Tvoja kariera v Evropski uniji. Izobraževalni priročnik.

TVOJA KARIERA V EVROPSKI UNIJI IZOBRAŽEVALNI PRIROČNIK

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V EU, EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO IN PRAVICE

TVOJA KARIERA V EVROPSKI UNIJI IZOBRAŽEVALNI PRIROČNIK

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V EU, EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO IN PRAVICE

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ZALOŽBA FDV

NASLOV Tvoja kariera v Evropski uniji: Zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice. Izobraževalni priročnik.

AVTORJI Tjaša Učakar Ana Ješe Perković Blaž Vrečko Ilc Marinko Banjac (urednik)

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Copyright © po delih in v celoti FDV 2016, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

RECENZIJA IN PREGLED doc. dr. Damjan Mandelc

TISK Medium, d.o.o., Žirovnica

NAKLADA 800 izvodov

SPLETNA STRAN http://www.standup-eu.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3:061.1EU(035) 331.5(4)(035) TVOJA kariera v Evropski uniji : zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice. Izobraževalni priročnik / [Tjaša Učakar ... et al.]. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2016 ISBN 978-961-235-793-1 1. Učakar, Tjaša 286141696

KAZALO Predgovor

Navodila

Zgodovinski razvoj evropskih integracij in državljanstvo EU

Državljani EU in njihove pravice

Različne oblike mobilnosti za delavce v EU

Veščine, kompetence in orodja za boljšo zaposljivost

Kako na delo v tujino? Vodič po korakih

PREDGOVOR PRIROČNIKU NA POT Izobraževalni priročnik »Tvoja kariera v Evropski uniji: Zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice« je nastal v okviru projekta »STAND UP - TVOJA KARIERA V EU«, z namenom predstaviti zaposlitvene možnosti evropskih državljanov na skupnem evropskem trgu ter pripadajoče pravice na pregleden in humoren način, široko dostopen za vse. Širši cilj projekta je namreč razviti in implementirati inovativen pristop k poučevanju in učenju o evropskih temah, ki temelji na humorju, in je usmerjen na razvoj spretnosti, povezanih predvsem s področji zaposlitvenih možnosti v Evropski Uniji (EU), evropskega državljanstva in poznavanja svojih pravic. Čeprav študij in delo v drugih državah članicah EU postaja realnost za vedno večji delež študentov in delavcev, je poznavanje lastnih pravic v drugih državah EU še vedno razmeroma slabo. Kot že dolgo ugotavlja Evropska komisija, je EU še vedno videna kot nekaj nepomembnega za naša življenja, kot politična tvorba, ki ne vzbuja navezanosti, strasti, navdušenja. Študije kažejo na pomanjkanje znanja in zanimanja za evropske teme in institucije med (mladimi) evropskimi državljani. Zato je treba na ravni izobraževanja razviti in uporabiti metode poučevanja, ki spodbujajo zanimanje in naklonjenost, in prek katerih bi evropske integracijske procese, dosežke EU in priložnosti, ki jih predstavlja za svoje državljane, prikazali na privlačen in vabljiv način, ki bi bil hkrati usmerjen v razvoj spretnosti. Pričujoči priročnik je korak v to smer. Tematike evropskega državljanstva in z njim povezanih pravic so predstavljene ciljno in vključujoče, z namenom razvoja spretnosti in pridobitve praktičnih znanj, ki uporabnika opolnomočijo za delovno mobilnost. Poseben poudarek je na analizi različnih oblik mobilnosti za delavce v EU in povezanih pravic. Pregled ključnih veščin in kompetenc, ki omogočajo boljšo zaposljivost, dopolnjuje še pregled orodij, ki jih EU ponuja za iskanje zaposlitvenih možnosti in uveljavljanje svojih pravic. Na koncu pa je dodan še vodič, ki po korakih prikaže postopek pridobitve dela v

tujini. Vse obravnavane tematike so uporabniku približane s pomočjo humornih primerov, ki vzpostavljajo bolj osebno identifikacijo in tako pospešujejo pridobivanje novega znanja in spretnosti. Verjamemo, da bo priročnik številnim uporabnikom olajšal razumevanje lastnih pravic v EU in omogočil informirane odločitve glede svoje poklicne poti. Avtorji

NAVODILA KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK Priročnik sestavlja pet poglavij, ki sledijo logiki »od širšega k ožjemu«, saj prvo poglavje predstavi razvoj evropskih integracij in državljanstva EU, drugo poglavje je namenjeno pravicam evropskih državljanov, tretje poglavje pravicam različnih tipov tujih delavcev v EU, četrto poglavje nato predstavi veščine, kompetence in orodja za boljšo zaposljivost, zadnje, peto poglavje pa je konkreten vodič po korakih, kako na delo v tujino. Vsem tematikam so dodani številni vsebinski poudarki, razlage, primeri, humorni vložki, slikovno gradivo in internetne povezave, ki omogočajo bolj razgibano spoznavanje in trajnejše razumevanje naslovljenih tematik. Ti dodatki stojijo ob straneh glavnega besedila ali pa so posebej označeni med tekstom:

Tako so označeni humorni vložki. Ti so namenjeni lažjemu razumevanju in približanju tematike bralcem ter boljšemu priklicu novo pridobljenega znanja.

Tako so označeni vsebinski poudarki. Izpostavljajo lahko posebne definicije, aktualne podatke, zanimivosti, ključne informacije ali pogosto nejasne podrobnosti.

Izobraževalnemu priročniku sta dodana še dva dodatka, in sicer didaktični priročnik za učitelje ter vaje za izobražujoče se uporabnike. Didaktični priročnik sestavljajo primeri strukturiranih pedagoških ur, ki služijo kot podlaga za pripravo in izvedbo vključujočih in atraktivnih predavanj, temelječih na razvoju ustreznih spretnosti in inovativnih didaktičnih pristopih uporabe humorja. Vaje za izobražujoče se uporabnike pa naslovljene tematike popolnoma približajo vsakodnevnemu življenju in na ta način spodbujajo k uporabi in prenosu znanj v prakso, na lastno življenjsko izkušnjo. Vsa gradiva temeljijo na humorju kot osrednji metodi za pridobivanje spretnosti. Vedno več raziskav namreč ugotavlja, da je uporaba humorja pri poučevanju idealna za motiviranje učečih pri bolj zahtevnih temah. Humor ni zgolj provokativna metoda za povečevanje motivacije za učenje, temveč ob primerni uporabi pospešuje pridobivanje novega znanja in spretnosti. Prav pridobivanje spretnosti pa je EU opredelila kot najbolj uporabno orodje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, predvsem mladih evropskih državljanov. Zato, veselo na delo!

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ IN DRÅ½AVLJANSTVO EU

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

UVOD Razumevanje zgodovinskega razvoja Evropske unije (EU) nam bo v pomoč pri celovitejšemu razumevanju postopnega grajenja državljanstva EU, ki nam kot poseben pravni status dejansko omogoča, da lahko svoje karierne ambicije udejanjimo onkraj meja Slovenije.

Slika 1 - Evropsko unijo sestavlja 28 članic.

Slika 2 - Raznolikost držav članic je vidna že v zastavah.

Razumevanje zgodovine evropskih integracijskih procesov je pomemben element pri grajenju zavesti med državljankami in državljani držav članic, da posedujejo pravice in imajo možnosti iskati delo onkraj meja slovenskega trga dela in svojo karierno pot bodisi začeti bodisi nadaljevati v kateri od drugih 27ih članic EU.

Bolj ali manj odprt trg dela na področju celotne EU za državljane držav članic, ki so hkrati državljani EU, je plod dolgotrajnega procesa gospodarskega, političnega in hkrati kulturnega ter družbenega povezovanja evropskih držav, ki se je pričel neposredno po grozotah in uničenju 2. svetovne vojne. Prav ta proces bo prva tematika pričujočega poglavja, ki bo naslovilo, kako se je EU prek raznolikih integracijskih procesov evropskih držav vzpostavila, kakšne prepreke so se pri tem pojavile in kako so bile presežene. S tem bomo lahko odgovorili na vprašanje, kako se je vzpostavilo sedanje stanje, v katerem državljani držav članic ne le delajo in uživajo pravice onkraj meja lastnih držav, temveč hkrati uživajo v najdaljšem obdobju mirnega sodelovanja, razreševanja sporov ter skupnih dogovorov med evropskimi državami, kar je pred tem obdobjem veljalo za skorajda nemogoče. Kot smo izpostavili, je razumevanje teh procesov odločilno za razumevanje druge osrednje tematike poglavja, in sicer državljanstva EU. Pri tem si bomo ogledali razvoj tako ideje kot praks državljanstva EU, njegovega pomena v okviru EU integracij in določenih problematik, s katerimi je povezano.

ZGODOVINA SODOBNEGA EVROPSKEGA POVEZOVANJA – OD PRIČETKOV DO SODOBNE EU Pričetek EU, ali bolje rečeno evropskih integracij, ki so vodile v sodobno EU, lahko časovno umestimo v obdobje po 2. svetovni vojni, pri čemer so prav grozote te vojne spodbudile evropske elite pod vodstvom zmagovitih sil Združenih držav Amerike (ZDA) in Sovjetske zveze, da so pričele postavljati temelje za dejansko mirno politično, gospodarsko in kulturno sožitje evropskih držav. Zgodovinsko izhodišče EU je bilo s tem utemeljeno na nujnosti vzpostavitve

takšnega povezovanja med evropskimi državami, ki bo zagotovil trajni mir. Slednji je hkrati osrednji predpogoj tudi sedanjega tesnega gospodarskega sodelovanja med državami članicami in še vedno temeljni smisel EU. Če se namreč na hitro ozremo na razmere pred osmimi desetletji, lahko razumemo, zakaj je trajen mir predstavljal primarni cilj povezovanja. Evropske države so bile namreč tedaj vpletene v eno najbolj krvavih vojn v človeški zgodovini. Tekom 2. svetovne vojne so bile na primer določene evropske države (tudi področje sedanje Slovenije) in njihovi prebivalci podvrženi okupaciji drugih evropskih držav. Marsikateri skupnosti na evropski celini je bila ne le odrekana svoboda, temveč tudi pravica do življenja. Nekatere skupine pa so bile sistematično izkoriščane (v obliki prisilnega dela v delovnih taboriščih ali tovarnah predvsem nemške industrije) in/ali pobijane (Židje, Romi, ljudje z dušenimi boleznimi in telesno prizadeti). Mnoge evropske države so bile nadalje vodene avtoritarno in so omejevale tako demokratično politično participacijo svojih državljanov kot tudi njihovo svobodno gospodarsko pobudo. Hkrati pred obdobjem po 2. svetovni vojni ne moremo govoriti o sistematičnem gospodarskem povezovanju med državami kot tudi ne o stalnem in celovitem sodelovanju ter povezovanju v drugih družbenih sferah.

Slika 3 - Svetovna vojna je povzročila izjemno materialno uničenje...

Slika 4 - ... in uničenje človeških življenj.

