami IGRAJO Shahir Kabaha, Fouad Habash, Ibrahim Frege, Youssef Sahwani, Ranin Karim, Eran Naim ...

REŽIJA IN SCENARIJ Scandar Copti, Yaron Shani ŽANR drama DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 11. maj 2011 TRAJANJE 124 min

P

rvenec korežiserjev Scandarja Coptija in Yarona Shanija je dobil svoj naslov po razvpiti soseski obmorskega izraelskega mesta Jaffa, kjer v nemirnem sožitju prebivajo pripadniki judovske, krščanske in islamske veroizpovedi.

Kljub temu, da gre za njun prvi celovečerni film, sta oba ustvarjalca, ki sta poleg režije prispevala tudi scenarij, ustvarila prepričljiv in ideološko neobremenjen vpogled v vsakdanje življenje prebivalcev enega politično najbolj nestabilnih območij na svetu. K temu je zagotovo pripomoglo tudi to, da sta lahko črpala iz svojih vsakdanjih izkušenj, dokumentaristična objektivnost filmske perspektive

pa je najbrž tudi posledica tega, da sta režiserja različnih veroizpovedi in kulturnih ozadij – Copti (v filmu je odigral tudi pomembno stransko vlogo) je namreč v Izraelu živeči arabski musliman, medtem ko je Shani jud.

Drama se pri podajanju zgodbe naslanja na tehniko več pripovednih tokov in gledišč v maniri filmov Babilon, Pasja ljubezen ali Gomora. Sestavlja ga pet vinjet, ki jih najavljajo špice z navedbo poglavij in so razporejene v bolj ali manj kronološkem

Jaffa je bila starodavno obmorsko mesto na ozemlju današnjega Izraela, danes pa je del Tel Aviva. Velja za eno najstarejših mest na svetu – večkrat je omenjena tudi v Stari zavezi Svetega pisma. Skozi vso zgodovino je bila zanjo značilna multietničnost in verski pluralizem.

SpomINJa nas na > Pasja ljubezen, 2000 > Božje mesto, 2003 > Babilon, 2006 > Mammoth, 2009

vrstnem redu z manjšimi prekrivanji. Kolesje zgodbe v uvodni epizodi v tek požene klanski uboj iz maščevanja, ki pa zgreši svojo tarčo, devetnajstletnega Omar-

ja. Temu je srd beduinskega klana na vrat nakopal njegov stric s streljanjem na enega od njegovih članov. Omar se po pomoč zateče k vplivnemu Abu-Liasu, spor pa lahko razreši le plačilo visokega zneska, ki je povsem izven Omarjevega dometa. V obupu ta skuje usodni načrt za preprodajo droge. Skozi druga poglavja v zgodbo vstopijo še mladi palestinski Arabec Malek, lahkoživi kuhar Binj, izraelski policist Dando in Abu-Liasova hčerka Hadir, ki jo od njene ljubezni, Omarja, za vedno ločuje verski prepad. Na začetku precej razvezane niti kompleksne filmske strukture, ki od gledalca zahteva precejšnjo mero pozornosti in lastnega vložka pri povezovanju likov in zgodb, se počasi spletajo v smeri usodnega sklepnega poglavja, ki zapolni še zadnje prazne lise in postreže z udarnim emocionalnim iztekom.

Film je večinoma posnet iz roke, kar ustvarja vtis dokumentaristične avtentičnosti, h kateri veliko prispeva tudi dejstvo, da

večina nastopajočih ni poklicnih igralcev, ampak so jih k filmu pritegnili tako rekoč iz ulic soseske, v kateri se zgodba odvija. Ob omenjenih kvalitetah filma niso izostale tudi nagrade; izraelsko-nemška koprodukcija je tako med drugim prejela Zlato kamero s posebno omembo na festivalu v Cannesu, bila s strani Evropske filmske akademije proglašena za evropsko odkritje leta, nominirana pa je bila tudi za oskarja.

Spisal: Samo Rugelj

Po romanu izpod peresa pisca kriminalk Michaela Connellyja sedaj prihaja še filmska priredba, ki jo poganja solidna igralska zasedba.

