Tvoja kariera v Evropski uniji
Poučevanje in učenje kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnost v EU ANALIZA DOBRIH PRAKS
Vso odgovornost za vsebino te publikacije nosijo avtorji in uredniki. Vsebina ne odraža nujno stališč Evropske unije. Niti EACEA niti Evropska komisija ne nosita odgovornosti za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje to delo.
2016
Kazalo
Uvod in metodologija .............................................................................................................................. 2 Dobre prakse ........................................................................................................................................... 6 1.
Une entreprise dans votre lycée ................................................................................................. 6
2.
Talenteschmiede Baden-Württemberg....................................................................................... 7
3.
Empresa Jovena Europea ............................................................................................................ 7
4. Izobraževanje za podjetnost kot temeljni izobraževalni princip v avstrijskih poklicnih in trgovskih šolah (Avstrija) ..................................................................................................................... 9 5.
Projekt INCUVET in dobra praksa Reto TMP ............................................................................. 10
7.
RotherhamReady – The Rotherham Children and Young People's Enterprise Project ............. 14
8.
WOW factor............................................................................................................................... 16
Viri in literatura ..................................................................................................................................... 26
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
1
Uvod in metodologija Izobraževanje usmerjeno v izboljšanje zaposljivosti in podjetnosti predstavlja eno od
osrednjih prioritet (reform) izobraževalnih politik tako na EU ravni kot na nacionalnih ravneh držav članic (CEC 2001, Council of the European Union 2009, European
Commision 2015, Krek in Metljak 2011, MŠŠRS 2007). Tako zaposljivost kot podjetnost
sta kot pojma osredotočena oziroma izhajata iz ideje o osrednjosti pridobivanja in izboljševanja
kompetenc
posameznika,
nujno
potrebnih
za
posameznikov
družbenopolitično vključenost ter gospodarsko vključenost in uspešnost. Kljub svoji podobnosti pa se pojma razlikujeta predvsem v njuni izhodiščni širini, saj medtem ko je
zaposljivost neločljivo povezana s trgom dela oziroma z gospodarskimi procesi, razmerji in institucijami, je podjetnost širši bolj vseobsegajoč pojem, ki mu je hkrati v formalnih
definicijah prisotnih na ravni EU institucij podana bolj univerzalna opredelitev.
Zaposljivost je tako definirana kot posameznikova sposobnost pridobiti zaposlitev ter
napredovati, pri čemer je ta sposobnost odvisna tako od posameznikovih zmožnosti,
veščin in kompetenc, kot tudi od tega kako so te individualne lastnosti pripoznane na trgu
dela. Hkrati je ta sposobnost odvisna od specifičnega družbenopolitičnega in gospodarskega konteksta, s čimer je posameznikova sposobnost pridobiti zaposlitev v
veliki meri odvisna tudi od strukturnih dejavnikov (glej Cedefop 2014). Na drugi strani
podjetnost kot pojem ni vezana zgolj na trg dela, saj EU definicija podjetnosti sega onkraj
opredelitve podjetnosti kot podjetništva v smislu sposobnosti ustanovitve in vodenja
lastnega podjetja. Podjetnost se namreč nanaša na zbir kompetenc, ki naj bi jih pridobili vsi državljani, z namenom izboljšanja vodenja lastnega življenja ne le v delovnem okolju,
temveč v vseh sferah svojega življenja. Podjetnost se namreč med drugim nanaša na
posedovanje kompetenc kot so sposobnost spreminjanja idej v prakso, sposobnost kreativnega in inovativnega mišljenja (reševanja problemov), pripravljenost na tveganje
in sposobnost upravljanja s tveganjem in sposobnost načrtovanja ter upravljanja z lastnim življenjem (glej Cedefop 2014). Posledično lahko trdimo, da je mogoče pojem
zaposljivost v veliki meri subsumirati v okvir pojma podjetnost, s čimer lahko vsako
izobraževanje za podjetnost percipiramo kot hkrati izobraževanje tudi za zaposljivost. Na drugi strani pa nas manj univerzalistična opredelitev pojma zaposljivost in izhodiščno
predpostavljanje pomena oziroma vpliva specifičnega družbenopolitičnega ter gospodarskega konteksta, usmerja k določeni previdnosti pri analizi dobrih praks na STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
2
polju poučevanja in učenja za podjetnost ter zaposljivost v smislu njihove prenosljivost v različne družbenopolitične kontekste.
Analiza dobrih praks na področju poučevanja in učenja kompetenc za boljšo zaposljivost
ter podjetnost predstavlja integralni del grajenja širšega korpusa znanja preko katerega bo, v okviru projekta, oblikovan nov pristop k poučevanju in učenju EU vsebin temelječ na humorju. Gre za ključen predhodni korak pri oblikovanju omenjenega pristopa, saj EU
programi na področju izobraževanja kot enega osrednjih ciljev izpostavljajo reševanje problematike nezaposlenosti mladih. Razvoja novega pristopa (novih mehanizmov,
metod in učnih gradiv kot tudi izobraževalnih dogodkov) bo tako med drugim temeljil na
znanju pridobljenem iz analize raznolikih pristopov in metodologij k poučevanju in
učenju transverzalnih kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnosti, ki so prisotna v različnih državah EU. Z drugimi besedami bo temeljil na znanju pridobljenem iz analize dobrih praks na področju, ki so prisotne v različnih državah članicah EU. Posledično izhaja iz predpostavke, ki je v samem izhodišču »ET2020« strategije, in sicer predpostavke, da
naj bi rast in blaginja izhajali iz znanja, inovacije in hkrati iz že obstoječih virov (dobrih praks).
Glavni namen analize dobrih praks je identifikacija in analiza njihovih značilnosti ter možnosti njihovega prenosa oziroma stopnje njihove prilagodljivosti za prenos v druge družbenopolitične kontekste. Kot izpostavljata Stephenson in Bandara (2007), gre pri
identifikaciji in analizi dobrih praks za potencialno izkoriščanje predhodnih izkušenj, saj
te prakse predstavljajo določen konkretno izveden način vpeljave določenih aktivnosti, kot tudi preseganja specifičnih ovir in reševanja problemov. Hkrati analiza dobrih praks služi tudi za izgraditev korpusa primerov iz različnih družbenopolitičnih kontekstov, ki
bo predstavljal temelj nadaljnjih projektnih aktivnostih, predvsem tistih vezanih na pripravo izobraževalnih priročnikov. Korpus bo namreč omogočil vpogled v raznolike
primere in posledično ključne elemente dobrih praks, ki bodo upoštevani pri pripravi predvidenih izobraževalnih gradiv kot tudi predvidenih izobraževalnih dogodkov.
Analiza je potekala v dveh osrednjih med seboj povezanih fazah, pri čemer smo v prvi fazi
analize izvedli splošno identifikacijo dobrih praks. Pri tem smo se oprli tako na že
obstoječa poročila in znanstvene ter strokovne zbornike v okviru katerih so bile zbrane STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
3
dobre prakse za poučevanje in učenje za podjetnost in boljšo zaposljivost. Med drugim
smo dobre prakse črpali iz strokovnega zbornika Entrepreneurship Education in Secondary Schools (Hatak in Reiner 2011), poročila Ways to Succeed with
Entrepreneurship Education – Best Practice Guide (YES 2012) ter Entrepreneurship Education – A Guide for Educators (European Comission 2014) in znanstvenega zbornika Handbook of Research in Entrepreneurship Education – Volume 3 (Fayolle 2010). Hkrati smo se oprli na obstoječe spletne zbire dobrih
praks na področju poučevanja za
podjetnost (in zaposljivost). V tem okviru smo preučili naslednje zbire, in sicer zbir, ki je nastal v okviru projekta oziroma širše iniciative na polju izobraževanja za podjetnost z
naslovom The Entrepreneurial School (http://www.tesguide.eu/) v kateri sodeluje osem
držav partneric (Danska, Finska, Italija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška in Združeno kraljestvo). Gre za portal na katerem so zbrana različna gradiva in praktični
primeri za poučevanje podjetnosti v primarnem, sekundarnem in poklicnem izobraževanju. Nadalje smo preučili zbir dobrih praks, ki je dostopen na portalu School Education
Gateway
(http://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/entrepreneurship_and_sc
hools.htm). Portal, ki je financiran s strani Erasmus + programa, predstavlja enega od najbolj celovitih evropskih portalov v okviru katerega lahko tako pedagogi, šole kot
strokovnjaki na področju izobraževanja pridobijo osrednje informacije o evropskih
izobraževalnih politikah, novicah, novih trendih v poučevanju, nacionalnih iniciativah, izobraževalnih projektnih in dobrih praksah na najrazličnejših področjih (formalnega)
izobraževanja. Dobre prakse na polju izobraževanja za podjetnost prisotne na portalu, pa so specifičen produkt skupne iniciative Evropske komisije in OECD-ja z naslovom E360.