Kot osrednji korak in temelj povojnih evropskih integracij je mogoče razumeti povojno sodelovanje in povezovanje Francije in Nemčije. Slednja je krvavo vojno pričela, Francija pa je bila sprva poražena in delno okupirana, nato pa je skupaj z drugimi zavezniki (ZDA in Združenim kraljestvom ter Sovjetsko zvezo) porazila nemški nacistični režim ter okupirala del Nemčije. Politične in gospodarske elite obeh držav, ki sta sicer bili v preteklosti dolgo v bolj ali manj sovražnih odnosih, so namreč sklenile, da je potrebno odnose popolnoma spremeniti, če naj bi se izognili nadaljnjim vojnam, ogromnemu številu človeških žrtev ter izjemnemu uničenju materialnega bogastva in gospodarskih zmogljivosti. Osrednji namen evropskega povojnega povezovanja je bilo tako med nekdanjimi sovražnimi državami vzpostaviti tesno, trdno in dejansko neobhodno sodelovanje, ki bi zagotovilo trajni mir, predstavljajoč edino temeljno zagotovilo za obnovo. Po prepričanju tedanjih evropskih in drugih zavezniških elit, je bilo mirno sodelovanje edina pot ne le k obnovi, temveč nadaljnjemu razvoju blagostanja v Evropi. V procesu vzpostavljanja trdnih temeljev sodelovanja in rešitve problema sovražnosti med državami, je eno od odločilnih vlog odigral Jean Monnet, francoski ekonomist in diplomat. Monnet, mnogokrat označen kot »oče Evropske unije«, je bil namreč eden od očetov ideje, ki je postala temelj povojnega sodelovanja, razrešila problem sovražnosti in odpravila pogoje za novo vojno med Nemčijo in Francijo ter drugimi evropskimi državami. Gre za idejo, da je gospodarsko povezovanje med državami ključno za preprečevanje nadaljnje vojne. To povezovanje naj bi bilo razvito do te mere, da vojne med državami enostavno niso več mogoče, saj naj bi bile ključne vojne industrije (premog in jeklo) upravljane in urejane skupno. Tu je potrebno omeniti, da je bila dejanska realizacija teh idej v veliki meri odvisna od drugih zavezniških sil, predvsem ZDA. (Zahodno)evropsko povezovanje namreč ne bi bilo mogoče brez odločilne podpore ZDA. Povojno gospodarsko in politično povezovanje (Zahodne) Evrope je potrebno razumeti tudi iz perspektive interesov ZDA, da

Slika 5 - Jean Monnet (1888-1979) – francoski politični ekonomist in diplomat.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

se zahodnoevropske države v bodoče ne zapletajo v medsebojne vojne in ne padejo pod vpliv Sovjetske zveze. Slednja je v povojnem obdobju vzpostavljeni svetovni blokovski ureditvi predstavljala drugo osrednjo velesilo.

V povojnem obdobju ne moremo govoriti o zgolj enem procesu evropske integracije, saj so v tem obdobju vzporedno, včasih tudi v razmerju tekmovanja, potekali zelo raznoliki integracijski procesi, v okviru katerih so se vzpostavljale razne oblike bolj ali manj institucionaliziranega sodelovanja, ki jih ne moremo označiti kot neposredne predhodnice EU.

Na drugi strani pa so prav ta sodelovanja naredila idejo o nujnosti povezo-

Slika 6 - OECD združuje 34 držav članic. Njen cilj je spodbujati gospodarski napredek in svetovno trgovino.

Slika 7 - Logotip Sveta Evrope.

vanja med evropskimi državami splošno sprejemljivo tako med evropskimi elitami kot navadnimi državljankami ter državljani. Med temi sodelovanji je potrebno izpostaviti predvsem še danes delujočo Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bila kot rezultat Marshallovega načrta ustanovljena leta 1948, sprva pod imenom Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje. OECD predstavlja prvo povojno institucionalizirano sodelovanje med evropskimi državami na gospodarskem področju. Druga pomembna organizacija, ki ni neposredna predhodnica EU in je nastala pred institucijami predhodnicami EU, pa je Svet Evrope. Ta še danes obstoječa medvladna organizacija je bila rezultat leta 1948 organiziranega evropskega kongresa, na katerem so se zbrali predstavniki vlad, sindikatov, organiziranih verstev, delodajalcev in mladinskih organizacij iz 26 evropskih držav ter ZDA in Kanade in razpravljali o prihodnosti Evrope. Leto kasneje je 10 držav, ki so prisostvovale na evropskem kongresu, ustanovilo Svet Evrope, ki predstavlja prvi poskus vzpostavitve skupnih evropskih norm in praks na različnih javno-političnih področjih. Kljub pomenu obeh omenjenih organizacij za nadaljnje evropsko povezovanje in sodelovanje, je pomembno izpostaviti, da sta tako OECD kot Svet Evrope temeljili na ideji ohlapnega meddržavnega sodelovanja. Organizacije predhodnice EU pa so bile vzpostavljene na temelju ideje trdnejšega povezovanja v obliki vzpostavljanja skupnih nadnacionalnih institucij z bistveno večjimi pristojnostmi in zmožnostmi reguliranja določenih javno-političnih področij.

Slika 8 - Ustanovne članice Evropske skupnosti za premog in jeklo. ESPJ je prva neposredna predhodnica EU.

Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), ustanovljena leta 1951, predstavlja prvo neposredno organizacijo predhodnico sodobni EU. ESPJ je bila prva organizacija, ki je vzpostavila nadnacionalno usmerjanje in reguliranje dveh osrednjih strateških industrij, nujno potrebnih za vojaško industrijo. Države članice tako niso več mogle samostojno upravljati teh dveh osrednjih strateških industrij. V skupnost so se poleg Nemčije in Francije povezale še Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Že s tako imenovano Pariško pogodbo, s katero je bila ustanovljena ESPJ, so državljani držav članic pridobili

pravico do svobodnega gibanja med državami članicami na področju trga dela. Pri tem je bilo to prosto gibanje omejeno na delavce, ki so se zaposlovali v industriji jekla in premoga. Naslednjo prelomnico v povezovanju evropskih držav predstavlja leto 1957, ko sta bili z Rimskima pogodbama ustanovljeni drugi dve osrednji organizaciji predhodnici EU, in sicer Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). Obe organizaciji sta imeli identično članstvo kot ESPJ. Predstavljali sta nadaljnje poglabljanje in razširjanje sodelovanja med omenjenimi državami. Pri tem je ključna EGS, predvsem z vidika vzpostavljanja pogojev za sedanje možnosti zaposlovanja in grajenja kariere v drugih državah članicah EU. Temeljni cilj Evropske gospodarske skupnosti je bil namreč institucionalizirati sodelovanje med državami članicami na gospodarskem področju. To naj bi bilo realizirano prek vzpostavitve carinske unije in skupnega trga med državami članicami, ki bi temeljila na še danes osrednjih štirih temeljnih svoboščinah, in sicer svobodi gibanja blaga, ljudi, storitev in kapitala. Svoboščina, vezana na svobodo gibanja ljudi, predstavlja neposreden pogoj za sedanjo možnost dela in uživanja pravic v drugih državah članicah. Poglobljeno gospodarsko sodelovanje pri tem ni bilo razumljeno le kot način večanja bogastva in blagostanja, temveč izhodiščno kot temeljno zagotovilo za trajen mir in preprečevanje lakote, ki je pestila Evropo v prvih povojnih letih. Preprečevanje lakote je bilo namreč temeljna racionalnost izjemno tesnega povezovanja na področju kmetijstva. Leta 1967 so se omenjene tri temeljne organizacije predhodnice EU (ESPJ, EURATOM in EGS) povezale v enotno institucionalno strukturo. V tej so bile pred tem ločene institucije združene in tedaj se je vzpostavilo njihovo skupno ime Evropske skupnosti. V naslednjih desetletjih se je poleg poglabljanja sodelovanja in širjenja skupnega urejanja raznolikih javno-političnih zadev med državami članicami Evropskih skupnosti pričel tudi postopen proces širjenja z novimi državami članicami. Tako sta se leta 1973 v prvem valu širitve Evropskim skupnostim pridružili Združeno kraljestvo in Irska, štiri leta kasneje Grčija in leta 1986 Španija ter Portugalska. Kljub geografski širitvi in določenem napredovanju povezovanja se je konec 1970-ih in predvsem v prvi polovici 1980-ih med gospodarstveniki in politiki držav članic pojavilo mnenje, da povezovanje poteka prepočasi, oziroma da je povezovanje pričelo pešati ravno v trenutku, ko so se evropske države znašle v zaostrenem konkurenčnem boju z drugimi gospodarskimi velesilami (ZDA in Japonsko). Kot prvo pomembno posledico prizadevanj za ponovno pospešitev povezovanja in njegovega poglabljanja je mogoče razumeti leta 1987 sprejeti Enotni evropski akt. Ta je predstavljal prvo pomembno nadgradnjo leta 1957 sprejete Rimske pogodbe. Deklarirani glavni cilj akta je bil okrepiti in s tem poglobiti evropsko sodelovanje ter nadalje razviti evropski skupni trg. Akt je hkrati predstavljal izhodišče za določitev časovnega okvira, v katerem bi bila sprejeta nujno potrebna pravila za celovito vzpostavitev enotnega trga. Šest let je trajalo, da je 1. januarja 1993 enotni trg začel delovati na področju vseh 12 tedanjih članic.

Evropska gospodarska skupnost (EGS) danes zajema države Evropske unije ter Liechtenstein, Norveško in Islandijo. Dodaten sporazum je bil podpisan s Švico.

Slika 9 - Države članice EJS, EGS in EURATOMA so v prvih desetletjih doživele gospodarski razcvet…

Slika 10 - …, ki je temeljil tudi na izjemno povečani migraciji delavcev.

Slika 11 - 1980-ta so bila desetletje korenitih sprememb, ki so kulminirala v demokratičnih spremembah v Vzhodni Evropi leta 1989.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

SODOBNA EU, NJENE INSTITUCIJE, PRISTOJNOSTI IN DELOVANJE Novembra leta 1993 je v veljavo stopila Maastrichtska pogodba, ki predstavlja dejanski pogoj za nadaljnje poglabljanje povezovanja med državami, kot tudi nadaljnjo geografsko širitev Evropskih skupnosti.

Slika 12 - Spomenik v nizozemskem mestu Maastricht, kjer je bila podpisana Pogodba o EU.

Z Maastrichtsko pogodbo, imenovano tudi Pogodba o Evropski uniji, se je formalno vzpostavila EU. S Pogodbo o Evropski uniji so se v enotnem dokumentu prepletle vse dotedanje pogodbe Evropskih skupnosti. Hkrati predstavlja pomemben premik pri temeljnih ciljih Evropskih skupnosti. S pogodbo so se namreč odprla vrata tudi celovitejšemu političnemu sodelovanju in povezovanju, pri čemer so se vzpostavili nadaljnji pogoji za poglabljanje gospodarskega sodelovanja.