CENA RESNICE The Lincoln Lawyer IGRAJO Matthew McConaughey, Marisa Tomei, Ryan Phillippe, William H. Macy, Josh Lucas, John Leguizamo ...

REŽIJA Brad Furman SCENARIJ John Romano, Michael Connelly ŽANR kriminalna drama DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 12. maj 2011 TRAJANJE 118 min www.thelincolnlawyermovie.com

O

dvetniška kriminalka je podžanr, ki v zadnjih letih ne beleži ravno veliko filmov v svojih vrstah, kar je tudi nekako razumljivo, saj so se v tem času zelo razmahnile druge zvrsti filma, ki se porajajo iz stripov in videoiger ter ciljajo na povsem drugo publiko. Tako je od časa, ko so skoraj letno vzletale literarne adaptacije Johna Grishama, ki je svojo filmsko kariero začel leta 1993 s Firmo (in Tomom Cruisem v glavni vlogi) in še istega leta nadaljeval s Pelikanovem poročilom (ki

William H. Macy ga je poganjala Julia Roberts), preteklo že kar nekaj filmskega traku. Ja, to so bili časi, ko se je v ta žanr vmešaval tudi sicer na tehnologijo udarjeni Michael Crichton (in sicer z romanom, potem pa leta 1994 hitro tudi s filmom Razkritje).

SpomINJa nas na > Firma, 1993 > Pelikanovo poročilo, 1993 > Razkritje, 1994

Seveda pa to ne pomeni, da v tem času ni nastal noben soliden odvetniški triler v knjižni obliki. Eden od avtorjev, ki so v tem času napisali kup povsem spodobnih kriminalk, je Michael Connelly, kar dobro znan tudi med slovenskimi bralci. Na filmu so se njegove knjige do sedaj znašle zgolj po zaslugi Clinta Eastwooda in njegove adaptacije Connellyjevega romana Krvna slika (2002). Knjiga, ki nosi naslov Odvetnik v Lincolnu iz leta 2005 je bila v slovenščino prevedena pred tremi leti, v njej pa glavni ležerno energični odvetnik Mickey Haller, ki ga je v filmu upodobil Matthew McConaughey (ne pozabimo,

Matthew McConaughey in Ryan Phillippe 20 | 211

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

Matthew je pred petnajstimi leti že igral odvetnika s podobnim temperamentom v Grishamovem Času za ubijanje), večino svojih poslov, med katere sodi tudi zastopanje petičnežev z Beverly Hillsa, ureja kar z zadnjega sedeža svojega avtomobila, Lincolna, seveda. Ko mladega in bogatega Louisa Rouleta obtožijo, da je pretepel in posilil prostitutko, Rouletovi za obrambo prosijo Hallerja, ob tem pa trdijo, da želi ženska od njihovega pridnega in spodobnega fanta zgolj dobiti nekaj denarja. Haller sprejme zastopanje, saj se mu nasmiha največ denarja v zadnjih letih, ko pa pregleda dokaze proti obtožencu, ugotovi, da je ta primer morda povezan še z enim iz njegove preteklosti. Kmalu se izkaže, da je zajčja luknja veliko globlja, kot je Haller mislil na začetku, in da bo moral uporabiti vse svoje sposobnosti, če bo hotel priti stvari do dna, pri tem pa ohraniti tudi celo glavo. Soliden odvetniški triler, ki bi moral prinesti še kako filmsko adaptacijo vedno solidnega Michaela Connellyja.

SLOVENSKI CELOVEČERNI FILM V ENI KNJIGI Knjiga je izšla ob 80. obletnici prvega slovenskega celovečernega­filma v sozaložništvu Slovenske kinoteke in založbe UMco.

Od Kraljestva Zlatoroga (1931) do Circusa Fantasticusa (2010)!

FilmOGRAFIJA SLOVENSKih CELOVEČERNih FILMov 1931–2010

Ob nakupu knjige do 30. junija si boste lahko izbrali še lepo darilo, knjigo Trier o von Trierju ali Kieslowski o Kieslowskem.