Tretji ključni zbir dobrih praks pa je predstavljal portal projekta Entredu (http://portal.opendiscoveryspace.eu/entredu-best-practices ), ki ga delno financira
Evropska komisija in katerega glavni cilj je bil razvoj platforme za učitelje in učeče se posameznike. Platforma tako vsebuje velik nabor raznolikih učnih gradiv, smernic za
učitelje ter primere dobrih praks razdeljenih glede na izobraževalni nivo kot tudi tip
dobre prakse. Poleg omenjenih virov dobrih praks smo uporabili tudi splošno spletno iskanje s ključnimi besedami: entrepreneurship education (EU); education for employability (EU).
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
4
Identifikacija končnega nabora dobrih praks je bila neločljivo povezana s specifičnimi metodološkimi predpostavkami glede dobrih praks pertinentnih analizi dobrih praks na polju izobraževanja za podjetnost in zaposljivost. Kot eno od ključnih metodoloških
predpostavk končnega zbira dobre prakse lahko izpostavimo določeno pokritost
najrazličnejših dimenzij poučevanja za podjetnost in zaposljivost v smislu vključitve primerov praks, ki segajo od (do)izobraževanja učiteljev, kurikulov predmetov v okviru
katerih poteka izobraževanje za podjetnost, različnih metod poučevanja in učenja kot tudi raznolikih učnih gradiv. V procesu grajenja zbira nas je na eni strani vodila predpostavka
o nujnosti pokritja različnih dimenzij izobraževanja za podjetnost in zaposljivost. Potrebno pa je opozoriti, da smo bili v procesu izbora primerov omejeni z jezikom, saj smo
zaradi razumevanja lahko vključili zgolj dobre prakse, ki so bile predstavljene v angleščini.
Predvsem v okviru izhodiščnega sondiranja omenjenih portalov smo naleteli na primere, ki jih zaradi jezikovne bariere nismo mogli analizirati. Hkrati smo se izhodiščno
prevladujoče omejili na izbor s strani drugih raziskovalcev prepoznanih dobrih praks, pri čemer pa smo eno od izbranih dobrih praks, in sicer primer dobro oblikovanega in
povezane kurikula za primarno in sekundarno raven izobraževanja (WOW Factor) identificirali s splošnim spletnim iskanjem. Pri končnem izboru dobrih praks pa nas je vodila tudi predpostavka o neobstoju »čudežnih« dobrih praks vključujoč »čudežnih«
metod poučevanja in učenja, ki bi na eni strani vsakega posameznika spremenila v uspešnega podjetnika ali nadpovprečno zaposljivega posameznika oziroma, ki bi bila
primerna za vse izobraževalne in družbenopolitične kontekste. Kot izpostavljata (Fayolle in Gailly 2008), obstajajo zgolj dobre prakse in specifično metode, ki so bolj ali manj prilagojene nizu dejavnikov kot so pedagoški cilj, značilnosti učečih se posameznikov, institucionalne, kulturne in organizacijske danosti. Končni izbor je tako produkt
prizadevanja za selekcijo dobrih praks, ki so inovativne, a hkrati ne nujno enostavno prenosljive v druge družbenopolitične kontekste, kar glede na omenjene teze strokovnjakov ni izjema, temveč prej pravilo dobrih praks. Inovativne dobre prakse nam
namreč preko analize lahko razkrijejo določene elemente uspešnih pristopov oziroma nas spodbudijo k generiranju novih dobrih praks.
Poleg izpostavljenega WoW factorja je bilo v končno analizo vključenih sedem inovativnih
in raznolikih dobrih praks segajoč od kurikulov, do splošnih izobraževalnih principov,
metod ali zbirov metod poučevanja in učenja, do inovativnega povezovanja deležnikov na polju poučevanja ter učenja kompetenc za boljšo zaposljivost in podjetnost. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
5
Dobre prakse 1. Une entreprise dans votre lycée (Podjetje v vaši šoli) (Francija) »Podjetje v vaši šoli« je program, ki se izvaja v izobraževalnih ustanovah Akademije v
Rennesu vključujoč javne in privatne srednje šole za splošno, tehnično in poklicno izobraževanje. Tekom teka programa dijaki ustanovijo svoje podjetje, ki je osredotočeno
na temelju ideje o specifičnem izdelku ali storitvi. Program tako praktično spodbuja
pridobivanje znanja in veščin oziroma kompetenc vezanih na formalni administrativni postopek ustanovitve (fiktivnega) podjetja, ki vključuje med drugim raziskavo trga za
določen produkt oziroma storitev, raziskavo konkurence, seznanjanje s procesom registracije imena podjetja, oblikovanje logotipa, zamišljanjem tehničnega razvoja
produkta ali storitve, prakticiranje pogajanja z dobavitelji in podizvajalci, marketingom in prodajo. Vsako leto je maja izvedeno tekmovanje med različnimi timi dijakov (12 na
podjetje) iz različnih šol. Tekom tega tekmovanja morajo tekmovalne skupine predstaviti svoje podjetje na stojnici. Poleg tega pa morajo podjetje predstaviti pred skupino strokovnjakov in podjetnikov. Tri najboljša fiktivna podjetja so nagrajena. V okviru
programa je zagotovljeno tudi celovito do-izobraževanje učiteljev, ki ga vodijo
strokovnjaki iz Akademije iz Rennsa in Gospodarske zbornice. Nadalje pa so vzpostavljena dobra partnerstva z lokalnimi podjetji z namenom dijakom zagotoviti najboljšo podporo
za njihova fiktivna podjetja v obliki sponzorstva, svetovanja in sodelovanja. Program tako spodbuja mreženje dijakov z lokalnimi podjetji kot tudi spodbuja njihovo timsko delo v
okviru upravljanja s fiktivnim podjetjem. Hkrati spodbuja avtonomijo dijakov ter njihovo
odprtost do podjetništva. Nekatere od sodelujočih skupin pa so dejansko na temelju kompetenc pridobljenih preko programa ustanovila lastna dejanska podjetja, medtem ko
so v drugih primerih lokalna podjetja zaposlila dijake in uporabila njihove poslovne projekte.
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
6
2. Talenteschmiede Baden-Württemberg (Kovnica talentov dežela Baden- Württemberg) (Nemčija)
Kovnica talentov B-W je pilotni projekt, ki ga izvaja združenje »NaturTalent Stiftung«
(združenje naravnih talentov) in je namenjen dijakom nad 15. letom vključenim v splošno srednješolsko izobraževanje. Osrednji cilj projekta je povečanje zavedanja dijakov glede
njihovih talentov in podajanje smernic, ki lahko te dijake vodijo pri odločitvi glede potencialne kariere. Osrednja racionala projekta je namreč ta, da v kolikor bodo ljudje
lahko uporabljali svoje talente pri delu oziroma bodo zaposleni na delovnih mestih, kjer bodo njihovi talenti prišli do izraza, bodo na teh delovnih mestih veliko bolj učinkoviti in
inovativni. V prvem koraku te aktivnosti sodelujoči dijaki izpolnijo spletni test, ki traja okoli pet ur. Gre za test preko katerega naj bi identificirali kompetence posameznika, gre za test preko katerega naj bi preverili potencialno najbolj primerne poklice za
posameznike, gre za test preko katerega se iščejo ključne pozitivne lastnosti posameznika oziroma njegove prednosti, gre za test preko katerega se identificira osebnost
posameznika kot tudi njegove talente. Nenazadnje pa gre za test podjetnostnega talenta
posameznikov. Sodelujoči morajo opraviti tudi dva pisna testa, ki jih opravijo doma, in sicer gre za samo-evalvacijski test in oceno o njihovih prednostih, ki jim jo morajo podati njihovi prijatelji, starši itd. Spletni testi so nato poslani »talentnemu trenerju«. Tekom 1-
dnevnega seminarja na katerem sodeluje maksimalno 12 dijakov, sodelujoči dijaki skupaj
s »talentnim trenerjem« družno razpravljajo o njihovih testnih rezultatih ter oblikujejo
svoj osebni seznam talentov. Na koncu seminarja dobijo sodelujoči dijaki pet konkretnih predlogov glede njihovega prihodnjega poklicnega usposabljanja, poklica ali študija. V okviru pilotnega projekta, ki je trajal 18 mesecev je bilo udeleženo več kot 4500 dijakov
iz 170 srednjih šol. Primer je hkrati tudi dobra praksa v smislu skupnega podpiranja projekta s strani deželnega ministrstva za gospodarstvo in deželnega zavoda za zaposlovanje oziroma primer dobre prakse izvajane na regionalni ravni.