Določila pogodbe so predstavljala odgovor na izzive, s katerimi so se soočile Evropske skupnosti. Temeljni cilji oziroma odgovori na te izzive so bili utrjevanje demokratične legitimnosti EU institucij, izboljšanje učinkovitosti teh institucij, vzpostavitev gospodarske in monetarne unije, razvoj skupnostne socialne dimenzije in vzpostavitev skupne zunanje ter varnostne politike. Pogodba je opredelila, da Evropsko unijo sestavljajo trije stebri, in sicer Evropske skupnosti, skupna zunanja in varnostna politika ter sodelovanje na področju policije ter sodstva. Hkrati je razširila pristojnosti EU na številna nova področja, kot so trans-evropske prometne povezave, industrijska politika, zaščita potrošnikov, področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter področje mladine. Z vidika možnosti iskanja dela in grajenja kariere v drugih državah članicah, je ključno novost predstavljala uvedba statusa EU državljana. Pogodba o Evropski uniji je poleg uvedbe omenjenega statusa tudi razširila vlogo Evropskega parlamenta kot osrednje institucije, ki neposredno zastopa interese EU državljanov. Institucija je namreč okrepila svojo vlogo v procesih sprejemanja odločitev napram drugima dvema osrednjima institucijama, in sicer Evropski komisiji (izvršna institucija, ki zastopa interese celotne EU) in Svetu EU (zakonodajna institucija, ki zastopa interese držav članic). Za razumevanje sodobnih možnosti EU državljanov na področju iskanja dela in grajenja kariere izven domače države pa je ključna tudi vzpostavitev zadnjih Slika 13 - Sodobna monetarna unija obsega 19 od 28 držav članic. Preostale članice še vedno uporabljajo svoje valute.

temeljnih koordinat enotnega trga z vzpostavitvijo Ekonomske in monetarne unije (EMU). Pri tem se je gospodarska politika nanašala na tri temeljne elemente. Prvič, države članice naj bi zagotovile koordinacijo svojih gospodarskih politik. Drugič, omogočile in družno naj bi izvajale nadzor nad to koordinacijo. Tretjič, podvržene naj bi bile tako finančni kot proračunski disciplini. Kot

temeljni cilj monetarne politike je bila opredeljena vzpostavitev enotne valute (evra). Zaradi napredovanja evropskega povezovanja in načrtovanih geografskih širitev na nove države članice ter posledične nujnosti institucionalnih reform, je že Maastrichtska pogodba predvidevala, da se bo v prihodnosti spreminjala in nadgrajevala. Prvo njeno nadgradnjo predstavlja Amsterdamska pogodba, ki je stopila v veljavo leta 1999. S to pogodbo so bile povečane pristojnosti EU tudi na področju zaposlovalnih politik. Vzpostavila se je namreč skupnostna zaposlovalna politika. Kljub temu, da so države članice ohranile primarno pristojnost na področju politik zaposlovanja, je Amsterdamska pogodba vzpostavila okvir, prek katerega so bile države članice spodbujane k skupnem iskanju rešitev za nezaposlenost. Hkrati se je dodatno poglobilo sodelovanje na področju sodstva in notranjih zadev. Eden od pomembnih namenov pogodbe je bila tudi reforma EU v smer večje demokratičnosti, predvsem v luči prihodnje širitve na nove članice iz Vzhodne Evrope. Nadalje so z Amsterdamsko pogodbo določila Schengenskega sporazuma o odpravi mejnega nadzora med državami članicami (z izjemo Irske in Združenega kraljestva) postala del pravnega reda EU. Ker z Amsterdamsko pogodbo niso bila razrešena vprašanja sestave in načina odločanja v evropskih institucijah oziroma temeljna institucionalna vprašanja, ki so morala biti razrešena pred zgodovinsko največjo širitvijo EU na Vzhodne države, je leta 2001 sledil podpis nove pogodbe, in sicer Pogodbe iz Nice, ki je stopila v veljavo leta 2003. Za sedanjo institucionalno strukturo EU, njenih pristojnosti in načina delovanja ter sedanje možnosti iskanja zaposlitve in grajenja kariere v EU, je osrednjega pomena sprejetje Lizbonske pogodbe, podpisane leta 2007. S to pogodbo, ki je stopila v veljavo leta 2009, je bila celotna predhodna arhitektura EU in njenih institucij reorganizirana. Odpravljeni so bili z Maastrichtsko pogodbo uvedeni trije stebri in preobrazilo se je razmerje med EU in njenimi članicami, pri čemer so se na novo razmejile pristojnosti tako EU kot držav članic. V tem okviru so se vzpostavili trije različni zbiri področij, ki se razlikujejo po tem, kdo ima ključno pristojnost za njihovo urejanje. V primarni pristojnosti odločanja na EU ravni so monetarna politika za države članice, katerih valuta je evro, področje carin, določanje pravil konkurence, nujnih za delovanje notranjega oziroma skupnega trga, skupna trgovinska politika in ohranjanje morskih bioloških virov. V deljeni pristojnosti, vendar s primarnostjo urejanja na EU ravni, so področje notranjega trga, področje gospodarske, družbene in teritorialne kohezije (preko skladov – naslavljanje nerazvitosti regij), določena področja socialne politike (npr. enakost spolov), področje svoboščin, varnosti, prava, kmetijska politika in področje ribolova, okolje, zaščita potrošnikov, trans-evropske transportne mreže in področje skupne skrbi za varnost na specifičnih področjih javnega zdravja. V deljeni pristojnosti držav članic in EU institucij pa so področje raziskav, razvoja in vesolja, razvojna pomoč in humanitarna pomoč. Hkrati je EU glede na Lizbonsko pogodbo zadolžena za koordiniranje naslednjih področij, za katera lahko sprejema tudi dodatne ukrepe: področje zunanje, varnostne in obrambne politike ter področje koordinacije gospodarske, zaposlovalne in socialne politike. Nekatera področja so ostala izven pristojnosti EU, pri čemer lahko EU izvaja podporne aktivnosti, in sicer

Slika 14 - Skupinska slika predsednikov in ministrskih predsednikov držav članic EU ob podpisu Amsterdamske pogodbe leta 1997.

Slika 15 - Schengenska pogodba, ki so jo leta 1985 podpisale Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija in Nemčija. Kasneje je bila nadomeščena s Schengenskim sporazumom.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

na področju turizma, izobraževanja, športa in poklicnega usposabljanja, civilne zaščite, mladih, industrije in kulture. Hkrati lahko EU podpira sodelovanje državnih uprav držav članic na področju zaščite in izboljšanja zdravja, industrijskem področju in kulturnem področju.

Slika 16 - Slovesnost ob podpisu Lizbonske pogodbe leta 2007.

»Si kdaj razmišljal, ali EU vpliva na tvoje življenje?« »Ne! Zakaj pa bi, saj ne delam v Bruslju.« »Uf, potem si pa res izjemen!« »Zakaj?« »Ker potem ne dihaš, ne piješ vode ali drugih pijač, ne nakupuješ, ne delaš, ne potuješ v tujino in se ne izobražuješ ter ne delaš prakse v drugi državi članici EU.« V nasprotju s prepričanjem številnih posameznikov, EU preko pravnih aktov neposredno vpliva na naša vsakdanja življenja. Na EU ravni so bili tako sprejeti skupni standardi čistosti pitne vode in zraka ter raznolike oznake na prehrambnih izdelkih, ki ozaveščajo potrošnika o sestavinah in energetskih vrednostih. Nadalje so bili sprejeti ukrepi, ki ščitijo potrošnike (tudi v okviru spletnih nakupov). Poleg tega so bili sprejeti ukrepi, ki okvirno določajo dopuste in obseg minimalnega dnevnega počitka po delu. Nadalje je sprejetje Schengenskega sporazuma omogočilo odpravljanje notranjih meja med državami članicami. Tudi na polju izobraževanja na primer EU program Erasmus omogoča mobilnost študentov v druge države članice in opravljanje prakse v ne-domači državi.

Skica 1 - Delitev pristojnosti v EU. Vir: Bundeszentrale für politische Bildung, 2009, www.bpd.de.

Z Lizbonsko pogodbo so se spremenili tudi delovanje EU institucij in njihovi odločevalski procesi. Institucije in procesi odločanja so se morali prilagoditi novi realnosti razširjene EU s sedemindvajsetimi in kasneje osemindvajsetimi članicami. Razumevanje delovanja EU in sedanjega odločevalskega procesa ter procesa implementiranja EU politik je ključnega pomena za razumevanje tako sedanjih osrednjih EU institucij kot razmerij med njimi in državami članicami. To pa je ključno za razumevanje, kako so se vzpostavile sedanje možnosti iskanja zaposlitve in grajenja kariere v drugih državah članicah in hkrati kako bodo odločitve, sprejete na ravni EU, vplivale na nadaljnji razvoj možnosti zaposlovanja v drugih državah članicah. Proces sprejemanja EU politik in njihova implementacija sta edinstvena za EU v smislu posebne oblike večnivojskega transnacionalnega političnega sistema. Proces oblikovanja in sprejemanja EU politik je organiziran tako, da naj bi se upoštevalo in tudi uravnotežilo številne interese v EU. V procesu oblikovanja in sprejemanja EU politik sodelujejo zelo raznolike EU institucije, kot tudi institucije držav članic, pri tem vsaka od sodelujočih institucij zastopa specifične interese. Med najbolj znanimi institucijami EU sta zagotovo Evropska komisija in Evropski parlament, ki skupaj s sicer manj poznanim svetom EU predstavljajo osrednje tri institucije procesa oblikovanja in sprejemanja odločitev. Evropsko komisijo, ki jo lahko razumemo kot vlado EU in kot osrednjo institucijo, ki zastopa interese EU kot celote, sestavlja 28 komisarjev (en iz vsake države članice). Imenovana je za obdobje petih let na podlagi dogovora med vladami držav članic. Imenovano komisijo pa mora potrditi tudi Evropski parlament. Evropska komisija igra osrednjo vlogo pri oblikovanju predlogov politik, saj ima primarne pristojnosti podajanja zakonskih pobud. Hkrati igra odločilno vlogo pri implementaciji EU politik, pri čemer ji je v pomoč tudi Sodišče Evropskih skupnosti. Komisija določa prioritete in cilje EU politik in delovanja EU na splošno.

Slika 17 - Poslopje Evropske komisije v Bruslju.

Vlogo zakonodajalca v EU imata družno dve instituciji, in sicer Svet EU in Evropski parlament. Svet EU pri tem predstavlja in zastopa interese držav članic. Svet ima različno sestavo glede na področje javnih politik, ki je predmet urejanja, pri čemer se to nanaša na prisotnost različnih ministrov držav članic, ki so zadolženi za izbrano področje. Če je na dnevnem redu vprašanje zaposlovanja, bodo na srečanju sodelovali ministri držav članic, ki pokrivajo to področje. Svet odloča z večino ali pa s konsenzom, odvisno od tematike oziroma politike EU, ki se sprejema. Pri tem je glasovalna moč posamezne države odvisna od njene velikosti. Predsednik Sveta se menja tako s sestavo Sveta kot tudi s polletno menjavo države, ki načeluje EU. Ministri države, ki vodi EU za polletno obdobje, namreč v tem obdobju predsedujejo Svetu. Drugi osrednji zakonodajalec EU pa je Evropski parlament, ki kot edina institucija EU neposredno zastopa interese državljanov EU. Slednji neposredno na volitvah, izvedenih vsakih 5 let, izvolijo svoje parlamentarne predstavnike, ki jih je skupaj (od leta 2015) 751. Vsaka od držav članic ima določeno število parlamentarcev, ki je odvisno od števila njenih državljanov. Pri tem pa velja načelo, da imajo manjše države proporcionalno več predstavnikov (npr. Nemčija z 80 milijoni ljudi ima 96 poslancev, Slovenija z 2 milijonoma ljudi ima 8

Slika 18 - Poslopje Evropskega parlamenta v Bruslju.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

poslancev. Poleg zakonodajne vloge, ki si jo deli s Svetom EU, je ena od osrednjih nalog Evropskega parlamenta tudi nadzor na proračunom EU ter nad delom Komisije.