Podatki o knjigi: • format 240 x 200 mm • trda vezava • dvojezična slovensko-angleška izdaja • več kot 200 celovečernih filmov • 80 portretov režiserjev • 840 strani • Zdenko Vrdlovec: Zgodba o slovenskem filmu 1931–2010 • Lilijana Nedič: Oris filmske produkcije na Slovenskem

Naročila sprejemamo po telefonu: 01/520 18 39, 01/520 18 30 in e-pošti: urednistvo@umco.si, UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

Cena: 49,90 €

Spisal: Matic Večko

Na obrobju Ria de Janeira se na največjem svetovnem smetišču prepletajo usode nenavadnih ljudi, ki jih je newyorški umetnik Vik Muniz povezal v dokumentarni film o tem, kako lahko zavržene stvari osmislijo umetnost in človeška življenja.

Življenje na smetišču Waste Land NASTOPAJO Vik Muniz REŽIJA Lucy Walker, Karen Harley, João Jardim ŽANR dokumentarni film DISTRIBUTER Demiurg PREMIERA 1. junij 2011 TRAJANJE 99 min

T

o, da si dokumentarni film (nominiran tudi za oskarja) britanske režiserke Lucy Walker v izvirniku deli naslov z enim najvplivnejših literarnih del 20. stoletja, pesnitvijo The Waste Land Thomasa Stearnsa Eliota, ni naključje. Medtem ko nas je slednji skozi gosto tkanje modernistične citatnosti in aluzij z neizprosno nihilistično logiko povedel do golega kamnitega smetišča dekadence in eksistencialnega obupa zahodne civilizacije po prvi svetovni vojni, se v pronicljivem dokumentarcu brazilski umetnik Vik Muniz poda do končne postaje potrošniške družbe, enega največjih odlagališč odpadkov na svetu, kjer pa med smradom in debelimi plastmi umazanije in smeti naleti na neomadeževano človečnost, optimizem, moč sanj in neuničljivo voljo do življenja.

Vik Muniz na smetišču Jardim Gramacho Vik Muniz je priznan brazilski kipar in fotograf, ki je negotovi prihodnosti na brazilskih ulicah ušel s pomočjo sreče v nesreči (letalsko karto za ZDA je plačal z odškodnino bogatega sovrstnika, ki ga je ustrelil v nogo). Dokumentarni film sledi njegovi drzni ideji, s katero je želel nekaj malega svoje sreče vrniti nazaj med najrevnejše prebivalce rodne Brazilije, hkrati pa s pomočjo umetnosti opozoriti na njihovo socialno stisko, ki v povezavi z ekološko problematiko pridobiva aktualen globalni pomen.

Leta 2008 se je Muniz podal v Jardim Gramacho, ogromno zbirališče odpadkov na obrobju Ria de Janeira, kjer si okoli 3.000 ljudi služi vsakodnevni kruh s pobiranjem in ločevanjem odpadkov, primernih za reciklažo. Njegova zamisel je bila s pomočjo teh ljudi in smeti, s katerimi se preživljajo, ustvariti serijo portretnih umetniških fotografij, izkupiček od prodaje katerih bi na koncu pripadel njim. Med fotografiranjem se je pobliže seznanil z vrsto tamkajšnjih prebivalcev, ki v nasprotju s pričakovanji izžarevajo ambicioznost, optimizem, humanost in neupogljiv ponos nad svojim

POŠLJI PREMIERA OCEANI NA 6262!

Oglej si film o življenju v oceanu in zadeni DVD! Nagrade podeljuje Fivia.

Pravila in pogoji nagradne igre na strani 11.

22 | 211

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

trdim in umazanim, a poštenim in ekološko koristnim načinom preživljanja. Film iz umetniškega dokumentarca tako prehaja v intimen prikaz življenja zbiralcev smeti, njihovih sanj in globoke človeške modrosti, ki v sebi skriva tudi mogočno ekološko sporočilo o pomembnosti recikliranja, ki bi mu morali prisluhniti prav vsi.

Na smetišču Jardima Gramacha se med sabo mešajo solze in smeh, življenje in smrt, plastika in umetnost, nagon po preživetju in visoka misel Machiavellija in Nietzscheja, po zaslugi Vika Muniza in tamkajšnjih prebivalcev pa smo gledalci priča tudi izjemni lepoti umetnosti in človeške duše, ki se lahko rodita tudi na najbolj nepričakovanem mestu.