3. Empresa Jovena Europea (Mladinsko evropsko podjetje) (Španija)
Gre za projekt, ki ga je razvilo špansko državno podjetje Valnalon, podprlo ministrstvo za
izobraževanje ter aktivno promovirala vlada upravne regije Asturije. Posledično je bil program vključen kurikule sekundarnega izobraževanja v celotni regiji Asturiji. Tako je
EJE poučevana kot izbirni predmet. Ciljna skupina projekta Mladinsko evropsko podjetje STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
7
so učenci in dijaki med 12. in 16. letom starosti. Temeljni cilji projekta so bili na eni strani
promocija razvoja podjetnosti pri dijakih preko posredovanja številnih kompetenc med
drugimi tudi za vzpostavitev in vodenje podjetij, a hkrati tudi preko posredovanja širših
kompetenc vezanih na podjetnost. Temeljni način posredovanja kompetenc, ki so med drugim zajemale tudi kompetence vezane na učinkovito sodelovanje med sodelujočimi posredovane preko kooperativnega učenja, je izhajal iz ideje izkustvenega učenja. Ena od
osrednjih inovacij projekta pa je vezana na izhodiščen fokus na globalni dimenziji, saj je bil osrednji cilj projekta tudi spodbujanje sodelovanja med učenci in dijaki iz različnih šol širom Evrope in Sveta. Hkrati pa je projekt spodbudila učence in dijake, da so bili primorani navezati stike z lokalnimi organizacijami in podjetij, s katerimi so namreč
morali sodelovati pri izvedbi projektnih aktivnosti. Aktivnosti projekta so bile oblikovane
v smislu celoletnega formalnega učnega predmeta v okviru katerega učeči se posamezniki ustanovijo in upravljajo z uvozno-izvoznim podjetjem, ki je vključeno v dejansko
trgovinsko izmenjavo s drugimi podjetji iz tujine, ki so jih ravno tako ustanovili in jih vodijo učenci ter dijaki. Sodelujoči učenci in dijaki pri tem komunicirajo preko video-
konferenčnih orodij in spletne pošte s partnerskimi podjetji v tujini. Ravno tako naročajo
pošiljke blaga in odpošiljajo lastne produkte. Nadalje pa uvožene produkte prodajajo na
lokalnih tržnicah. Dobički so na koncu razdeljeni med sodelujočimi v podjetju, pri čemer gre del dobička nevladni organizaciji ali katerem koli drugem družbeno-koristnem
podjetju. Poleg spodbujanja kompetenc za podjetnost in (socialno) podjetništvo učencev
in dijakov, pomembno komponento projekta/predmeta predstavlja vključevanje uporabe novih tehnologij kot integralnega dela izobraževalnega procesa. Hkrati je spodbujana pozitivna naravnanost napram učenja tujih jezikov kot inštrumenta za komunikacijo med
različnimi partnerskimi podjetji iz drugih držav tako v Evropi kot onkraj. Valnalon redno
izdaja tudi učna gradiva, ki jih financira regionalna vlada Asturije, ki so z namenom čim večje diseminacije brezplačno dostopna učiteljem in učencem ter dijakom regije Asturije.
Pri tem učna gradiva naslavljajo tako teoretične kot praktične vidike. Hkrati pa so bile vse
pedagoške aktivnosti oblikovane v okviru delovne skupine, ki so jo sestavljali tako
srednješolski učitelji, strokovnjaki na polju izobraževanja in strokovnjaki na področju poslovnega izobraževanja. Velik poudarek je bil dan tudi diseminaciji, ki je vodila v
vzpostavitev zelo široke mreže raznolikih šol ne le v Španiji in s tem okraj regije Asturije,
temveč tudi širom sveta. Mreža programa tako zajema tudi šole iz Mehike, ZDA, Kanade, Združenega kraljestva, Švedske, Norveške, Poljske in Slovaške. STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
8
4. Izobraževanje za podjetnost kot temeljni izobraževalni princip v avstrijskih poklicnih in trgovskih šolah (Avstrija) Za razliko od drugih nacionalnih izobraževalnih kontekstov je bilo v avstrijski kontekst
predvsem na nivoju poklicnega izobraževanja izobraževanje za podjetništvo uvedeno ne le kot del kurikuluma, temveč kot eden od temeljnih izobraževalnih principov. Kot takšen posledično vključuje tudi oziroma podaja veliko pozornost tudi na razvoj specifičnih
nazorov pri posameznikih, da ti tako mislijo kot delujejo podjetno. Posledično je izobraževanje za podjetnost percipirana kot nujen izhodiščen cilj vseh predmetov v
poklicnih programih. V tem okviru je tako dana posebna pozornost celovitemu načrtovanju in dejanski integraciji metod poučevanja in učenja, ki bodo vodile k
oblikovanju podjetnega posameznika. Gre za praktično usmerjeno koordinacijo
izobraževalnih ciljev, vsebin in metod, ki predstavlja temeljni didaktični princip. Pri tem se uporabljajo predvsem didaktične metode kot so študije primerov, igranje vlog,
projektno usmerjene naloge in projekti, ki so na eni strani primerni za spodbujanje individualnega dela. Na drugi strani spodbujajo raznolike oblike kolektivnega oziroma
družbenega učenja. Hkrati pa se relevantne za dejansko podjetništvo. Poleg posredovanja
specializiranih kompetenc in znanj je velika pozornost namenjena tudi izgradnji temeljnih kompetenc.
Izhajanje iz ideje o izobraževanja za podjetnost kot temeljnem izobraževalnem principu že v temelju gradi na holističnem pristopu, saj upošteva ključnost interdisciplinarnosti pri izobraževanju podjetnega posameznika. Posledično tak pristop zahteva veliko mero
tesnega sodelovanja med vsemi učitelji določenega izobraževalnega programa, saj naj se vsebine ne bi smele pokrivati, temveč dograjevati. Hkrati pa temelji na hitrem
posodabljanju tako metod kot vsebin v luči vedno hitrejšega spreminjana družbenega,
gospodarskega in znanstvenega okolja. Vsebine in metode morajo biti na ravni hitro spreminjajočih se znanstvenih in praktičnih standardov. Posledično se v okviru izobraževalnih organizacij, ki izvajajo programe utemeljene na izobraževanju za
podjetnost kot temeljnem principu, kontinuirano spodbuja uvajanje novih didaktičnih metod, ki so večinoma problemsko usmerjene v smislu razreševanja izpostavljenih konkretnih problematik. Ena od pomembnih novih metod, ki je uporabljena v omenjenih programih je metoda kooperativnega odprtega učenja, ki omogoča zelo veliko STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
9
metodološke svobode. Ta zbir metod tako spodbuja učeče se posameznike, da intenzivirajo uporabo metod za avtonomno delo, s čimer spodbuja te posameznike, da razvijejo kompetence za individualno delo. Hkrati pa goji pa odprto učenje goji tudi
timsko delo, medsebojno učenje v smislu medsebojne solidarnosti. Kooperativno odprto učenje se je izkazalo za posebej primerno za razdelitev nalog znotraj skupine, za
razreševanje problematik, za povezavo s problemsko naravnanimi načini poučevanja
(npr. študije primerov, na praksi temelječi eksempli), kot tudi za povezavo z učenjem uporabe novih IKT.
Kot izobraževalni princip izobraževanje za podjetnost temelji tudi na uveljavljanju enakosti spolov in posledičnem aktivnem kontinuiranem naslavljanju ter preseganju obstoječih stereotipov glede sposobnosti različnih spolov.
5. Projekt INCUVET in dobra praksa Reto TMP Projekt INCUVET je multilateralen evropski projekt v katerem sodeluje osem partnerskih
organizacij iz petih držav (Španije, Belgije, Estonije, Finske, Grčije) med katerimi so socialno podjetje, državna regionalna agencija, združenje evropskega poklicnega
izobraževanja, svetovalno podjetje, regionalni zavod za izobraževanje, regionalna centra
poklicnega izobraževanja, regionalna agencija za izobraževanja za podjetništvo. Glavni cilj projekta je širša promocija inovativne vloge poklicnih šol kot lokalnih oziroma
regionalnih vozlišč za podjetnost in podjetništvo, ki sega onkraj pomoči pri zagonu podjetji. Izhaja iz predpostavke, da so poklicne šole v specifičnem položaju, ki jim
omogoča sprožitev več-deležniškega procesa v okviru katerega se lahko povežejo lokalne oblasti, zaposlovalci, zagonska podjetja, učitelji in učenci pri oblikovanju in
implementaciji izobraževanja za podjetnost v kurikul. Hkrati predpostavlja, da takšen
proces spodbuja medsebojno učenje med različnimi deležniki, kar naj bi imelo pozitiven vpliv tako na šole, dijake, lokalno gospodarstvo kot širšo skupnost. Poleg ideje o poklicnih šolah kot vozliščih podjetnosti in podjetništva, projekt temelji tudi na predpostavki o nujnosti spreminjanja prevladujoče percepcije in stereotipov o poklicnih šolah kot
relativno rigidnih in ne-inovativnih izobraževalnih organizacijah, ki so namenjene manj
sposobnim dijakom. Projekt si na temelju dobrih praks, ki so bile razvite s strani
partnerskih organizacij ter posledičnega medsebojnega učenja, prizadeva identificirati
ključne značilnosti, ki naj bi jih vključeval idealen sistem podpore podjetnosti in STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
10
podjetništva vzpostavljen preko poklicnih šol. Posledično projektne aktivnosti prepletajo tri temeljne osi, in sicer spreminjanje percepcije tako o podjetnosti in podjetništvu kot vlogi poklicnih šol, generiranje novih idej, kar naj bi bilo omogočeno preko lokalnih in
mednarodnih partnerstev ter medsektorskega sodelovanja. Hkrati pa naj bi projekt proizvajal tudi dodano vrednost v smislu prenosa inovativnih idej v didaktične prakse kot
tudi v dejanske poslovne aktivnosti. Prispeval naj bi tako h gospodarskem, družbenem, kulturnem razvoju skupnosti v okviru katere delujejo poklicne šole.