Slika 19 - Poljak Donald Tusk je sedanji predsednik Evropskega sveta. Izvoljen je bil leta 2014 za mandatno obdobje dveh let in pol. Mandat predsednika je možno ponoviti.

Med drugimi pomembnimi EU institucijami, ki sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju politik, je potrebno izpostaviti Evropski svet. Gre za institucijo, ki podaja splošne usmeritve in širše prednostne naloge pri urejanju določenih področij ter naslavljanju temeljnih problemov in izzivov, s katerimi se sooča EU in njene države članice. Pomen institucije izhaja iz njene sestave, saj jo sestavljajo le voditelji 28 držav članic. Prav z Lizbonsko pogodbo je postal Evropski svet tudi uradna institucija EU, uvedeno je bilo tudi mesto predsednika Evropskega sveta. Poleg Evropskega sveta v procesu sodelujejo tudi institucije, ki zastopajo interese regij (Odbor regij) in posebne interese (Evropski gospodarski in socialni svet). Hkrati pri oblikovanju različnih odločitev na EU ravni sodelujejo tudi pomembne institucije, kot so Evropska centralna banka (ECB), Evropska investicijska banka (EIB), Evropski varuh človekovih pravic, Evropski nadzornih za varstvo podatkov, Evropsko računsko sodišče in Evropska služba za zunanje delovanje.

DRŽAVLJANSTVO EU Možnosti relativno enostavnega iskanja dela in grajenja kariere v drugih državah članicah sta tesno povezani z dejstvom, da kot državljani države članice EU avtomatično posedujemo tudi državljanstvo EU, na katerega se vežejo posebne pravice. Dve izmed osrednjih pravic sta posameznikovo prosto prehajanje meja med članicami ter iskanje dela na njihovih trgih dela.

O državljanstvu EU kot pravnem statusu, ki ga priznava EU, lahko govorimo vse od Pogodbe o EU oziroma Maastrichtske pogodbe (1993). S pogodbo so državljani držav članic EU avtomatično postali tudi državljani EU s posebnimi pravicami, lastnimi temu novemu pravnemu statusu.

Državljanstvo EU ni vezano zgolj na pravni status, temveč tudi na drugi dve dimenziji državljanstva, in sicer prakso in identiteto (afektivno dimenzijo). Celoviteje jih bomo naslovili v nadaljevanju, pri čemer si bomo najprej ogledali relativno dolgo zgodovino državljanstva EU, nato pa bomo naslovili še sodobne kontekste EU državljanstva.

Zgodovina državljanstva EU Kljub mejniku, ki ga predstavlja Maastrichtska pogodba, je potrebno izpostaviti, da je sama ideja EU državljanstva prisotna od samega začetka evropskega

povezovanja, katerega rezultat je EU. Kot smo izpostavili, so državljani držav članic EJS že leta 1951 z vzpostavitvijo skupnosti pridobili določene pravice, ki so presegale pravice, vezane na nacionalno državljanstvo. Dodatne pravice pa so pridobili tudi leta 1957 z ustanovitvijo EGS, pri čemer je bila ključna predvsem pravica do prostega gibanja oseb znotraj skupnosti. Pomemben mejnik v razvoju EU državljanstva predstavljajo tudi prve neposredne volitve v Evropski parlament leta 1979, v okviru katerih so lahko državljani držav članic uveljavili eno temeljnih pravic, vezano na državljanstvo, in sicer volilno pravico. Državljani tedanjih devetih članic so tako izvolili 410 evropskih parlamentarcev, s čimer so lahko prvič sodelovali neposredno pri sestavi ene od osrednjih političnih institucij organizacij predhodnic EU. Pri tem je bil ta premik tesno povezan s postopnim uveljavljanjem ideje »Evrope ljudi«, ki se je pojavila v 1970-ih, in ki naj bi predstavljala nadgradnjo starejše ideje, na kateri so temeljile vse tri skupnosti, in sicer idejo »Evrope trgovcev«. Slednja je bila neločljivo povezana z idejo in postopnim uveljavljanjem skupnega notranjega enotnega trga.

Slika 20 - Plakat, ki poziva na volitve v Evropski parlament leta 2014.

Prizadevanja za izvedbo neposrednih volitev v Evropski parlament so bila posledično povezana s premislekom o nujnosti grajenja tesnejših vezi med državljani držav članic in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi institucijami. Državljanom držav članic naj bi se približalo institucije in politike Evropskih skupnosti, s čimer bi se hkrati pričela konkretno graditi skupna (evropska) identiteta ter vzpostavljati skupna (evropska) solidarnost ne le na ravni držav, temveč tudi med njihovimi državljani. Po prepričanju tedanjih političnih elit držav članic ter Evropskih skupnosti je bil to nujen pogoj za uspešno nadaljnje poglabljanje sodelovanja v okviru Evropskih skupnosti. Pričetek tesnejšega političnega sodelovanja z grajenjem skupne evropske identitete prek postopnega uveljavljanja skupnega državljanstva, je bil povezan s prizadevanji za nadaljnje gospodarsko povezovanje in splošnim sprejemanjem posledic gospodarske integracije. Državljane držav članic je bilo potrebno pripraviti na postopno odpiranje gospodarstev in trga dela ter odprtost meja za storitve, blago in kapital iz drugih držav članic. Na drugi strani je bilo tesnejše politično povezovanje prepleteno s postopnim premagovanjem politično-identitetnih ovir za uveljavitev ideje skupnega državljanstva. Tedanji »arhitekti« prihodnjega poglabljanja povezovanja držav članic so morali nasloviti strah tako državljanov kot nacionalnih političnih elit pred skupnim državljanstvom, ki bi potencialno lahko vodilo v izgubo lastnih nacionalnih identitet in pridobljenih nacionalnih državljanskih pravic. Že sredi 1980-ih se je oblikovala rešitev glede neločljive povezanosti med državljanstvom držav članic in »evropskim« državljanstvom, kjer je bilo nacionalno državljanstvo razumljeno kot primarno in pogoj za pridobitev »evropskega« državljanstva. Z drugimi besedami, posameznik je bil »evropski« državljan zgolj pod pogojem predhodnega posedovanja državljanstva države članice. V tem procesu je pomembno vlogo odigrala komisija, ki jo je vodil nekdanji italijanski evropski parlamentarec Pietro Adonnino. Na podlagi sklepa voditeljev držav članic Evropskih skupnosti je komisija dobila mandat za pripravo poročila v obliki priporočil, kako okrepiti in nadalje razviti skupno evropsko

Slika 21 - Rokovanje Jaquesa Doloresa (predsednika Evropske komisije) in Pietra Adonnina leta 1985 ob predstavitvi poročila.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

Tedaj postavljeni okviri so od leta 1987 do leta 2014 omogočili 3,3 milijonom študentov in praktikantov, da izvedejo del študija ali prakso v drugi državi članici.

Uradni simboli Evropskih skupnosti so bili sprejeti na srečanju Evropskega sveta v Milanu junija leta 1985.

Slika 22 - Potni list predstavlja enega najbolj jasnih izrazov našega statusa kot državljana. Na sliki je slovenski potni list, ki že na platnici odseva naše članstvo v EU ter nas posledično legitimira ne le kot slovenske državljane, temveč kot državljane EU.

identiteto ter med državljani držav članic razširiti idejo o Evropi brez notranjih meja in jo narediti sprejemljivo. V leta 1985 objavljenem poročilu se je delo Adonninove komisije osredotočilo predvsem na ukrepe, ki bi utrdili in razširili svobodno gibanje blaga in ljudi znotraj Skupnosti. Med predlaganimi ukrepi, ki naj bi okrepili svobodno gibanje državljanov držav članic, so bili na primer priznavanje visokošolskih diplom ter vpeljava Evropskega certifikata za poklicno usposabljanje za vse kvalificirane delavce. Hkrati je bil podan predlog za vzpostavitev sodelovanja med univerzami prek programov izmenjave študentov. Poleg tega so bili predlagani ukrepi za omogočanje svobodnega gibanja gospodarsko neaktivnih državljanov (študentov, upokojencev ipd.). Na političnem področju sta bila podana predloga o enotnem volilnem sistemu za volitve v Evropski parlament in uvedbi pravice do peticije, ki naj bi jo posedovali »evropski« državljani. Pomemben poudarek je poročilo dalo tudi ukrepom na področju grajenja skupne identitete. Predlagani so bili skupni evropski simboli, ki so bili kasneje tudi sprejeti in jih EU uporablja še danes. Tako je bila predlagana evropska zastava (modra z zlatimi zvezdami), evropska himna in poštne znamke z evropskim emblemom. Hkrati je bila predlagana odstranitev carine na notranjih mejah Evropskih skupnosti in evropsko prometno dovoljenje. Adonninovo poročilo in omenjeni drugi premisleki »evropskega državljanstva« so tako naslovili vse tri osrednje dimenzije državljanstva, in sicer državljanstvo kot pravni status oziroma razmerje med posameznikom in državo ter Evropskimi institucijami, državljanstvo kot zbir praks, ki vključuje tako politično participacijo in s tem sodelovanje pri oblikovanju ter sprejemanju kolektivno zavezujočih odločitev kot tudi znotraj-skupnostno svobodno gibanje in delovanje ter konkretno uveljavljanje pravic, in državljanstvo kot skupno identiteto oziroma afektivno dimenzijo, ki vključuje prisotnost določenih skupnih vrednot in načel, zavedanja o skupnih interesih ter medsebojni solidarnosti, ključni za družbeno kohezijo. Z Maastrichtsko pogodbo oziroma Pogodbo o EU so se te tri dimenzije državljanstva pričele sistematično in celovito razvijati, pri čemer so se ta prizadevanja soočila z včasih večjim, včasih manjšim uspehom. Na drugi strani pa so bila od Maastrichtske pogodbe naprej pred tem razdrobljena prizadevanja veliko bolj povezana. Povezanost prizadevanj namreč izhaja iz zavedanja EU institucij in voditeljev, da dimenzije državljanstva dejansko niso ločene in avtonomne, temveč so tesno prepletene. Če namreč pravice ostanejo zgolj črke na papirju in niso dejansko uveljavljane, potem težko govorimo o konkretnosti statusa državljana EU. Na drugi strani pa prav pravne možnosti za državljanske prakse dajo državljanom možnosti za udejanjanje državljanstva. Hkrati je potrebno izpostaviti nujnost identitetne/afektivne dimenzije, saj v kolikor se državljani držav članic ne dojemajo kot člani Evropske skupnosti in ne ponotranjijo določena načela ter vrednote, potem je logično, da ne bodo sodelovali in udejanjali svojega EU državljanstva.