SMS NAGRADNA IGRA V Kinodvoru od 22. aprila do 22. maja in v Planetih Tuš od 14. julija!

SVET OCEANOV

Spisal: Matic Večko

Z manjšo zamudo na naša platna prihaja izvrstna argentinska kriminalna srhljivka, ki je na lanskoletni podelitvi oskarjev v hudi konkurenci, v kateri sta bila tudi favorizirana Beli trak in Prerok, presenetljivo osvojila oskarja za najboljši tujejezični film.

Skrivnost njihovih oči El secreto de sus ojos IGRAJO Soledad Villamil, Ricardo Darín, Carla Quevedo, Pablo Rago, Javier Godino, Bárbara Palladino ...

REŽIJA Juan José Campanella SCENARIJ Eduardo Sacheri in Juan José Campanella po romanu Eduarda Sacherija ŽANR kriminalna romantična srhljivka DISTRIBUTER Cenex PREMIERA 7. junij 2011 TRAJANJE 129 min

F

ilm je delo režiserja Juana Joséja Campanelle, ki se je pred tem kalil tudi pri nekaterih uspešnih televizijskih izdelkih, od katerih bo našim gledalcem najbrž najbolj poznana odvetniško-kriminalna serija Zakon in Red. Film je nastal po romanu Eduarda Sacherija, glavno vlogo v njem pa je odigral priznani argentinski igralec Ricardo Darín, ki smo ga imeli pri nas med drugim priložnost videti v odlični napeti kriminalni drami Devet kraljic.

Zgodba sledi upokojenemu sodnemu uslužbencu Benjamínu (Darín), ki se odloči, da bo napisal roman, temelječ na nerešenem primeru brutalnega umora neke mlade ženske, ki ga je skupaj s svojo nadrejeno, Irene, raziskoval pred tridesetimi leti. Ob

tem začne obiskovati kraje in ljudi iz preteklosti, med katerimi je tudi Irene, v katero je še zdaj po tihem zagledan. Kompleksna in vrhunsko spletena zgodba preskakuje iz prihodnosti v preteklost, postopoma pa se razkrivajo tudi podrobnosti primera, ki se je za vse vpletene v njegovo raziskovanje razvil v obsedenost, katere drobna iskra se po treh desetletjih spet prižge. Film hkrati podaja tudi pronicljiv komentar dušeče politične slike Argentine za časa vladanja vojaške hunte v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je lahko povsem po tihem skozi sodne in pravne prste spolzel tudi krut umor, saj se ljudje pogosto niso upali spraševati za usodo tistih, ki so takrat pogosto brez sledov izginjali iz ulic in svojih domov.

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 23

Spisal: Matic Večko

Tretji celovečerec islandskega režiserja Dagurja Kárija je samosvoja mešanica črne komedije in drame, ki jo v glavni vlogi krmari izvrstni Brian Cox.

Dobro srce The Good Heart IGRAJO Brian Cox, Paul Dano, Isild Le Besco, Bill Buell, Susan Blommaert, Alice Olivia Clarke ...

REŽIJA IN SCENARIJ Dagur Kári ŽANR komična drama DISTRIBUTER Continental film PREMIERA 19. maj 2011 TRAJANJE 95 min www.thegoodheartfilm.com

R

ežiser Dagur Kári je nase opozoril že s celovečernim prvencem Mi, albini (2003), leta 2005 pa je bila na festivalu v Cannesu premierno prikazana njegova ekscentrična komedija Skriti adut, ki je kasneje navdušila tudi žirijo 16. LIFFa in si prislužila nagrado vodomec za najboljši film.

Godrnjavi ljudomrznež Jacques (Cox – Kdo je Bourne?, Poslednja noč) je lastnik zanikrnega newyorškega bara, ki po petem srčnem napadu znova pristane v bolnišnici. V njegovi sobi se po neuspešnem

24 | 211

Brian Cox kot Jacques in Paul Dano kot Lucas poskusu samomora znajde tudi brezdomni mladenič Lucas (Paul Dano – Naša mala mis). Pacienta bi si bila težko bolj različna – Lucas je poln prijaznosti in topline, ki predstavljata popolno nasprotje Jacquesovi čemernosti in zlobi. Čeprav se zdita povsem nekompatibilna, Jacques skuje osupljiv načrt – po smrti bo vodenje bara predal Lucasu. Preden se ta dobro zave, se prične naporno šolanje, pri čemer mu največjo oviro predstavljata prav njegova dobrosrčnost in prijaznost. Jacquesov bar je namreč ustanova prav posebne vrste, kjer se postreže le stalnim gostom, se ne tolerira niti najmanjše prijaznosti in je vstop ženskam strogo prepovedan.