Eno od najbolj inovativnih dobrih praks, ki jo izvajajo članice projekta, predstavlja Reto TMP/TMP Challenge. Prakso koordinira partnerica projekta španska regionalna agencija Valnalon. Izhaja pa iz ideje, da mora biti učenje utemeljeno na realnosti, kar pomeni, da je potrebno v izobraževanje v okviru poklicnih šol vključiti lokalno podjetniško skupnost
oziroma lokalne podjetnike, ki posedujejo znanje in strokovnost glede dejanskega
podjetništva. V okviru omenjene prakse tako lokalni zaposlovalci, segajoč od SME-jev do
nevladnih in drugih organizacij dijakom poklicnih šol zastavljajo naloge neposredno vezane na konkretno podjetniško situacijo, ki jih nato dijaki družno s predstavniki teh
organizacij razrešujejo ter se tako učijo podjetnosti in podjetništva. Predstavniki podjetij namreč neposredno sodelujejo pri pedagoškem procesu tako v razredu kot preko uporabe
novih IKT. Ti predstavniki igrajo tako vlogo strokovnjakov, ki dijakom posredujejo znanja in veščine, kot tudi vlogo vzornikov za dijake. Konkreten primer sodelovanja, ki je
predstavljen v opisu dobre prakse, je sodelovanje med poklicno šolo za frizerstvo in vizažistvo ter lokalnim kozmetičnim podjetjem. Ta primer izhaja iz generičnega izhodišča
dobre prakse Reto TMP, kjer učilnica predstavlja bazo, pri čemer pa se ključne pedagoške
aktivnosti odvajajo izven učilnice z namenom čim bolj prostega in inovativnega ter celovite identificiranja problemov ter predvsem generiranja idej, oblikovanja prototipov ter njihovega testiranja na dejanskih uporabniki. Pri tem naj bi se vsak posamezen korak
tega kompleksnega procesa natančno dokumentiral in reflektiral s strani dijakov na zato vzpostavljenem spletnemu blogu. V omenjenem konkretnem primeru sta lastnika kozmetičnega podjetja Eva Rogado celovito in dostopno predstavila svojo izkušnjo z
vzpostavitvijo podjetja v tako tekmovalnem sektorju kot je kozmetična industrija. Predstavnika sta nato dijakom zastavila tri konkretne naloge oziroma izzive, ki jim je
sledila kratka debata. V naslednjem koraku so dijaki in učiteljica pričeli z delom na
zastavljenih izzivih, pri čemer so se dijaki družno odločili za poskus razrešitve enega izziva, in sicer izziva razširiti kupce kozmetike Eva Rogado na mlajšo populacijo. Temu so STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
11
sledila tri predavanja v okviru katerega so predstavniki organizacije Valnalon dijakom predstavili metodologijo za kreativno razreševanje problemov imenovano »design
thinking« (dizajnersko razmišljanje). Nato so se dijaki razdelili v manjše skupine (3-6
oseb) ter pričeli z delom, ki je trajalo štiri tedne. Po opravljenem delu je učiteljica dijake
pozvala naj ji posredujejo povratno informacijo, pri čemer jim je razdelila prazne liste na katere so morali napisati, kaj so se naučili, občutja, ki so jih izkusili, ter predloge o tem, kako bi izboljšali proces. Posledično je bila tako celoten izobraževalen proces osredotočen na delo in refleksijo dijakov.
Predstavljena praksa se je bistveno razlikovala od tradicionalnih pristopov kot je na
primer simulacija podjetja, saj imajo dijaki priložnost se seznaniti z dejanskimi
podjetniškimi vzorniki. Pri tem komunikacija med njimi in podjetniki ni bila omejena zgolj
na prvo in zadnjo fazo procesa razreševanja izziva, temveč je bila kontinuirana. Tako so dijaki lahko neposredno naslovili mite kot pridobili konkretno razumevanje vsakdanjega podjetniškega življenja. Pri tem dijaki niso spoznali zgolj konkretnih podjetnikov, temveč
so spoznali tudi institucije in ljudi, ki jim bodo lahko pomagali pri vzpostavitvi podjetja. Eva Rogado je bila namreč ustanovljena tudi s pomočjo podpornih storitev, ki jih ponuja
agencija Valnalon. Študenti so se tako spoznali tudi s storitvami, ki jih ponuja Valnalon, s čimer so pridobili zavedanje, da so jim te storitve dostopne, če bodo želeli ustanoviti
lastno podjetje. Tekom procesa so dijaki tudi pridobili vednost o tem, da je potrebno dobro ravnotežje med tehničnimi in osebnimi veščinami, pri čemer so medosebni odnosi vedno ključni, kar sta jim neposredno razkrila predstavnika podjetja Eva Rogado. Nadalje
je učenje utemeljeno na metodologiji »design thinking« dodalo zelo pomembno
motivacijsko komponento k izobraževalnem procesu. Izzivi so namreč zahtevali od
dijakov, da poskušajo najti odgovore na konkretne probleme, za določeno ciljno skupino kupcev in v določenem časovnem roku. To vse je privedlo k vzpostavitvi določene emocionalne vezi tako med ekipo kot s konkretnim problemom in rešitvijo. V okviru te
metodologije se je posledično spremenila tudi vloga učitelja oziroma učiteljice, ki je spremenila svojo vlogo. Iz posredovalca znanja se je spremenila v usmerjevalca in
podpornika učnega procesa, katerega vodilna sila so bili dijaki. Dijaki so bili tako bistveno bolj zavzeti za učenje. To je bilo vezano tudi na izhodiščno zelo širok izziv, ki je predstavlja
hkrati kompleksen in zelo odprt problem, s čimer je omogočal zelo širok razpon načinov naslavljanja. Tekom razreševanja so dijaki morali najprej uokvirit problem, kar so izvedli
na temelju različnih uvidov, ki so jih pridobili preko intervjujev z uporabniki, kupci in STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
12
strokovnjaki. Na tej podlagi so nato pričeli z dejanskim razreševanjem problema v obliki
prostega generiranja idej. Vsaka od ekip je morala oblikovati tri raznolike ideje za naslovitev problema, pri čemer so se v naslednjem koraku morali družno odločiti glede selekcijskih kriterijev (inovativnost, izvedljivost, ekonomičnosti). Na temelju teh
kriterijev so nato izbrali eno idejo, ki so jo v naslednjem koraku pričeli spreminjati v konkretno rešitev. V tem procesu so se tako seznanili s pomenom preizkušanja različnih
idej, z neizbežnostjo napak in nujnostjo kontinuiranega preizkušanja idej. Posledično so se seznanili s procesom generiranja inovativnih rešitev, ki zahtevajo širšo perspektivo in
vzpostavljanje pred tem ne-videnih povezav. Hkrati pa so se naučili ključnih korakov oblikovanja in testiranja idej oziroma hipotez v dejanskem svetu preko interakcij z ljudmi
(intervjuji, opazovanje in spremljanje posameznikov). Poleg tega so tekom celotnega
procesa kontinuirano komunicirali in izmenjavali informacije s podjetjem. V fazi izdelave oblikovanja prototipne rešitve so se dijaki kontinuirano učili novih metod kot so posterji
in modeli prototipov. Pri tem so bili primorani sami iskati metode in pridobivati znanje, za katerega so predvideli, da jim je potreben pri oblikovanju prototipa. V tem okviru so
posledično bili primorani analizirati raznolika spletna orodja in aplikacije, ki bi jim bila lahko v pomoč pri razreševanju izziva. Naučiti so se morali katera so najboljša orodja za
razreševanje konkretne naloge, s čimer so se seznanili s široko paleto do tedaj nepoznanih spletnih orodij (Strip Generator, Powtoon in Canva). Proces je tako dijaki, ki pred tem niso bili veliki uporabniki najrazličnejših spletnih orodij, spremenil v vešče uporabnike in
posameznike, ki so se naučili kako se učiti. Poleg tehničnih veščin in veščin mišljenja, so dijaki pridobili tudi večine vezane na timsko delo. Razvili so empatičnost, odgovornost za uspeh tima ter pripravljenost na aktivno sodelovanje. V tem okviru so izkusili tako dobre
kot slabe strani timskega dela, ki vedno vključuje tudi upravljanje z nestrinjanjem in konflikti. Hkrati so razvili širok razpon komunikacijskih veščin, saj so morali komunicirati z najrazličnejšimi posamezniki segajoč od kupcev do strokovnjakov in podjetnikov.
Preplet učenja teh raznolikih kompetenc pa je predstavljal skupinski spletni blog, s katerim so se dijaki naučili upravljati ter ga polniti z vsebinami. Pri tem je bil blog povezan
tudi z obstoječimi socialnimi omrežji, s čimer so se učenci seznanili s pomenom digitalne
identitete in njenega grajenja. Hkrati so pričeli razumeti socialna omrežja kot vire učenja
in osebnega razvoja. V zadnji fazi procesa pa so dijaki pridobili znanja vezana na
predstavitev njihovih rešitev pred zahtevnim občinstvom oziroma »naročniki«. Ključno pri celotnem procesu je bilo s stališča učiteljice predvsem to, da so učenci izjemno STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
13
pridobili na samozavesti, ki večini populacije dijakov na poklicnih šolah umanjka. Ti
namreč večinoma prihajajo bodisi iz težkih družinskih situacij bodisi so se tekom svojega
formalnega izobraževanja kontinuirano soočali z akademskim neuspehom, kar je rezultiralo oziroma rezultira v njihovi nemotiviranosti za učenje. Proces je namreč v veliki
meri odpravil njihovo nemotiviranost prav preko izjemne motiviranosti dijakov, ki jo je omogočil in spodbudil.