Sodobni konteksti državljanstva EU Prepletenost dimenzij državljanstva lahko razberemo že iz samih pravic, ki so bile zagotovljene EU državljanom ob uvedbi tega statusa z Maastrichtsko

pogodbo. Že izhodiščno načelo nediskriminacije na podlagi državljanstva (na področjih pristojnosti EU) predpostavlja situacijo, v okviru katere posameznik državljan ene članice uveljavlja pravice EU državljanstva v drugi članici. Pri tem načelo predpostavlja tudi določene elemente identitete oziroma afektivne dimenzije, saj predpostavlja določeno idejo solidarnosti znotraj skupnosti, zamejene z mejami EU. Podobno so prepletene dimenzije, vezane na različne sklope pravic. Po Pogodbi o EU smo namreč državljani držav članic kot EU državljani pridobili pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU, ki tudi predpostavlja določeno udejanjanje te pravice. Hkrati smo pridobili pravico voliti in kandidirati na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah v državi članici, v kateri stalno prebivamo. Prav volilna pravica predstavlja eno izmed osrednjih možnosti praktičnega udejanjanja državljanstva EU v smislu vplivanja na oblikovanje in sprejemanje kolektivno zavezujočih odločitev oziroma v smislu participacije pri vladanju. Hkrati slednja pravica in njeno udejanjanje predpostavljata in posledično gradita določeno zavest o skupni identiteti, skupnih demokratičnih vrednotah in načelih ter solidarnosti. Drugi osrednji zbir pravic predstavljata pravica do predlaganja peticije Evropskemu parlamentu in pravica do pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic. Tako pritožba kot peticija sta lahko napisani v enem od uradnih jezikov EU, pri čemer mora biti tudi odgovor v istem jeziku. Pomemben zbir pravic predstavlja tudi upravičenost do zaščite diplomatskih in konzularnih predstavništev katere koli države članice, če to potrebujemo v državah izven EU. O pravicah, ki jih imamo kot EU državljani, boste izvedeli več v naslednjem poglavju. Poleg pravic so Maastrichtska in njej sledeče pogodbe, kot so Amsterdamska pogodba (1997), Pogodba iz Nice (2001) in Lizbonska pogodba (2007), ki so Maastrichtsko pogodbo nadgradile in revidirale, neposredno naslovile tudi identitetno oziroma afektivno dimenzijo državljanstva, ki je neločljivo povezana s pravicami in praksami EU državljanstva. Skupni simboli, ki so se formalizirali, so bili že omenjena modra zastava z dvanajstimi zlatimi zvezdami, himna EU, ki temelji na »Odi radosti«, Beethovnove devete simfonije, evro kot valuta Evropske unije in 9. maj kot dan Evrope. Hkrati je bil kot uradni slogan EU sprejet »Združeni v različnosti«. Ta slogan nam lahko služi tudi kot izhodišče za določene ovire, s katerimi se sooča EU pri grajenju EU državljanstva v luči dejstva, da EU sestavljajo države članice, v katerih so prisotne močne nacionalne identitete, močne tradicije demokratične participacije na nacionalni ravni in utrjeni statusi nacionalnega državljanstva. Kot smo že izpostavili, so se namreč EU oziroma njene organizacije predhodnice soočale z bojaznijo držav članic, da bo državljanstvo skupnosti privedlo do odprave ali podreditve nacionalnega državljanstva ter izgubo nacionalnih identitet in omejevanje suverenosti ljudstev držav članic. V pogodbah (Amsterdamska iz leta 1997, Lizbonska iz leta 2007), ki so revidirale in nadgradile Pogodbo o EU, je bila tako utrjena predpostavka, da ne glede na osrednjost EU državljanstva pri grajenju EU, to ne nadomešča nacionalna državljanstva. EU državljanstvo naj bi nacionalna le dopolnjevalo.

Več o pravicah in svoboščinah, povezanih s prostim gibanjem, si preberite v drugem poglavju priročnika.

Vsakdo, ki je državljan EU, lahko kot posameznik ali družno z drugimi državljani EU poda peticijo Evropskemu parlamentu, ki se tiče področja v pristojnosti EU institucij. Več o tem: http:// www.europarl.europa. eu/atyourservice/ en/20150201PVL00037/ Petitions. Vsakdo, ki je državljan EU ali prebiva v EU, lahko sproži pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pri tem je potrebno opozoriti, da so dopuščene zgolj pritožbe nad delom EU institucij in njihovih lokalnih izpostav. Več o tem: http://ec.europa.eu/ justice/citizen/complaints/ ombudsman/index_en.htm.

Slika 23 - EU zastava.

Slika 24 - Evrski kovanci in bankovci.

ZGODOVINSKI RAZVOJ EVROPSKIH INTEGRACIJ

Državljanstvo EU kljub izhodiščni zamejenosti v smislu dopolnjevanja nacionalnega državljanstva predstavlja določeno novo realnost tako na področju pravic in praks kot tudi identitete za državljane držav članic. Gre za državljanstvo, ki je tudi v svetovnem merilu edinstveno, saj presega meje nacionalne države. Kot EU državljani lahko neposredno participiramo pri političnem delovanju transnacionalnih (EU) institucij in sooblikujemo odločitve ter usmeritve, imamo pravico potovati, se šolati, delati in živeti ter trgovati in poslovati svobodno onkraj tesnih meja lastne države ter sodelovati in se povezovati v skupnih aktivnosti z državljani iz drugih držav članic.

Da se državljani držav članic vedno bolj zavedajo tega posebnega statusa, je Evrobarometer je niz javnomnenjskih raziskav, ki se izvajajo od leta 1973. Poročilo o državljanstvu EU v praksi. Dostopno na: http://ec.europa.eu/ justice/citizen/document/ files/2016_ep_hearing_ background_note.pdf. Med osrednjimi programi, prek katerih se financirajo projekti, lahko izpostavimo Erasmus+ program. V njegovem okviru se financirajo osrednji projekti na področju izobraževanja o EU ter promocijske aktivnosti, s katerimi naj bi EU državljane seznanjali z njihovimi pravicami. Pomemben program predstavlja tudi MEDIA, ki financira medijsko, literarno in umetniško produkcijo v državah članicah ter jo promovira v širšem prostoru EU, s čimer neposredno prispeva h grajenju skupne identitete. Več informacij o volitvah lahko najdete na: http:// www.europarl.europa.eu/ elections2014-results/en/ election-results-2014.html.

razvidno iz raziskav Evrobarometra, ki kažejo, da status EU državljanstva pozna velika večina državljanov držav članic, in sicer 87 odstotkov. To razširjeno zavedanje je v veliki meri posledica različnih informativno-izobraževalnih aktivnosti, ki jih EU izvaja bodisi neposredno bodisi posredno prek različnih programov, v okviru katerih so financirani različni projekti, ki jih izvaja mnoštvo akterjev (predvsem izobraževalnih organizacij) iz različnih držav članic. Hkrati je povezano tudi s prizadevanji EU, da se približa EU državljanom prek omogočanja bolj neposrednega vplivanja na odločitve, ki jih sprejemajo EU institucije. Med njimi je potrebno posebej izpostaviti evropsko državljansko pobudo. Ta omogoča, da milijon EU državljanov iz najmanj sedmih držav članic sproži zahtevo po oblikovanju politike na področju, ki je v pristojnosti EU. Kljub določeni uspešnosti pri razširjanju znanja o EU državljanstvu med prebivalci držav članic, pa so drugi podatki, ki pričajo o stanju na področju EU državljanstva, manj spodbudni. Kažejo namreč na nekatere temeljne problematike omenjenega statusa in pravic, ki jih vključuje, kot tudi problematike EU državljanstva kot zbira praks ter EU državljanstva kot skupne identitete. Dober pokazatelj problematik predstavlja na primer omejeno izvajanje EU državljanstva kot prakse oziroma slaba udeležba na volitvah v Evropski parlament kot edine institucije, ki neposredno predstavlja EU državljane. Na zadnjih volitvah leta 2014 je tako znašala zgolj 42,61 odstotka, pri čemer je potrebno izpostaviti zelo raznolike odstotke udeležbe med članicami, ki segajo od 89,64 odstotne udeležbe v Belgiji do na primer 24,55 odstotne udeležbe v Sloveniji. Pri tem je več kot štiri petine vprašanih EU državljanov nizko volilno udeležbo pripisalo splošnemu nepoznavanju vpliva, ki ga ima EU na njihova življenja ter posledično nizko zanimanje za vplivanje na EU institucije. Nepoznavanje vpliva, ki ga ima EU na življenja državljanov držav članic oziroma EU državljane, je vidno tudi v tem, da 57 odstotkov EU državljanov ne pozna pravic, ki izhajajo iz tega statusa. Več kot 70 odstotkov EU državljanov pa hkrati ne ve, kaj narediti, če so jim bile pravice, izhajajoče iz EU državljanstva, kršene. Z vidika iskanja dela in grajenja kariere v drugih državah članicah je pomemben tudi podatek, da je

36 odstotkov EU državljanov, ki je živelo oziroma živi v drugi državi članici imelo različne težave, povezane z dolgotrajnimi in nejasnimi administrativnimi postopki, ki so bili tesno povezani z njihovim nepoznavanjem oziroma zavedanjem širine pravice, ki jih imajo kot EU državljani. V luči omenjenih podatkov postane poudarek, ki ga namenjamo EU pravicam v naslednjem poglavju, še bolj relevanten.

DRÅ½AVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

UVOD

Slika 25 - Robert Schuman (1886 – 1963) se je rodil v Luksemburgu, vendar politično deloval v Franciji. Schumanova deklaracija je razumljena kot temelj evropskih integracijskih procesov. O njej si lahko preberete na: http:// europa.eu/about-eu/basicinformation/symbols/ europe-day/schumandeclaration/index_sl.htm.

Slika 26 - Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana 7. februarja 1992, veljati pa je začela 1. novembra 1993. Njen poglavitni namen je bil ustanovitev EU, priprava na evropsko monetarno unijo in uvedba nekaterih elementov politične unije (državljanstvo, skupna zunanja in notranja politika).

Slika 27 - Od vstopa Slovenije v EU leta 2004 se raziskava Evrobarometer izvaja tudi pri nas.