Lucas se nekako ne more nalesti tiste prave nesramnosti, ki jo zahteva Jacques, piko na i pa doda prihod simpatične francoske mladenke, ki se znajde v Lucasovi postelji. Jacques ga postavi pred ultimat – v 24 urah se mora znebiti dekleta ali pa ga bo vrgel nazaj na ulico. Bo Lucasu uspelo omehčati kamnito Jacquesovo srce, ki počasi peša, ali pa bo ta umrl kot zakrknjen ljudomrznež? Ekscentrična žanrska mešanica v svojem rokavu seveda skriva še en presenetljiv obrat.

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

Režiser je povedal, da je želel s filmom v formatu celovečerne drame ujeti tudi nekaj tiste lahkotne situacijske komike in epizodnosti, ki je značilna za humoristične nanizanke. Ta komična komponenta v filmu prihaja do izraza predvsem ob zašiljenih dialogih, v katerih s sočno in neprizanesljivo jezičnostjo briljira Cox v vlogi Jacquesa, ob strani pa mu stoji tudi pisana paleta stranskih likov. Vse skupaj se spoji z melodramatično pripovedno zasnovo, ki na trenutke zadiši po dickensovsko obarvani temačni pravljičnosti Božične pesmi.

Spisala: Renate Štrucl

Z morsko želvo se odpravite na osupljivo potovanje po modri dimenziji našega planeta. Tokrat tudi v 3D.

svet oceanov Oceanworld REŽIJA Jean-Jacques Mantello SCENARIJ Francois Mantello, Jean-Jacques Mantello ŽANR dokumentarni film DISTRIBUTER Fivia PREMIERA 22. april; Planet Tuš: 14. julij 2011 TRAJANJE 85 min www.oceanworld3d.com

P

otopimo se pod gladino oceana na severni obali Avstralije in se približajmo slavnemu Velikemu avstralskemu grebenu (Great Barier Reef ), kjer se bo začelo naše 9.000 kilometrov dolgo potovanje v družbi pogumne morske želve. Barvito in pestro življenje v oceanu postane v trenutku, ko se mu dovolj približamo, tudi nevarna pustolovščina, a morska želva (iz družine Chelonioidea) v rjavem roževinastem oklepu, ki ga obraščajo drobne zelene alge, je dobro prilagojena na morsko življenje, tako da je potovanje z njo pravi užitek. Najprej

26 | 211

zaplavamo mimo ogromne jate pisanih ostrižev, in se skrijemo belemu morskemu psu, srečamo kite glavače, škatlaste ribe in morske golobe. Ko pride noč, se želva varno skrije pod previs, takrat pa se na lov poda murena, nevarna riba kačje oblike. Naslednji dan srečamo razigrane delfine, ki urijo svoje mladiče, orke, velikanske kite grbavce, prijazne rastlinojede morske krave in se znova skrijemo pred nevarnimi tigrastimi morskimi psi. Morska želva

| 11. maj–14. junij 2011 | www.premiera.si

ves čas potovanja poučno razlaga življenjske navade raznolikih prebivalcev oceana, saj jih dobro pozna in skupaj lahko doživimo čudovite podvodne dogodivščine. Film je rezultat sedemletnega dela številnih mednarodnih podmorskih ekspedicij, ki so imele več kot 1.500 delovnih ur za 200 ur posnetega podvodnega materiala v 3D tehniki. V Kinodvoru si lahko ogledate 2D različico filma, v planetih Tuš pa bo na voljo 3D.

Pripravil: Matic Večko

POMLADNE FILMSKE KNJIGE O filmu

Poslušajmo filme

Voda za slone

Bertold Brecht prevod: Samo Krušič Društvo za širjenje filmske kulture Kino!