7. RotherhamReady – The Rotherham Children and Young People's Enterprise Project (Podjetniški projekt otrok in mladih iz Rotherhama) (Anglija) Projekt RotherhamReady je bil oblikovan in implementiran na temelju ideje, da mladim ljudem iz angleške občine Rotham posreduje ključne podjetnostne in podjetniške
kompetence, ki naj bi jih potrebovali za uspešno prihodnost. Hkrati naj bi to vodilo k cvetočem gospodarstvu v regiji. Projekt je bil in je delno financiran s strani EU. Temelji je in temelji pa na širokem in raznolikem partnerstvu, ki se je tekom izvajanja projekta še razširilo in poglobilo. Projekt je namreč povezal tako lokalna podjetja, šole, otroke in
mladino ter učitelje ter ustvaril določen nov duh sodelovanja in inovativnosti, s čimer je
postal pomembna sila k pozitivnim spremembam v regiji. Projekt je pomembno prispeval k temu, da je Rotham na nacionalni ravni postal center odličnega izobraževanja za podjetnost. Osrednji cilji projekta pa so (bili) naslednji: oblikovanje celovitega sistema
raznolikih priložnosti učenja za podjetnost, ki bi bil primeren za širok starostni razpon
mladih (4-19 leta, in bi bil pripravljen v sodelovanju z lokalnimi zaposlovalci; vzpostavitev
in usposabljanje t.i. podjetniškega prvaka v vsaki šoli in višji šoli; maksimiziranje iniciativ, ki promovirajo vključenost zaposlovalcev v proces izobraževanja za podjetnost; vključitev podjetniških veščin v formalni izobraževalni proces; vzpostavitev učinkovitega
partnerstva med izobraževalnimi ustanovami in podjetji; izboljšava zaposlitvenih veščin;
spodbuditev mladih podjetnikov in zagonskih podjetij; vzpostaviti pogoje za izboljšanje Rothamovega gospodarstva v prihodnosti.
Ena od osrednjih inovativnost projekta je izhodiščno in kontinuirano sodelovanje med
različnimi partnerskimi organizacijami projekta, ki se kaže v temeljni predpostavki
projekta, da izobraževanje za podjetništvo in podjetnost nujno vključuje tako specifične specializirane aktivnosti vezane neposredno na izobraževanje za podjetništvo kot tudi STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
14
celotno izobraževalno pot mladih ljudi. Ta temeljna predpostavka projekta pa je materializirana v t.i. velikih 13 kompetenc, ki naj bi jih za svoje življenje, tako splošno kot
poslovno, potrebovali mladi. Te kompetence, ki so vodilo vseh projektnih aktivnosti oziroma je njihov razvoj cilj vseh projektnih aktivnosti, so bile identificirane in
opredeljene v sodelovanju med izobraževalci in podjetniki. Med 13 ključnih kompetenc so bile uvrščene naslednje:
1. Timsko delo (vključuje veščine kot so senzitivnost, komunikacijska fleksibilnost,
sposobnost sklepanja kompromisov, veščine prepričevanja, in pripravljenost na participacijo in deljenje odgovornosti)
2. Upravljanje s tveganji (vključuje prepoznavanje tveganj in sklepanje odločitev utemeljenih na znanju, ki omogočajo spreminjanje tveganj v priložnosti)
3. Pogajanja in vplivanje (vključuje veščine učinkovitega vpliva na druge ljudi, sposobnost poslušanja in sklepanja kompromisov)
4. Učinkovita komunikacija (vključuje sposobnost razumevanja pomena prvega vtisa, zaupanje v lastno javno nastopanje)
5. Kreativnost in inovacija (vključuje sposobnost generiranja idej in konceptov, sposobnost oblikovanja novih pristopov, reševanje problemov)
6. Pozitivna naravnanost (vključuje ohranjanje motivacije, energije in optimizma)
7. Iniciativnost (vključuje voljo oziroma pripravljenost narediti prvi korak, vključuje tudi elemente kot so tveganje, pozitivnost naravnanost, dobro presojanje)
8. Organiziranje in načrtovanje (vključuje sposobnost upravljanja s časom in delovnimi nalogami ter premagovanje ovir, ki se pojavijo na poti)
9. Sprejemanje
odločitev,
razreševanje
problemov
in
identificiranje
priložnosti (vključuje celovit premislek konsekvenc različnih odločitev)
10. Vodstvene kompetence (vključuje komunikacijo, pozitivno naravnanost,
iniciativo, kreativnost, sposobnost in zaupanje v svojo sposobnost dogovarjanja in vplivanja, hkrati vključuje sprejemanje odgovornosti, sprejemanja odločitev,
menedžeriranje sošolcev ter problematik in sposobnost dejanskega proizvajanja rezultatov)
11. Sprejemanje etičnih in ekonomskih odločitev (vključuje zavedanje, da imajo poslovne odločitve pozitivne in negativne konsekvence za družbeno in naravno okolje)
12. Finančna pismenost (vključuje sposobnost ravnanja in upravljanja z denarjem)
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
15
13. Oblikovanje produktov in storitev (vključuje timsko delo, razreševanje problemov, sprejemanje odločitev, organiziranje in načrtovanje)
Tekom projekta so bile in se še vedno razvijajo raznolike aktivnosti, ki neposredno naslavljajo posredovanje ene ali več od zgornjih kompetenc za različne starostne
generacije in posledično različno raven zahtevnosti. V ta namen se je spletna stran projekta razvila v zbir raznolikih dobrih praks ter platformo za diseminacijo različnih metod posredovanja kot tudi pričevanj o njihovi uspešnosti.
8. WOW factor (Severna Irska)
Kurikul za poučevanje podjetnosti WOW Factor je bil pripravljen in izdelan s strani
Severnoirskega Sveta za preverjanje in ocenjevanje kurikula. Primer celovito naslavlja vprašanje učenja/izobraževanja za podjetnost in zaposljivost, tudi preko konkretnih
izobraževalnih priročnikov, ki usmerjajo učitelje pri obravnavi, naslavljanju in posredovanju tematik, povezanih z izobraževanjem za podjetnost in zaposljivost.
Ko je bila leta 2002 izvedena prenova kurikula na podlagi raziskav tudi med otroci in mladimi, je bilo ugotovljeno, da si ti želijo izobraževanja, ki bo bolj relevantno za njihova
življenja, da bi lahko povezovali tisto, kar se naučijo ter da bi jim tekom izobraževanja bilo predstavljeno tisto, kar lahko označimo kot priložnosti za aktivno sodelovanje pri učenju.
Prav podjetnost je eden pomembnejših elementov prenovljenega kurikula, ki cilja k preseganju kulturnega razkoraka ki obstaja med tem, kar se dogaja izven učilnic in kar
počnejo učenci in učitelji v razredu. Pri podjetnosti ne gre za spraševanje otrok, kaj si želijo postati, ko bodo veliki, temveč za prepoznavanje razumevanja otrok o svetu dela, ki
jo v že zelo zgodnji fazi pridobijo prek medijev, kar slišijo v okviru družine in kar vlog, ki jih skozi igro simulirajo. Podjetnost gradi ne otrokovi zavesti o svetu okoli njega ter
ponuja priložnosti za otroke da razumejo, da je šola pravzaprav njihovo delovno mesto. Na ta način pridobijo vpogled v pomembnost in relevantnost kurikula v vseh svoji širini, vključno z pismenostjo, matematiko, IKT ter veščin in odnosov, ki so pomembni v svetu dela.
WOW factor je kot kuikul zajel poučevanje podjetnosti in podjetništva tako v okviru
primernega kot sekundarnega formalnega izobraževanja. Že na ravni primarnega STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
16
izobraževanja je bil WOW factor oblikovan na temelju ideje, da naj bi bilo izobraževanje
za podjetnost temeljni element kurikulov primarnega izobraževanja. Predpostavilo se je,
da gre za zbir tematik in veščin, ki naj bi se utrjevale in usidrale v vsakdanje učenje ter poučevanje, s tem pa naj bi se učencem ponudila nova in razburljiva razsežnost. Pri
oblikovanju konkretnega učnega načrta so tako učitelji bili primorani potrebne materiale pripravljati in osmišljati ter implementirati v kontekstu ciljev kurikuluma od vsega
začetka. V procesu priprave učnih gradiv jih je vodilo vprašanje: "Na kakšen način to učenje podpira razvoj: gospodarstvu in okolju?
Posameznika?