Kot smo pokazali v predhodnem poglavju priročnika, je ideja državljanstva EU nastajala postopoma skozi procese evropske integracije. Že od prvih let po 2. svetovni vojni je bilo pred evropskimi državami vprašanje, kako ljudi na stari celini povezati in jih vključiti v procese vse tesnejšega povezovanja. Čeprav je bila evropska integracija sprva prevladujoče gospodarski projekt, je bila vendarle praktično od samega začetka utemeljena na ideji preseganja delitev in iskanja skupnih poti evropskih družb. Tako je že Robert Schuman, eden od očetov evropskih integracijskih procesov, v deklaraciji iz leta 1950 trdil, da Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali povsem po vnaprej začrtani poti, temveč se bo gradila s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost. Kar dobra štiri desetletja so bila potrebna, da je EU oblikovala pravne temelje, ki so omogočili natančno določitev, kaj je EU državljanstvo ter kakšne pravice in dolžnosti prinaša. Viviane Reading, nekdanja evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, danes članica Evropskega parlamenta, je opozorila, da se je pred več kot 20 leti z Maastrichtsko pogodbo »rodil« EU državljan: Civis Europaeus sum. To je bil tudi trenutek, ko je prišlo do pospešitve politične integracije držav članic EU.

Pogodba o Evropski uniji Člen 9 Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij. Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča.

Že v predhodnem poglavju smo pokazali, da meritve javnega mnenja državljanov vseh držav članic kažejo sicer dobro poznavanje statusa EU državljanstva, vendar slabše poznavanje pravic, ki izhajajo iz njega. Kako pa je v Sloveniji? Tudi slovenski državljani poznajo status državljanstva EU zelo dobro, saj je leta 2015 izvedeni Evrobarometer pokazal, da je kar 83 odstotkov državljank in državljanov Slovenije, ki so v raziskavi sodelovali, poznalo izraz »državljan EU«. Toda po drugi strani je iz iste raziskave razvidno, da ljudje le slabo poznajo svoje pravice, ki jih imajo kot EU državljani. Evrobarometer je pokazal, da v Sloveniji le 36 odstotkov ljudi meni, da dobro pozna pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU. Ker je poznavanje pravic, ki jih imajo državljani EU, relativno slabo, je seveda

tudi vprašanje, v kolikšni meri te pravice uveljavljajo in izkoristijo možnosti in priložnosti, ki jim jih EU ponuja. Nekdo, ki je slabo seznanjen ali pa sploh ne pozna svojih pravic, bo le težko izkoristil na primer možnost prostega gibanja v EU in priložnosti, ki jih ponuja enotni trg dela.

Glede uresničevanja pravic in izkoriščanja možnosti, ki jih imamo kot EU državljani, lahko prebereš tudi v poročilu o državljanstvu EU za leto 2013. V celoti je dostopno tukaj: http://bit.ly/28TJ2zM.

Jure: »Kakšna je razlika med nevednostjo in nezainteresiranostjo glede možnosti zaposlovanja?« Sara: »Ne vem in me ne zanima!«

Prav zato je pomembno, da smo državljani EU s temi pravicami seznanjeni in jih dobro razumemo, s čimer jih lahko posledično tudi uveljavljamo in izkoristimo možnosti in priložnosti v EU. V tem poglavju predstavljamo sklope pravic in pojasnjujemo, kakšne koristi prinašajo. Poglavje je v ta namen razdeljeno na šest sklopov oziroma podpoglavij: 1. mobilnost in potovanja,

Slika 28 - Pomembno je, da kot EU državljani poznamo pravice in jih tudi uveljavljamo.

2. pravice delavcev in socialna varnost, 3. zdravstvo in invalidnost, 4. potrošnike pravice, 5. politične pravice, 6. splošne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

MOBILNOST IN POTOVANJA Brez dvoma je mobilnost EU državljanov ena izmed svoboščin, ki jo EU neprestano poudarja in izpostavlja kot tisti element ureditve evropskega prostora, ki predstavlja enega največjih dosežkov političnega in gospodarskega sodelovanja evropskih držav.

Najbolj konkretno je bila mobilnost kot svoboščina in pravica državljanov EU zapisana v Pogodbi o delovanju EU, kjer je zapisano, da ima vsak državljan Unije pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev.

Slika 29 - Prosto gibanje v EU je ena od ključnih svoboščin državljanov EU.

Celotno prečiščeno različico pogodbe o delovanju Evropske unije si lahko ogledate na: http://bit. ly/28XwODN.

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

Mobilnost državljanov EU je v smislu njihovega prostega gibanja opredeljena kot ena izmed ključnih pravic, kar je zanimivo predvsem v luči, da so (bila) nacionalna državljanstva v preteklosti vezana na umeščenost državljanov v določen državni okvir in njene meje, državljanstvo EU pa je tesno povezano s prečenjem teh meja in prostim gibanjem med državami. Mobilnost ima osebno in kolektivno dimenzijo, saj prispeva k širjenju osrednjih ciljev EU, kot so gospodarska rast, večanje produktivnosti in integracije, hkrati pa povezuje družbe in ljudi. Evropska komisija je leta 2013 objavila podatek, da je okoli 13 milijonov državljanov EU izkoristilo pravico prostega gibanja in zdaj živi v drugi državi EU.

Ker je mobilnost ena izmed osrednjih pridobitev vseh državljanov članic EU, ki jo tudi pogosto izkoriščamo, to tudi pomeni, da vpliva na delovanje in obnašanje posameznic in posameznikov. Prosto gibanje, potovanje in prebivanje v drugi državi EU ter izkoriščanje teh pravic v okviru EU nam daje občutek, da je naše življenje bolj polno, hkrati pa se spreminjajo tudi nazori (ter razbijajo stereotipi) o drugih prebivalcih EU. Pravica prostega gibanja in bivanja v kateri koli članici EU pa ni povsem neomejena. Tako lahko državljani EU prosto prebivamo v drugi državi članici za obdobje, ki ne presega treh mesecev, pri čemer je edina zahteva, da imamo

Slika 30 - Poznati je potrebno nekatere omejitve glede prostega gibanja in bivanja v drugih članicah EU.

pri sebi potni list ali drugi veljavni osebni dokument. V primeru, da prebivamo več kot tri mesece v drugi EU državi, katere nismo državljani, pa moramo upoštevati pogoje, ki jih določa država, v kateri prebivamo. Prav tako moramo opraviti določene administrativne postopke. Državljani EU lahko zaprosimo za in pridobimo stalno prebivališče v gostujoči državi, če v njej zakonito prebivamo za obdobje petih let ali več. V povezavi s pravico prostega gibanja v EU je EU razvila zakonodajo, ki nam državljanom zagotavlja, da smo ob izkoriščanju te pravice zaščiteni, ko na primer uporabljamo različne oblike prevoza, na primer železniški, letalski, cestni in ladijski.

Slika 31 - Za več informacij o potovanjih v EU obiščite spletno stran »Potovanja« na portalu Tvoja Evropa: http://europa.eu/ youreurope/citizens/travel/ index_sl.htm.

Državljani EU imamo kot potniki znotraj EU določene pravice in ugodnosti, ki jih lahko uveljavljamo, ko potujemo v druge članice EU. Na spletnem portalu Tvoja Evropa so na voljo številne informacije v zvezi s potovanjem v EU. Portal ne ponuja le informacij o pravicah, ki jih imamo državljani EU, temveč podaja tudi nasvete glede potrebnih dokumentov, ki jih potrebujemo kot potniki, kaj lahko na potovanje vzamemo s seboj, načinov gotovinskega in negotovinskega poslovanja in glede stroškov telefonskih klicev ter varnosti.

Državljani EU imamo določene pravice tudi, ko potujemo izven EU območja. To je še posebej pomembno, če se na potovanju v tujini znajdemo v situaciji, ko potrebujemo pomoč ali zaščito. Pogodba o delovanju Evropske unije pred-

videva, da ima vsak državljan pravico do diplomatske in konzularne zaščite katere koli države članice na ozemlju tretje države (nečlanice Evropske unije), v kateri državljanova matična država članica nima predstavništva, in sicer pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane navedene države članice. Države članice sprejmejo potrebne predpise in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te zaščite. To pomeni, da bi se na primer, če ste izgubili svoje osebne predmete ali bili žrtev kaznivega dejanja, lahko v državi, kjer Slovenija nima diplomatsko-konzularnega predstavništva, obrnili na diplomatsko-konzularno predstavništvo katere koli druge države članice EU, kjer bi vam pomagali enako, kot bi svojim državljanom.

Slika 32 - Kot državljanom EU sta nam olajšana tudi pot in bivanje v t.i. tretjih državah (nečlanicah EU).

PRAVICE DELAVCEV IN SOCIALNA VARNOST EU je sicer v veliki meri utemeljena na ideji socialnega tržnega gospodarstva. To glede trga dela pomeni, da EU stremi k zagotavljanju zaposlitve za čim več njenih državljanov, hkrati pa tudi k zagotavljanju njihove socialne zaščite in socialne vključenosti. Pogodba o Evropski uniji na primer navaja kot osrednje cilje čim večjo zaposlenost, socialni napredek, solidarnost in socialno kohezijo. Zgodovinsko gledano, je bil v procesih evropske integracije vedno velik poudarek dan na trg dela in delavce. Tudi pravica prostega gibanja, ki smo jo orisali v prejšnjem podpoglavju, je bila najprej svoboščina, s katero so evropske države in institucije želele pospešiti pretok delavcev v Evropi, šele kasneje se je ta svoboščina razširila na vse državljane EU. Tudi v primeru delavcev velja na območju EU in EGP prost pretok oziroma gibanje, kar pomeni, da so pri zaposlovanju ali iskanju zaposlitve v drugi državi EU enakopravni z domačimi delavci. Z drugimi besedami, državljani EU se lahko zaposlimo (pri delodajalcu ali kot samozaposlena oseba) v kateri koli državi Evropske unije, ne da bi za to potrebovali delovno dovoljenje.

Poleg pravice poiskati delo v drugi državi EU in se tam zaposliti brez delovnega dovoljenja, imamo državljani EU kot delavci tudi nekatere druge pravice in možnosti: •

delavci lahko kot zaposleni v drugi državi EU tam tudi prebivajo,

•

imajo možnost ostati tam tudi po končani zaposlitvi,

•

imajo pravico do enakega obravnavanja kot državljani tiste države pri zaposlovanju, delovnih pogojih in socialnih in davčnih ugodnostih.

Slika 33 - Tudi v okviru trga dela velja v EU prost pretok.

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

Pravica do enakega obravnavanja pomeni, da moramo biti državljani EU enako obravnavani, ko kandidiramo za zaposlitev v drugi državi članici. Tudi čezmejni delavci morajo biti obravnavani enako kot zaposleni, ki so državljani države zaposlitve.

Slika 34 - »Evropski narodi so pri oblikovanju vse tesnejše zveze odločeni na podlagi skupnih vrednot deliti mirno prihodnost.« (Uvod v preambulo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).

Pravice, povezane z delom, zaposlitvijo in iskanjem zaposlitve, so navedene tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (več o njej v nadaljevanju poglavja) Listina je zavezujoč dokument ne le za evropske institucije, temveč tudi za države članice, ko prenašajo evropsko zakonodajo v prakso. Listina se osredotoča na socialne pravice delavcev, kot so: •

pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju,

•

pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov,

•

pravica dostopa do služb za posredovanje zaposlitev,

•

varstvo v primeru neupravičene odpustitve,

•

pošteni in pravični delovni pogoji,

•

prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu,

•

za uskladitev družinskega in poklicnega življenja ima vsakdo pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka.