2010, m. v., 148 str., 10 €

Mitja Reichenberg UMco 2010, t. v., 167 str., 24,90 €

Sara Gruen prevod: Lili Potpara Modrijan, ponatis 2011 m. v., 384 str., 14,90 €

Bertold Brecht je eden naj­vplivnejših gledaliških avtorjev in teoretikov 20. stoletja. Medtem ko je znano, da je s svojimi idejami preko avtorjev kot so Goddard, Fassbinder in drugi posredno vplival na sodobne filmske tokove, pa precej manj vemo o njegovem osebnem in profesionalnem odnosu do filmskega medija. Ob obravnavi omenjene tematike se bo kot izredno dragocena izkazala pričujoča zbirka avtorjevih esejev, spisov in razmišljanj katerih rdeča nit je sodni proces, ki se je odvil ob Brechtovem sporu s produkcijskim podjetjem, ki je posnelo film po njegovem delu Opera za tri groše. Pisanje se v prvi vrsti bere kot teoretska raziskava filmske produkcije in umetniških kriterijev v širšem kontekstu družbenih odnosov, v katero pa vstopajo tudi avtobiografski elementi. Knjižica je opremljena z obsežno in izredno informativno spremno besedo, ki poleg teoretsko obarvane analize Brechtovega razmerja do filma postreže tudi s številnimi zanimivimi biografskimi podatki, na primer tistim o Brechtovem navdušenju nad zvezdnikom nemega filma Charliem Chaplinom.

Knjiga je nastajala v obdobju 2008–2010, sestavljena pa je iz poglavij, ki jih je bilo moč spremljati kot istoimensko kolumno v mesečniku Kinotečnik. Poglavja so urejena in predelana tako, da se logično in smiselno nadaljujejo in dopolnjujejo.

Delo nas popelje v svet onkraj filmske podobe – v svet filmskega zvoka. Zagotovo ni slučaj, da so se mnogi filmski ustvarjalci odločili, da bodo sodelovali z določenimi filmskimi skladatelji.

Takšni tandemi so obrodili izredne filmske umetnije, ki nam služijo za osnovno teorijo in temeljno razumevanje soodnosa med podobo in glasbo.

Odkar je filmski zvok neločljiv element filmske podobe, imamo opraviti z dvema fenomenoma: vidnim in slišnim. Prav slednjega knjiga izpostavlja kot tistega, ki nas spremlja na vsakem koraku, pa o njegovem vplivu na nas vemo bolj malo.

Zbran in urejen pogled na zanimivo tematiko, katerega branje bo zagotovo spodbudilo razmišljanje o tem, kaj v filmih slišimo ter kaj lahko ob tem razmišljamo in povemo.

Potem ko se njegovi starši smrtno ponesrečijo z avtomobilom, Jacob Jankowski, triindvajsetletni študent veterine poljskega rodu, obupan in zgrožen ob spoznanju, da je čez noč postal brezdomec, zapusti predavalnico kar sredi zaključnega izpita in skoči na prvi vlak, ki pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini. Začne se pustolovščina, ki bo Jacoba zaznamovala za vse življenje in ga, triindevetdesetletnega, ponovno pripeljala pod »veliki šotor«. Roman pred bralcem razgrinja delček zgodovine ameriškega cirkusa, ki jo preplete z nežno ljubezensko zgodbo Jacoba in glavne artistke Marlene. Še posebej toplo se bo dotaknil ljubiteljev živali.

Pisateljica Sara Gruen je rojena v Vancouvru v Kanadi, od leta 1999 živi v Združenih državah, zadnjih sedem let kot profesionalna romanopiska. Velika ljubiteljica živali in podpornica številnih organizacij za varstvo živali in divjine se v svojih romanih v glavnem posveča živalim.

Po knjigi je bil posnet tudi film z Robertom Pattisonom v glavni vlogi.

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 27

Pripravilo uredništvo

izšlo je novo temeljno nacionalno filmsko delo

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 Več avtorjev UMco in Slovenska kinoteka 2011, t. v., 840 str., 49,90 €

O

b osemdesetletnici predvajanja prvega slo­ venskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga je v obliki knjižne filmografije na enem mestu izšel integralen pregled celovečernega filmskega ustvarjanja pri nas, od samih začetkov pa do filmov, ki so bili predvajani

V kraljestvu Zlatoroga (1931) na 13. festivalu slovenskega filma leta 2010.