Prispeva k razvoju družbi? Prispeva k
Za podporo šolam pri razvoju in učenju svojih učencev ki lahko "prispevajo k
gospodarstvu", gredo smernice, ki jih ponuja WOW factor, v tri dimenzije za zaposljivost, ki jih je mogoče implementirati v učenje in poučevanje v osnovni šoli. To sestavlja okvir
napredovanja, ki predvideva tudi napredovanje učencev iz primarnega v post-primarno izobraževanje. WOW factor na ravni primarnega izobraževanja postavlja v osrednje
mesto sodelovanje s skupnostjo, saj naj bi prav izven šolske dejavnosti pa tudi skupnosti,
ki so povezane s šolo, lahko prispevale k razvoju otroka tudi v kontekstu razvoja njegove podjetnosti in s tem tudi zaposljivosti v prihodnosti. Tako WOW factor izpostavlja vlogo družine. Od rojstva otroci se učijo od svojih staršev, na primer, s pomočjo komunikacije
in izkušenj iz prve roke. Ko začne otrok hoditi v šolo, imajo starši pri vzgoji svojih otrok
ključno vlogo. Starši so med tistimi, ki imajo največji vpliv na razvoj otrokovih vrednot, da
se njihovi otroci učijo v vsakdanjem življenju. WOW factor tako izpostalvja, da si morajo učitelji prizadevati, da izkoristijo potenciale staršev v času otrokovega šolskega življenja.
Pomembno je zagotoviti, da se starši zavedajo vrednot in etosa šole, nato pa izkoristijo dodane vrednosti, ki jih lahko dajo v izobraževanje svojih otrok. Šole naj bi opozorile starše, da je zaposljivost ključna in jim pomaga razumeti učenje, ki poteka, ko so dimenzije izobraževanja za zaposljivost obravnavani v okviru učnega načrta.
WOW factor nadalje v kontekstu primarnega izobraževanja izpostavlja obiske otrok na
delovnem mestu. Zelo učinkovito učenje je iz prve roke in postaja vse bolj pomembno, saj se nanaša na resnični svet. Da bi dobili največ iz obiska ali od nekoga na delovnem mestu,
naj bi tovrstno oblikovanje priložnosti za učenje izkoristili. Primeri lahko vključujejo relevantne vprašanja kot so: Kako so znanja, ki se uporabljajo v šoli, pomembne za osebe
na specifičnem delovnem mestu? Zakaj je pomembno, da se zavedamo zdravja in STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
17
varnosti? Je rutina pomembna pri delu? Katere različne vloge so potrebne, da je delo opravljeno?
WOW factor nadalje usmerja k učenju namer. Priporočljivo, vendar ne vedno mogoče, je,
da učitelji delovno mesto oziroma pred predstavitvijo poklica to delovno mesto obiščejo preden gredo tja z otroci. Stik z zaposleno oseb je bistvenega pomena. Pomembno naj bi bilo zagotoviti, da se določeno podjetje zaveda namere učenja, kar učencem omogoča, da
se osredotočijo na specifična vprašanja med obiskom. Doseganje učne namere je običajno bolj uspešno, če so osredotočeni na omejeno število vprašanj.
WOW Factor je serija učnih enot, ki so namenjene različnim starostnim skupinam. Vsaka od enot prinaša različne vidike izobraževanja in učenja za podjetnost in zaposljivost, pri čemer so enote strukturirane tako, da zagotavljajo tako vpogled v tematike tako z vidika učenja kot tudi poučevanja ter tudi ocenjevanja znanja s tega področja. V kolikor je vsaka
enota posredovana v učnem okolju enkrat na teden, potem enota lahko traja od 4 do 6 tednov. To z drugimi besedami pomeni, da je vsaka enota sestavljena iz 4 do 6 delov. Izhodišče učnih enot je predznanje, ki naj bi ga mladi pridobili v predhodnih fazah
izobraževanja; v okviru Key Stage 1 in 2. WOW Factor sicer nudi šolam celovit program,
ki naslavlja vse vidike izobraževanja za zaposljivost, širi pristop, ki temelji na pristopu, ki se osredotoča na učenca, hkrati pa vključuje tudi ključne vidike za boljše razumevanje
pomembnosti dolgoročnega kariernega načrtovanja in vodenja. WOW Factor poudarja
znanje in veščine, ki so povezane z boljšo zaposljivostjo, obenem pa izpostavlja nekatere težave in vprašanja, s katerimi so mladi pogosto soočeni, ko prehajajo iz formalnega izobraževanja na trg delovne sile.
WOW factor oziroma izobraževalni materiali, ki so na voljo na spletni strani, so izdelani za učence od 8 do 12 razreda, kar pomeni, da so namenjeni mladim med 11 in 16 letom starosti. V nadaljevanju analize primera dobre prakse bomo predstavili vsakega od enot, ki so kot rečeno, razdeljeni po razredih (od 8 do 12 razreda; 8 – 10 razred so del nižjega sekundarnega izobraževanja, 11 in 12 razred pa višjega sekundarnega izobraževanja).
Za 8 razred (prvi razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru
izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 -
Employability Skills; Unit 2 - Being Enterprising; Unit 3 - My Town; Unit 4 - My Journey;
Unit 5 - Employability Challenges. V uvodni enoti, ki obsega 40 strani, se učenci seznanjajo STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
18
z veščinami, ki omogočajo lažjo zaposljivost, tovrstne lastnosti in vrednote. Predvsem
spoznajo, kako se veščine za boljšo zaposljivost prevajajo oziroma prenašajo na konkretna delovna mesta, hkrati pa tudi prek prakse razvijajo omenjene veščine. V okviru
te enote učenci spoznajo, kaj so veščine za boljšo zaposljivost, kaj to pomeni konkretno v
okviru delovnega procesa ter se naučijo različnih veščin ter odnosa do zaposljivosti. Kot kriteriji so našteti: učenci znajo identificirati nekatere lastnosti, veščine in vrednote
zaposljivosti, znajo opisati te lastnosti, veščine in vrednote, prepoznati pomen in pomembnosti zaposljivost na delovnem mesti in vedo, kako prakticirati ter razvijati te
veščine. Enota je sicer razdeljena na 5 tematik, in sicer (1) Kaj so veščine, vrednote in
lastnosti zaposljivosti, (2) Veščina komuniciranja, (3) Skupinsko delo, (4) Razreševanje problemov ter odločanje, (5) Zaposljivost in jaz.
Za primer poglejmo še 5. in zaključno enoto na nivoju 8. razreda, in sicer izzivi zaposlenosti (Employability Challenges). V osnovi se prek enote učenci seznanijo z 5
različnimi zaposlitvenimi sektorji, raziskujejo delovne organizacije prispevajo k skupnosti, vadijo samo-predstavitev in samo-promocijo kot veščini, ocenjujejo njihove osebne veščine in dosedanje dosežke ter identificirajo ter vadijo veščine podjetnosti.
Učni cilji te enote so: Učenci spoznajo, da imajo lahko delovne organizacije tako pozitiven
kot negativen učinek na družbo oziroma skupnost; Se naučijo, da delodajalci iščejo delavce, ki izkazujejo kar največ veščin podjetnosti; Se naučijo, da so veščine podjetnosti v svetu dela zelo cenjene. V enoti učenci učne cilje pridobijo prek petih tematik, ki so predstavljene v enoti, in sicer (1) Novičarske vrstice, (2) Kupuj tukaj, (3) Projekt
Grenlandije, (4) Projekt pametnih igrač, (5) Samov prigrizek. Prek vsake od tematik se,
kot rečeno, učenci seznanjajo z zgoraj zastavljenimi učno-vzgojnimi cilji, ki v veliki meri
ciljajo na krepitev podjetnostnih veščin posameznika. V prvi tematiki tako mladi
raziskujejo medije in sektor zabavne industrije. V okviru tematike so postavljeni pred
določenim izziv v katerem morajo spisati novico in jo tudi predstaviti. V drugi tematiki se seznanijo s trgovskim sektorjem,
katerem so postavljeni pred izziv delovanja in
upravljanja s trgovino v trgovskem centru. V okviru tretje tematike je predstavljen
prostovoljski sektor, v katerem morajo učenci najti najbolj primerno metodo pridobivanja
prostovoljcev za delo v lokalnem podjetju, ki skrbi za ohranjanje narave. V četrti tematiki
se seznanijo z proizvodnim sektorjem, v okviru katerega morajo pokazati svojo
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
19
podjetniško žilico. V zadnji, peti tematiki pa je predstavljen prehrambeni sektor, v okviru katerega skušajo prevzeti vlogo skrbnika proračuna podjetja in za proračun skrbeti.
Za 9 razred (drugi razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru
izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 - The Work Generator; Unit 2 - 21st Century Entrepreneurship; Unit 3 - First Steps; Unit 4 - The
Ripple Effect; Unit 5 - Taste and See. Petim omenjenim konkretnim enotam predhodi
uvod, v katerem je razloženo, kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva. Poglejmo dve enoti priročnika za 9 razred, in sicer 2 enoto (21st Century Entrepreneurship) in zadnjo, peto enoto (The Ripple Effect). Namen druge
enote priročnika za deveti razred je naslovljen »podjetnost 21. stoletja«, namen pa je seznaniti učence z raznolikimi tipi podjetništva ter z značilnostmi podjetnega posameznika, prav tako pa se učenci seznanijo z podjetnostjo na delovnem mestu.