Seveda vas bo zanimalo, kako neposredno uresničujemo v tem podpoglavju predstavljene pravice in kako konkretno izkoristiti možnosti, ki vam jih ponuja EU. V petem poglavju tega priročnika je po korakih razloženo, kaj in kako.

ZDRAVSTVO IN INVALIDNOST

Slika 35 - Zdravje državljanov EU je bistvenega pomena. EU si prizadeva varovati in izboljševati zdravje vseh državljanov v celotnem življenjskem obdobju.

Zdravje ljudi je temelj uspešnih družb, hkrati pa zelo občutljivo področje, zaradi česar so države članice EU tu obdržale pristojnosti. To med drugim pomeni, da sta organizacija zdravstvenih sistemov in izvajanje zdravstvenih storitev v pristojnosti držav. Kljub temu želi EU dopolnjevati politike članic in na ta način prispevati, da smo državljani EU deležni kar najboljših zdravstvenih storitev ter da imamo vsi posamezniki enake možnosti. Zdravstvena politika EU cilja k zagotavljanju visokih standardov in kakovostnega zdravstvenega varstva. S svojimi ukrepi in predlogi je usmerjena k preprečevanju obolenj in bolezni, spodbujanju zdravega načina življenja ljudi, k zaščiti ljudi pred zdravstvenimi grožnjami, kot so na primer pandemije, in k dinamičnim zdravstvenim sistemom ter novim tehnologijam.

Zobozdravnik pacientu: »Ne skrbite, z novo tehnologijo vam bom zob izpulil v manj kot minuti!«

Pacient: »Koliko pa poseg stane?« Zobozdravnik: »100 evrov.« Pacient: »KAJ?! Za manj kot minuto dela, 100 evrov?« Zobozdravnik: »Prav, pozabiva tehnologijo, dobro uro pa bo zob zunaj.«

Pri zasledovanju teh ciljev EU pomaga državam članicam z ukrepi, med katerimi so pomembni izdajanje predpisov in standardov za zdravstvene proizvode in storitve (denimo zdravila, medicinske pripomočke in e-zdravstvo) in ukrepi, ki so pomembni za bolnike (denimo varnost in čezmejne zdravstvene storitve). Prav tako EU ponuja državam članicam orodja, ki omogočajo sodelovanje in izmenjavo najboljših praks (na primer dejavnosti za spodbujanje zdravja, obravnavanje dejavnikov tveganja, obvladovanje bolezni, rešitve v zdravstvenih sistemih). Posebej pomembno za ljudi je, da želi EU čim bolj prispevati k preprečevanju obolenj in bolezni, kar med drugim pomeni, da je usmerjena k naslednjim aktivnostim: •

odgovorno in natančno označevanje živil, s čimer potrošniki dobimo informacijo, kaj jemo,

•

izvajanje ukrepov proti raku dojke, materničnega vratu ter debelega črevesa in danke,

•

ozaveščanje ljudi glede zdrave prehrane in koristnosti telesne aktivnosti. Pri tem spodbuja predvsem sodelovanje državnih organov, nevladnih organizacij in industrije, ki si prizadevajo potrošnikom olajšati odločitev za bolj zdrav način življenja,

•

boj proti kajenju – s predpisi o tobačnih izdelkih, kampanjami ozaveščanja, oglaševanjem in sponzoriranjem,

•

varnost farmacevtskih proizvodov – vsa zdravila, ki so v prodaji v EU, morajo pred prodajo pridobiti dovoljenje organa države članice ali EU, s čimer se zagotavlja kakovost, varnost in učinkovitost zdravil.

Slika 36 - Obširno publikacijo o politiki EU na področju javnega zdravja lahko najdeš na tem spletnem naslovu: http://bit.ly/28PB1bS.

EU svojim državljanom zagotavlja nekatere pravice, ki omogočajo oziroma olajšajo dostop do zdravstvenega zavarovanja ali zdravstvenih storitev. Tako na primer EU zagotavlja: •

Zdravstveno zavarovanje med začasnim bivanjem v tujini

Če državljani EU med začasnim bivanjem v drugi evropski državi (na primer na počitnicah, poslovno ali na študijski izmenjavi) nenadoma zbolimo, smo upravičeni do vseh nujnih zdravstvenih storitev. Imamo enake pravice do zdravstvene oskrbe kot zavarovanci te države, vendar moramo s seboj obvezno vzeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, s katero dokažemo, da smo zavarovani v državi EU, hkrati pa kartica omogoči bolj enostaven postopek plačila in povračila stroškov. Zelo pomembno je, da kartico vzamemo s seboj, saj nam v primeru nujnega zdravljenja tega sicer ne morejo zavrniti, vendar

Slika 37 - Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Leta 2010 je v drugi državi EU prejelo zdravniško pomoč 20 milijonov Evropejcev.

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

Kako do evropske kartice zdravstvenega zavarovanja? Nekatere države izdajo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja skupaj z nacionalno zdravstveno izkaznico. Pri nas morate zanjo zaprositi posebej, na podlagi prošnje pa vam jo izdajo. Evropska kartica je brezplačna, zanjo pa lahko zaprosite pri svojem zavodu za zdravstveno zavarovanje , vendar to naredite še pred potovanjem v tujino.

pa bomo morali sami kriti stroške takoj in po vrnitvi v lastno državo zaprositi za povračilo stroškov. •

Pravica do načrtovanega zdravljenja v tujini

Naslednja pravica, ki jo imamo EU državljani, je pravica do načrtovanih zdravstvenih storitev v drugi državi EU. Do teh smo upravičeni pod enakimi pogoji in zanje plačamo enake zneske kot prebivalci te države. Toda ob tem so določene omejitve, saj ima lahko določena država EU pomanjkljive zdravstvene zmogljivosti, zaradi česar lahko omeji dostop do nekaterih vrst zdravstvenih storitev. •

Nakup zdravila na recept v tujini

Tudi kar se tiče zdravil in izdajanje receptov za zdravila imamo kot državljani EU določene pravice oziroma ugodnosti. Tako je recept, ki ga napiše zdravnik v matični državi, veljaven v vseh državah članicah. Toda ob tem je potrebno imeti v mislih, da so lahko zdravila, predpisana v eni državi, nedosegljiva v drugi državi ali pa imajo drugačno ime. Od leta 2013 pa lahko zaprosimo tudi za čezmejni recept. To pomeni, da bo izdani recept lahko neposredno uporabljen v drugi državi EU. Slika 38 - Recepti za zdravila, izdani v kateri koli državi članici, so veljavni po vsej EU.

POTROŠNIŠKE PRAVICE EU je tudi enotni trg, kar pomeni, da gre za eno območje brez notranjih meja in drugih regulativnih ovir za prost pretok blaga in storitev. EU institucije in države članice EU pri svojem delovanju izhajajo iz ideje, da delujoč enotni trg spodbuja konkurenco in trgovino, izboljšuje učinkovitost, dviguje kakovost in pomaga nižati cene blaga in storitev. EU deluje kot enotni trg, ki obsega okoli 520 milijonov potrošnikov in 23 milijonov podjetij, ki se nahajajo v 28 državah. Državljanom EU nam trg ponuja priložnost dostopa do ogromne izbire izdelkov in storitev ter možnost nakupa blaga po najbolj konkurenčnih cenah, obenem pa se nam ni potrebno ukvarjati s carinami in davki, v evroobmočju pa tudi z menjalnimi tečaji.

Slika 39 - Državljani EU smo kot potrošniki zaščiteni. Veliko informacij lahko pridobite v publikaciji »Politike Evropske unije Potrošniki«, ki je na voljo na: http://bit.ly/28SBQ6B.

Enotni evropski trg prinaša veliko možnosti in ugodnosti, vendar je ob tem pomembno, da smo državljani EU kot potrošniki zaščiteni. Prav to je tudi eno od področij, ki ji EU posveča veliko pozornosti, saj se z zaščito potrošnikov dviguje tudi kvaliteta življenja ljudi. Zato si EU prizadeva zagotoviti, da smo ne glede na to, kaj smo se odločili kupiti in ne glede na to, v kateri državi EU, zaščiteni s ključnimi osnovnimi načeli varstva potrošnikov.

Evropski potrošniki imajo pri nakupu blaga in storitev v kateri koli državi EU enake pravice glede: •

Pogodbene informacije

To pomeni, da nam mora trgovec, preden izdelek ali storitev kupimo, zagotoviti jasne, pravilne in razumljive informacije o izdelku ali storitvi. Te informacije so glavne značilnosti izdelka, skupna cena (vključno z davki in vsemi stroški), morebitni stroški dostave in drugi dodatni stroški, podrobnosti o plačilu, dostavi ali izvedbi, podatki trgovca (ime, poštni naslov in telefonska številka). •

Oblikovanje cen in plačila

Pri nakupu moramo biti potrošniki jasno obveščeni o skupni ceni blaga in storitev, kar pomeni, da morajo biti razvidni tudi davki in dodatni stroški. Pri spletnih nakupih moramo potrošniki s klikom gumba ali na podoben način izrecno potrditi, da se zavedamo, da se z naročilom zavezujemo k plačilu. •

Evropska politika varstva potrošnikov je partnerstvo med EU, njenimi članicami in državljani. Temelji na dveh temeljnih načelih, ki sta opredeljeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije: • na ravni EU je treba sprejeti celovite ukrepe za zaščito zdravja, varnosti in gospodarskih interesov; • pri pripravi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije je treba upoštevati zahteve varstva potrošnikov.

DDV – davek na dodano vrednost

Fizične osebe, ki nakupujemo v EU, moramo DDV plačati samo enkrat, in sicer v državi nakupa. Če na primer v drugi državi EU kupimo določen artikel in ga prinesemo v svojo državo, se nam pri tem ni treba ustaviti na meji in kupljen artikel prijaviti na carini. Pogoj pri tem pa je, da je kupljen artikel za osebno uporabo ali uporabo lastne družine in ni namenjeno ponovni prodaji. •

Pošiljanje in dostava

Glede pošiljanja in dostave smo kot potrošniki prav tako zaščiteni. Če kupljenega izdelka ne prevzamemo takoj ali naročimo dostavo na dom, nam mora trgovec blago dostaviti v 30 dneh, razen če smo se z njim izrecno dogovorili drugače. Glede dostave mora trgovec oziroma ponudnik jasno obvestiti kupca, kakšen je strošek dostave. Kaj se zgodi, če prodajalec kupljenega izdelka ne dostavi v roku 30 dni? V tem primeru moramo trgovca opomniti in mu določiti dodaten razumen rok za dostavo. Če prodajalec izdelka ne dostavi niti v podaljšanem roku, smo upravičeni do odstopa od pogodbe in takojšnjega povračila kupnine. •

Garancije in vračila

Če je izdelek, ki ga kupimo v kateri koli državi EU, pokvarjen ali ni videti oziroma ne deluje tako, kot je predstavljen v oglasu, ga mora trgovec popraviti ali zamenjati oziroma nam kot kupcu vrniti denar. Posebna pravila veljajo pri nakupu blaga ali storitve na spletu ali zunaj trgovine (na primer po telefonu ali prek kataloške prodaje). Če izdelek kupimo, imamo kot potrošnik tudi pravico, da naročilo iz kakršnegakoli vzroka in brez obrazložitve prekličemo ali vrnemo v 14-ih dneh. Glede garancije pa za vse v EU kupljene izdelke velja, da imajo najmanj dveletni garancijski rok brez dodatnih stroškov. Dvoletna garancija je minimalna pravica potrošnikov, ki izhaja iz EU zakonodaje, medtem ko lahko nacionalni predpisi dajejo še dodatno varstvo, pri čemer mora biti vsak odmik od pravil EU vedno v korist potrošnika. Pri tem mora prodajalec zagotoviti, da izdelek popravi ali zamenja, sicer pa velja, da lahko polno ali delno vračilo denarja zahtevamo, kadar popravilo ali zamenjava nista možni.