Navsezadnje je enemu od teh, mladinski komediji Gremo mi po svoje, uspelo doseči tudi svoj­e­ vrstno prelomnico, saj je ravno v času nastajanja knjige postal najbolj gledan slovenski celovečerni film po osamosvojitvi. Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 je nastala z združitvijo ter temeljito vsebinsko in tehnično nadgradnjo dveh prejšnjih podobnih knjig, zato velja povedati nekaj besed tudi o tem.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov, 1931–1993, ki se je že precej časa ne da več kupiti in so ljubitelji slovenskega filma lahko prišli do nje le še v knjižnicah, je izšla leta 1994 pri Slovenskem gledališkem in filmskem

Triglavske strmine (1932) muzeju in je predstavila dobrega pol stoletja slovenskega filma. Knjiga je nastala v zgodnjem obdobju nove osamosvojene slovenske države,

ko je že postalo očitno, da se je hkrati z nekdanjim političnim sistemom poslovil do takrat veljaven organizacijski in produkcijski model slovenskega filmskega ustvarjanja. Šlo je za model državno subvencioniranega in produciranega filma, ki je v različnih oblikah obstajal od leta 1945 dalje.

Pred tem ga na Slovenskem tako rekoč ni bilo, saj sta v obdobju med obema vojnama nastala le dva celovečerna filma.

Skupaj s tema je bilo v obdobju od leta 1931 do 1993 posnetih 127 celovečernih filmov, ki so bili predvajani v kinematografih.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1994–2003 je predstavljala nadaljevanje izdaje iz leta 1994 in je zajela obdobje desetih let, ko so se ob produkciji, ki sta jo podprla Filmski sklad RS in nacionalna televizija, uveljavile tudi bolj neodvisne produkcije, hkrati pa so to obdobje zaznamovali številni debitanti ter uspeh slovenskega filma doma in v tujini.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 zajema vse filme iz prej omenjenih dveh knjig, ki jim dodaja slovensko celovečerno filmsko produkcijo, nastalo v letih 2004–2010. Gre za integralno verzijo, v kateri sta združeni vsebini prvih dveh knjig, izvedeni pa sta bili tudi temeljita oblikovna prevetritev in poenotenje.

Knjiga je dvojezična, slovenski in angleški del pa potekata vzporedno, kar prispeva k preglednosti in kompaktnosti. Filmografski del obsega 205 celovečernih filmov, posnetih ali povečanih na 35-milimetrski trak, ki so v letih 1931–2010 nastali v slovenski produkciji (ali koprodukciji z večinskim slovenskim deležem) in bili jav­no prikazani na filmskem platnu.

Filmi so razvrščeni kronološko, vsak film pa je označen z zaporedno številko ter predstavljen s

špico in vsebino. Špice poleg glavnih avtorskih in tehničnih prispevkov ter igralske zasedbe zajemajo še tehnične podatke o filmu, podatke o produkciji in premiernem prikazovanju ter številu gledalcev. Filmografski del knjige dopolnjuje tudi sklop s predstavitvijo 80 režiserjev in njihovega dela.

Obsežna spremna študija k filmografiji, Zgodba o slovenskem filmu avtorja Zdenka Vrdlovca, predstavlja izčrpen kritiški in tematski pregled

Circus Fantasticus (2010)

celovečernih filmov iz obdobja 1931–2010, pri analizi njihovih estetskih posebnosti pa se navezuje tudi na zgodovino slovenskega filma.

Osemdesetletno obdobje slovenskega celovečernega filma podatkovno osvetli še Oris filmske produkcije na Slovenskem avtorice Lilijane Nedič, zgoščena predstavitev domače filmske produkcije od njenih začetkov v okviru Jugoslavije pa do njenih zadnjih korakov ob vstopu v tretje tisočletje.