Poleg teh osrednih namenov so specifični nameni te enote: Učenci spoznajo in se naučijo o različnih tipih podjetništva; Učenci lahko identificirajo nekatere lastnosti podjetnega
posameznika ter lahko analizirajo njihove lastne podjetne kvalitete; Lahko opišejo nekatere prednosti in značilnosti tržnega podjetništva; Učenci znajo opisati razloge, zakaj
je podjetništvo na delovnem mestu pomembno. Enota je posredovana prek 6 tematik, in
sicer (1) kaj je podjetništvo; (2) Podjetniška miselnosti; (3) spreminjajoč obraz podjetništva; (4) podjetniško delovno mesto; (5) ali velike zmage zahtevajo velika tveganja; (6) podjetniški izziv. V vsakem od omenjenih tematik so učenci postavljeni pred določen izziv in v okviru tematike raziskujejo oziroma se seznanjajo z enim od vprašanj,
ki je povezan s podjetništvom in podjetnostjo. Vsekakor izobraževalni priročnik ponuja odgovor, da je podjetnost in podjetništvo del naših življenj ter da posameznik mora biti podjeten, sploh na delovnem mestu, v kolikor želi uspeti ter obdržati svoje delovno mesto.
Hkrati na primer v 3 tematiki priročnik propad oziroma neuspeh posameznika v svetu
dela ponuja kot del izobraževanja za življenje oziroma izhaja iz logike »na napakah se je potrebno učiti«.
Zadnja, peta enota priročnika za deveti razred je naslovljena Izkusi in preveri, v njej pa učenci spoznavajo, kako je potrebno načrtovati kariero in kaj vse je potrebno predvideti,
da posameznik uspešno pridobi delovno mesto. Osrednji cilj enote je tako okrepiti
zavedanje učencev o pomembnosti kariernega planiranja in jih seznaniti, da je obstaja več kariernih poti napredovanja. Prisostvujejo kariernemu dogodku ter se iz prve roke STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
20
seznanijo z naborom možnosti, ki jih imajo. Poleg teh osrednjih ciljev so specifični cilji še: Učenci spoznajo dostopne vire glede kariernega svetovanja in vodenja; Učenci spoznajo, da obstajajo različne možnosti glede napredka v karieri; Učenci spoznajo, kako lahko
učenje pri 14 letu starosti vpliva na njihove karierne odločitve kasneje v življenju. Enota je posredovana prek 5 tematik, in sicer (1) Polje zlata; (2) možnosti; (3) Kdo ima
odgovor?; (4) Za kaj pri vsemu skupaj gre?; (5) Arhiv učenja. V vseh tematikah se učenci seznanijo in aktivno sami participirajo pri spoznavanju pomena učenja in pridobivanja
veščin za gradnjo kasnejše kariere ter se prek različnih primerov seznanijo, kako so posamezni delavci iz različnih sektorjev gradili svojo kariero.
Za 10 razred (tretji razred na nivoju nižjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru
izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 5 učnih enot, in sicer Unit 1 - Reap
The Awards; Unit 2 - My Choices; Unit 3 - It's All About You; Unit 4 - Work Smart; Unit 5 -
The New Age of Employment. Petim omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v
katerem je razloženo, kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva.
Namen druge enote priročnika za deseti razred je naslovljen »Moje odločitve«, namen pa
je seznaniti učence z raznolikimi odločitvami, ki jih bodo glede kariere in zaposlitve
opravili po 14 letu starosti. V enoti raziskujejo in organizirajo informacije o teh odločitvah,
kar jim pomaga pri odločitvah in načrtovanju. Poleg teh splošnih ciljev, so specifični cilji enote tudi: Učenci se zavedajo in spoznajo, da so prave odločitve v tem obdobju ključne
za nadaljnjo kariero; Učenci spoznajo, da obstajajo številne priložnosti nadgrajevanja
znanja in veščin (bogatenja), v katerih lahko sodelujejo oziroma se jih udeležujejo; Učenci
se zavedajo, da obstajajo številni faktorji, ki vplivajo na njihove nadaljnje odločitve po 14 letu starosti; Učenci se zavedajo, da učenje pri predmetih in pridobljeno znanje vplivajo oziroma so relevantni za njihovo zaposlitev; Učenci se zavedajo, da imajo napačne odločitve hude posledice.
Poglejmo dve enoti priročnika za 10 razred, in sicer 2 enoto (Moje odločitve) in tretjo
enoto (Vse je odvisno od tebe). Omenjeni enoti smo izbrali, ker eksplicitno poudarjata
vlogo posameznika oziroma učečega se mladega individuuma, kar je v logiki podjetnosti ključen element. Enota je posredovana prek šestih tematik, in sicer (1) Kaj si želim
študirati; (2) Je moj študij/izobrazba relevanten/na?; (3) Faktorji vpliva; (4) Moje
odločitve; (5) Moje odločitve – opcijske aktivnosti; (6) Čas odločitev. V okviru danih STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
21
tematik je učencem posredovana logika ključnosti odločitev, ki jih sprejemajo v življenju, pri čemer je pomembno, da so te odločitev in ne nazadnje tudi formalni učni proces, v katerem so udeleženi, rezonirani kot temelj njihove nadaljnje aktivnosti na trgu dela.
Vzpostavlja se zavedanje med učenci, da je vsekakor večina njihovih odločitev, ki so lahko
pravilne ali nepravilne, bistvenih za nadaljnjo življenjsko pot in kariero kot zaposlenih posameznikov. Namen tretje enote, poimenovane Vse je odvisno od tebe, je posredovati učencem možnost refleksije kariernega planiranja ter njihovih prihodnjih možnosti glede
zaposlitve. V tem kontekstu so učenci spodbujani, da reflektirajo njihove prednosti,
reflektirajo njihove ambicije in želje ter da si postavijo cilje za samo-razvoj. Še dodaten ključni cilje je med učenci vzpostaviti zavedanje o pomembnosti lastne predstavitve, samo-promocije znotraj okvira oziroma konteksta njihove zaposljivosti.
Poleg teh splošnih in krovnih ciljev so dodatni cilji tudi: Učenci se zavedajo, da je pomembno kontinuirano ocenjevati njihovo lastno zaposljivost in delovne kvalitete; Da
obstajajo različne poti razvoja zaposlitvenih kvalitet in veščin; Učence seznaniti z različnimi osebnostnimi profili, kar omogoča njihovo boljše razumevanje njih samih ter drugih posameznikov; Učenci spoznajo, da obstajajo različni posamezniki z različnimi
znanji, veščinami, možnostmi in preferencami ter interesi; Enota je posredovana prek petih tematik, in sicer (1) Grajenje veščin; (2) Moje osebne kvalitete; (3) Osebnost; (4) Ti
kot tržna znamka/brand; (5) Izziv. Prek tematik se učencem posredujejo znanja in veščine, ki sledijo zastavljenim učno-vzgojnim ciljem enote, v okviru katerega se zdi, da je
najpomembneje učencem usidrati logiko samo-promocije in trženja samega sebe kot
učinkovita prijema pri iskanju zaposlitve. S tem učenci postavljajo sebe kot lastnike znanja in potenciala, s katerim zaposlovalci lahko na trgu izkoristijo prednosti.
Za 11 razred (prvi razred na nivoju višjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru
izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 6 učnih enot, in sicer Unit 1 - What are my options?; Unit 2 - The right move; Unit 3 - What employers want; Unit 4 - Employ
me; Unit 5 - Who wants to be an entrepreneur; Unit 6 - Into the workplace. Šestim
omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v katerem je razloženo, kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva.
Poglejmo dve enoti priročnika za 11 razred, in sicer 1 enoto (Kaj so moje možnosti?) in
tretjo enoto (Kaj želijo zaposlovalci). V okviru enote 1 poučevanja zaposljivosti in podjetnosti z naslovom Kaj so moje možnosti?, je osrednji cilj vključiti učence v STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
22
raziskovalne aktivnosti, prek katerih iščejo informacije o nadaljnjem izobraževanju,
usposabljanju in kariernih možnosti, ki so jim na voljo. Naučijo se tudi uporabljati
relevantne informacije ter navodila za izdelavo celovitega kariernega načrta. Poleg tega so ključni cilji tudi: Učenci spoznajo, da je karierno načrtovanje pomembno; Učenci znajo
našteti nekatere konkretne karierne možnosti, ki jih bodo imeli po 16 letu starosti; Učenci
znajo ločiti med različnimi kariernimi potmi in razumejo razlike med njimi; Učenci znajo identificirati nekatere za njih relevantne karierne poti. Enota je posredovana prek 6
tematik, in sicer (1) Želim si, da bi vedel prej; (2) Karierno načrtovanje; (3) Možnosti; (4)
Izbire po 16 letu starosti; (5) Primerjava odločitev po 16 letu starosti; (6) Pomagaj mi pri odločanju.