Sklepni del knjige prinaša izbrano bibliografijo knjižnih prispevkov o slovenskem filmu in kinematografiji ter abecedno urejena kazala z izvirnimi in angleškimi naslovi filmov, režiserji,

Gremo mi po svoje (2010) imeni produkcijskih podjetij ter vsemi osebnimi imeni, ki se pojavijo v knjigi.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 je tako obvezna knjiga za vse ljubitelje slovenskega filma, ki bodo ob njej obudili spomin na svoje priljubljene domače filmske bisere ali pa morda celo odkrili kakšnega novega, pa tudi za vse, ki se s filmom ukvarjajo poklicno. (Naročila na: 01 520 18 39 ali e-mail: bukla-urednistvo@umco.si).

www.premiera.si | 11. maj–14. junij 2011 |

211 | 29

NASLOV

V NEKAJ STAVKIH o filmu

Boljši svet

l

Cimra

l

Gola zabava

l

Hitri in drzni 5

l

Hop

l

Išče se Eric

l

Rdeča kapica

l

Rio

l

Svetovna invazija: Bitka Los Angeles

l

Teden brez pravil

l

Thor

l

Vitez in sitnež

l LEGENDA:

Letošnji dobitnik oskarja za tujejezični film. Emocionalna karakterna drama režiserke Susane Bier (Brata) o maščevanju in odpuščanju, ki jo poganjata izvrstna zgodba in igralska zasedba.

Novopečena študentka Sara za cimro dobi prijazno Rebecco. A nova sostanovalka hoče Saro le zase, njeno vsiljivo obnašanje pa se vedno bolj sprevrača v nevarno obsedenost … Srhljivo!

Adam (Ashton Kutcher) in Emma (Natalie Portman) sta nekdanja sošolca, razočarana v ljubezni. Dogovorita se, da bosta le »seks prijatelja«, a se med njiju kmalu prikradejo tudi čustva. Romantična komedija.

Brian, Dom in Mia v Braziliji pristanejo na še zadnji posel, zaradi česar si na glavo nakopljejo zveznega agenta (Dwayne Johnson) in preprodajalce mamil … Nova doza adrenalina z izvirno igralsko zasedbo!

Velikonočni zajček Ibi se upre družinski tradiciji in se v želji postati bobnar odpravi v Hollywood. Tu spozna Freda in rodi se nenavadno prijateljstvo. Animirano-igrana komedija s slovensko sinhronizacijo!

Angleška komična drama o poštarju, ki mu življenje uhaja izpod nadzora, nato pa mu na pomoč čudežno priskoči bivši nogometni zvezdnik Eric Cantona. Film britanskega cineasta Kena Loacha.

Romantična grozljivka o prepovedani ljubezni med vaško lepotico (Amanda Seyfried – Mamma Mia) in preprostim gozdarjem. Režiserka Catherine Hardwicke (Somrak) je oživila pravljico o Rdeči kapici.

Papagaj Blu s kroničnim strahom pred letenjem se v iskanju družice odpravi v Rio de Janeiro in začne se nepozabna dogodivščina! Pisana animirana komedija ustvarjalcev Ledene dobe v slovenski sinhronizaciji!

Znanstvenofantastični akcijski spektakel režiserja zadnjega Teksaškega pokola z motorko. Michelle Rodriguez in Aaron Eckhart se bosta kot marinca spopadla z invazijo Nezemljanov.

Fredu (Owen Wilson) in Ricku (Jason Sudeikis) ženi odobrita teden brez zakonskih omejitev. Kmalu ugotovita, da osvajalsko življenje ni tako rožnato, kot se zdi … Komedija bratov Farrelly (Nori na Mary).

Stripovska akcija izpod taktirke režiserja in igralca Kennetha Branagha. Naslovni lik nordijskega boga je upodobil Chrism Hemsworth, ob njem pa sta nastopila tudi Natalie Portman in Anthony Hopkins.

Zakajena fantazijska komedija ustvarjalcev Ananas ekspresa. Natalie Portman, James Franco in Zooey Deschanel v filmu, ki brez dlake na jeziku obračuna s stereotipi fantazijskega žanra. Pikantno!

OCENA

SR FB MV

SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV SR FB MV

l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – Matic večko – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – Osnova za oceno filma je njegova umestitev znotraj posameznega Žanra.