Tretja enota z naslovom Kaj želijo zaposlovalci? Ima kot osrednji cilj zabeleženo spoznavanje učencev z veščinami in sposobnostmi, ki jih cenijo zaposlovalci ter kako
uporaba teh veščin in kvalitet izgleda v praksi. Učenci znajo ceniti, da je šola tista, ki jih
nudi krepitev znanj in veščin, ki so podobni tistim, ki jim bodo prišle prav na delovnem mestu. Poleg teg osrednjih ciljev so specifični cilji še: Učenci spoznajo, da so pozitivni odnos in motivacija skupni značilnosti uspešnih ljudi v gospodarstvu; Učenci znajo opisati
veščine in kvalitete, ki so potrebne na delovnem mestu; Učenci za zavedajo, da krepitev lastnih kvalitet dviguje njihove možnosti zaposlitve; Učenci se naučijo glavne faze v procesu izbiranja kandidatov za določeno delovno mesto.
Priročnik je posredovan prek 6 izbranih tem, in sicer (1) kaj zaposlovalci zares
želijo/iščejo; (2) motivirani na delovnem mestu; (3) idealen delavec; (4) metode izbiranja kandidatov za delovno mesto, (5) kako organizacije najdejo pravega kandidata; (6) iskanje pravega kandidata. Prek vseh tematik učenci pridobijo znanje o tem, da se morajo
prilagoditi tistemu, kar iščejo zaposlovalci. Zaposlovalci so tisti, ki narekujejo lastnosti in
potrebna znanja, posameznik pa je tisti, ki mora tem zahtevam zaposlovalcev slediti. S tem je prilagodljivost ena izmed tistih veščin ali lastnosti, ki posamezniku koristijo ter služijo v procesu pridobivanja dela oziroma iskanja zaposlitve.
Za 12 razred (drugi razred na nivoju višjega sekundarnega izobraževanja) je v okviru
izobraževalnega materiala WOW Factor predvidenih 6 učnih enot, in sicer Unit 1 Effective Working practice; Unit 2 - Support for Starting a Business; Unit 3 - Stressed out; Unit 4 - Social responsibility; Unit 5 - Going global; Unit 6 - Your Future – It’s in Your
Hands!. Šestim omenjenim konkretnim enotam predhodi uvod, v katerem je razloženo,
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
23
kako se priročnik oziroma učno gradivo uporablja ter splošni namen in cilji gradiva. Poglejmo dve enoti priročnika za 11 razred, in sicer 1 enoto (Učinkovita delovna praksa) in četrto enoto (Družbena odgovornost).
V okviru enote 1, ki je naslovljena Učinkovita delovna praksa, je osrednji cilj učenca
seznaniti z načinom, kako tako zaposlovalci kot zaposleni skupaj iščejo, razvijajo in
ohranjajo učinkovito delovno okolje prek timskega dela, dobrega vodenja, pozitivnih delovnih odnosov, razvojnim odnosom do dela, spodbujanjem. Hkrati učenci spoznajo pravice in odgovornosti, ki jih imajo v okviru dela oziroma zaposlitve. Polega tega so specifični cilji tudi: Učenci spoznajo in razumejo dejavnike, ki vplivajo na krepitev ali
oviranje učinkovitosti delovnega procesa; Učenci prepoznajo in razumejo učinkovite
metode za razvoj na delovnem mestu; Znajo našteti in razložiti vodstvene kvalitete, ki so potrebne na delovnem mestu; Učenci znajo uporabiti lastno kreativnost, da rešujejo naloge na delovnem mestu; Učenci se zavedajo pravic in dolžnosti, ki jih imajo na
delovnem mestu oziroma v okviru zaposlitve. Enota 1 je posredovana prek 6 tematik, in sicer (1) timsko delo; (2) razvoj pozitivnega delovnega okolja; (3) razvojni odnos na
delovnem mestu; (4) vodstvo/vodenje; (5) kreativnost na delovnem mestu in (6) pravice na delovnem mestu.
Enota 3 je naslovljena Družbena odgovornost, osrednji cilj enote pa je učence seznaniti, tudi prek njihovega samostojnega raziskovanja, o korporativni družbeni odgovornosti v organizacijah. Učenci spoznajo, kaj je korporativna družbena odgovornost in kako lahko
korporativna družbena odgovornost prispeva k njihovemu lastnemu opolnomočenju kot delavcev ter tudi kot bodočih zaposlovalcev. Poleg osrednjih ciljev so specifični cilji tudi: Učenci spoznajo, da je korporativna družbena odgovornost vse večja prioriteta v mnogih
organizacijah; Učenci znajo našteti nekaj primerov, kako je lahko podjetje družbeno odgovorno; Učenci vedo, kako so lahko tako delodajalci kot delojemalci družbeno
odgovorni; Učenci spoznajo, kaj so prednosti, če si družbeno odgovoren; Učenci znajo identificirati, kako gospodarstvo lahko prispeva k razvoju lokalne skupnosti; Učenci
razumejo vlogo socialnega podjetništva. Enota 3 je posredovana prek 6 tematik, in sicer (1) Korporativna družbena odgovornost; (2) Družbena odgovornost – delodajalci in
delojemalci; (3) Družena odgovornost – okolje; (4) Zagate; (5) Socialno podjetništvo; (6)
Gospodarstvo v skupnosti. V vseh tematikah je korporativna odgovornost prikazana v
glavnem kot nekaj, kar je zadeva vseh, ki so v podjetju, odgovornost je torej deljena in STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
24
preložena tudi na tiste, ki so zaposleni v podjetju. Zdi se, da je s tem posredovana logika,
kjer zaposlovalci oziroma lastniki podjetij niso nosilci te odgovornosti, temveč so to tudi tisti, ki so v podjetju oziroma v gospodarski organizaciji zaposleni. Poleg tega lahko
govorimo o tem, da je vloga podjetij v lokalnih skupnostih idealizirana, saj prikazuje
podobo, kjer podjetja ravnajo družbeno odgovorno ter pozitivno prispevajo k razvoju lokalnega okolja, čemur pogosto ni tako – spomniti je na primer potrebno tudi na onesnaževanje lokalnih okolij, sploh s strani tistih podjetij, ki se ukvarja s t.i. težko industrijo, itd.
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
25
Viri in literatura • •
Cedefop. 2014. Terminology of European Education and training policy.
Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.
Council of the European Union. 2009. Council conclusions of 12 May 2009 on a strategic framework for European cooperation in education and training (‘ET 2020’).
•
Luxembourg: Official Journal of the European Union.
Commission of the European Communities (CEC). 2001. European Commission
white paper: a new impetus for European youth. Luxembourg: Office for Official •
Publications of the European Communities.
European Commission. 2014. Entrepreneurship Education – A Guide for Educators.
Brussels: Entrepreneurship 2020 Unit Directorate-General for Enterprise and •
Industry European Commission.
European Commission. 2015. Draft 2015 Joint Report of the Council and the Commission on the implementation of the Strategic framework for European cooperation in education and training (ET2020): New priorities for European cooperation
in
education
and
training.
Dostopno
http://ec.europa.eu/education/documents/et-2020-draft-joint-report-408-
•
prek
2015_en.pdf (20. september 2015).
European Commission. Strategic framework – Education & Training 2020.
Dostopno
na:
http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-
•
framework/index_en.htm (15.1.2016).
•
Cheltenham: Edward Elgar Publishing Limited.
Fayolle, Alain. 2010. Handbook of research in entrepreneurship education. Vol. 3 Fayolle, Alain, and Benoit Gailly. 2008. "From craft to science: Teaching models and learning processes in entrepreneurship education." Journal of European
•
Industrial Training, 32 (7):569-593.
Hatak, Isabela in Elisabeth Reiner. 2011. Entrepreneurship Education in Secondary Schools. Institute for Small Business Management & Entrepreneurship WU Vienna
University of Economics and Business. Dostopno na:
http://www.wu.ac.at/fileadmin/wu/d/ri/ricc/Forschung/Laufende_Projekte/re
•
searchreport2011_1.pdf (15.1.2016).
INCUVET. Dostopno na: http://www.incuvet.eu/ (15.1.2016).
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
26
• •
Krek, Janez in Mira Metljak. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RŠ za šolstvo.
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (MŠŠRS). 2007. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport
•
Republike Slovenije.
•
(15.1.2016).
RotherhamReady. Dostopno na: http://www.rotherhamready.org.uk/
Stephenson, C. and Bandara, W. 2007. Enhancing best practice in public health:
Using process patterns for Business Process Management. V Österle, H., Schelp, J. and Winter, R. ur. Proceedings of the Fifteenth European Conference on •
Information Systems, University of St.Gallen, St. Gallen, 2123-2134.
•
http://www.valnaloneduca.com/eje/cont/presentacion (15.1.2016).
Empresa Jovena Europea. Dostopno na:
WOW
Factor:
Post-Primary.
Dostopno
na:
http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/post_pri
•
mary/wow_factor.asp. (15.1.2016).
WOW
Factor:
Primary.
Dostopno
na:
http://www.rewardinglearning.org.uk/microsites_other/employability/primary
•
/. (15.1.2016).
YES. 2012.Ways to Succeed with Entrepreneurship Education – Best Practice Guide. Dostopno prek:
http://www.lansstyrelsen.se/ostergotland/SiteCollectionDocuments/Sv/narings liv-och-foreningar/naringslivsutveckling/Best%20Practice%20Guide.pdf (15.1.2016).
STAND UP – Tvoja kariera v Evropski uniji
27