Slika 40 - Z DDV se obdavčuje dodana vrednost. DDV je ena izmed oblik prometnega davka, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca, do končnega potrošnika. Gre za potrošno obliko davka na dodano vrednost, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah menjave. Več na: http://www.fu.gov.si/davki_ in_druge_dajatve/podrocja/ davek_na_dodano_ vrednost_ddv/.

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

POLITIČNE PRAVICE EU institucije pogosto poudarjajo, da je sodelovanje njenih državljanov bistveno, če želi Evropa napredovati, se razvijati in biti okolje, v katerem bo življenje vseh ljudi kar najbolj polno. Toda evropski integracijski procesi so bili od svojih začetkov po 2. svetovni vojni najprej usmerjeni predvsem v gospodarstvo, šele kasneje so evropske institucije bolj vidno prepoznavale pomembnost vključenosti ljudi v evropski projekt. Na ta način se je postopoma začela uveljavljati ideja, da moramo tudi državljani imeti več besede pri tem projektu in da moramo biti, v kolikor želijo imeti razvijajoče se politične institucije in projekt evropske integracije širšo legitimnost, bolj vključeni pri odločitvah na evropski ravni.

Slika 41 - Dvorana Evropskega parlamenta v Bruslju. Institucija, v katero državljani držav članic od leta 1979 volijo poslance neposredno, je sčasoma doživela korenite spremembe: iz skupščine imenovanih poslancev se je razvila v izvoljeni parlament, ki je med glavnimi akterji pri določanju politične agende in zakonodajni organ Evropske unije. Več na: http://www.europarl. europa.eu/ftu/pdf/sl/ FTU_1.3.1.pdf.

Eden izmed prelomnih dogodkov v tej smeri se je zgodil junija 1979, ko so potekale prve neposredne volitve v Evropski parlament. Takrat je bilo prisotnega precej navdušenja med prebivalci Evrope, kar se je kazalo tudi v volilni udeležbi, ki je bila takrat 61,99 odstotna. Vse do zadnjih volitev leta 2014 je volilna udeležba neprestano padala (nazadnje 42,61 odstotna), to pa je pogosto razumljeno tudi kot dokaz, da kažejo ljudje vse manj interesa za EU politiko in da je EU nekaj, kar je od njih oddaljeno. Seveda so EU institucije želele odgovoriti na takšne pomisleke in povečati zanimanje za to, kar se dogaja na evropski ravni in glede evropskih politik, ki vplivajo tudi na življenja posameznic in posameznikov. Eden izmed pomembnejših ukrepov je bil oblikovanje državljanstva EU, s katerim so posameznice in posamezniki dobili tudi določene politične pravice. Z Maastrichtsko pogodbo, s katero je bila leta 1993 ustanovljena EU, in kasneje s pogodbo o delovanju Evropske unije iz leta 2007, so bile politične pravice državljank in državljanov EU natančno določene. Kaj so torej možnosti državljanov EU glede političnega sodelovanja in delovanja v okviru EU?

Vprašanje: »Koliko poslancev dela v Evropskem parlamentu?« Odgovor: »Morda petina.«

Če želite izvedeti več o delu poslancev in poslank Evropskega parlamenta, obiščite njihovo spletno stran: http://www.europarl. europa.eu/portal/sl/.

Večkrat slišimo mnenja, da so Evropski poslanci nedelavni in da v svojem mandatu ne dosežejo prav veliko. Pogosto takšne domneve izhaja iz prepričanja, da smo državljani EU o delu poslancev Evropskega parlamenta premalo obveščeni in da je pojasnil, kako deluje Evropski parlament in kakšna je vloga poslancev, premalo.

Vsi državljani EU imamo tudi možnost pisanja peticije Evropskemu parlamentu. Pravica do peticije je bila uveljavljena, da bi nam državljanom in prebivalcem EU omogočili stik z določeno EU institucijo v primeru, da imamo prošnjo ali pritožbo. Peticija se mora nanašati na predmet, ki spada v pristojnost delovanja Evropske unije in neposredno zadevajo tistega, ki peticijo vloži. Če temu ni tako, se pritožba razglasi za neustrezno.

Državljani EU, ki prebivajo v drugi državi EU, imajo pravico voliti in kandidirati na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament, ki potekajo v državi, kjer prebivajo. Pri tem je pomembno, da so pogoji enaki kot za državljane te države.

Prav tako imamo vsi, ki smo državljani EU ali prebivalci EU, pravico pisanja pritožb Evropskemu varuhu človekovih pravic. Ta institucija je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo, s čimer je EU omogočila večji nadzor in odpravljanje morebitnih napak in nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri delovanju EU institucij.

Slika 42 - EU svojim državljanom omogoča neposredno participacijo in sodelovanje v procesu sprejemanja politik, ki so v njeni pristojnosti.

Lizbonska pogodba je uvedla še dodaten način političnega oziroma javnega sodelovanja državljanov na EU ravni, in sicer državljansko pobudo. Pobudo mora podpisati en milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic, z njo pa neposredno pozovejo Evropsko komisijo, naj v okviru njenih pristojnosti pripravi ukrep oziroma zakonodajni predlog glede določene problematike ali vsebine. S tem lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Še dve pomembni pravici državljanov EU sta, da lahko kontaktiramo katero koli EU institucijo v katerem koli od uradnih EU jezikov, hkrati pa moramo prejeti odgovor v istem jeziku. Poleg tega imamo vsi državljani pod določenimi pogoji tudi možnost vpogleda v dokumente Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta.

SPLOŠNE PRAVICE – LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH EU samo sebe pogosto predstavlja kot območje, kjer so spoštovanje, varovanje in zagotavljanje človekovih pravic ena od prioritet. To ne nazadnje niti ni presenetljivo, saj so se evropski integracijski procesi začeli po drugi svetovni vojni, v kateri je bila velika morija, človekove pravice pa so bile mnogim posameznicam in posameznikom kršene. Zaradi tega je bila izgradnja skupne Evrope utemeljena na ideji, da je potrebno v bodoče preprečevati vojne in nasilje, hkrati pa vsem, ne glede na njihov status in položaj, zagotavljati človekove

Slika 43 - Logotip Evropskega varuha človekovih pravic. Vas zanima, kako konkretno vložiti pritožbo na Evropskega varuha človekovih pravic, v katerih primerih se obrniti nanj in kaj so pristojnosti te institucije? Poglejte na: http://www. ombudsman.europa.eu/sl/ home.faces.

Pripravite ali sodelujte v državljanskih pobudah tudi vi! Več o tem si preberite na: http://ec.europa.eu/ citizens-initiative/public/ welcome.

DRŽAVLJANI EU IN NJIHOVE PRAVICE

pravice. Konkreten korak k uresničevanju teh idej je tudi oblikovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Njeno uveljavljanje je potekalo kar nekaj časa, saj so jo Evropski parlament, Svet in Evropska komisija razglasile leta 2000 v francoskem mestu Nica, kasneje pa je doživela nekaj sprememb in je bila na novo razglašena leta 2007. Toda takrat še ni postala pravno zavezujoča je postala 1. decembra 2009. Pogodba o Evropski uniji določa, da »Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah […], ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi«. S tem je postala sestavni del primarne zakonodaje EU in je kot taka okvir za preučitev veljavnosti sekundarne zakonodaje EU in nacionalnih ukrepov.

Tudi v tej luči je bila na evropski ravni sprejeta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki navaja osnovne pravice, ki jih morajo pri izvajanju zakonodaje Unije spoštovati Unija in države članice. Je pravno zavezujoč instrument, ki je bil pripravljen za izrecno priznavanje temeljnih pravic v okviru pravnega reda Unije in za zagotovitev njihove prepoznavnosti.

Pravice so v Listini razdeljene na sedem naslovov, pri čemer jih šest navaja in opredeljuje določene pravice, zadnji naslov pa pojasnjuje področje uporabe listine in načela za njeno razlago. Kaj natančno je vsebina listine in kakšne pravice podeljuje pod posameznimi naslovi? Naslov I (Dostojanstvo) zagotavlja pravico do človekovega dostojanstva, življenja in osebne celovitosti, hkrati pa ponovno potrjuje prepoved mučenja in suženjstva. Naslov II (Svoboščine) vključuje pravico do svobode in spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico sklepanja zakonske zveze in pravico ustvarjanja družine, svobodo misli, vesti in vere, svobodo izražanja in zbiranja. Potrdi tudi pravico do izobraževanja, dela, lastnine ter azila.

Slika 44 - Takšna obrazložitev naslovov iz Listine je na voljo na spletni strani Evropskega parlamenta, ki je seveda kot EU institucija ravno tako zavezana k spoštovanju tega dokumenta. Na spletni strani boste našli še dodatne podrobnosti glede listine: http://www.europarl. europa.eu/atyourservice/ sl/displayFtu. html?ftuId=FTU_1.1.6.html.

Naslov III (Enakost) ponovno potrdi načelo enakosti in prepovedi diskriminacije ter spoštovanja kulturne, verske in jezikovne raznolikosti. Zagotavlja tudi posebno varstvo pravic otrok, starejših in invalidov. Naslov IV (Solidarnost) zagotavlja varstvo pravic delavcev, vključno z njihovo pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov ter poštenih in pravičnih delovnih pogojev. Priznava tudi dodatne pravice in načela, kot so pravica dostopa do socialne varnosti, pravico do zdravstvenega varstva ter načeli varstva okolja in varstva potrošnikov. V naslovu V (Pravice državljanov) so navedene pravice državljanov Unije: pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah, pravica do dobrega upravljanja, pravica do peticije, pravica dostopa do dokumentov, do diplomatske zaščite in svobode gibanja in prebivanja.

V naslovu VI (Sodno varstvo) je ponovno potrjena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, nepristranskega sodišča, do obrambe in sorazmernosti kaznivih dejanj ter prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. Pomembno je poudariti, da niso vse pravice, ki so navedene v Listini Evropske unije, zgolj pravice, ki jih imajo državljani EU. Listina namreč združuje tako pravice, ki pripadajo vsakemu človeku, prav tako pa so v njej navedene tudi pravice, ki jih imamo »samo« državljani EU. Ob tem je v naslovu VII izrecno pojasnjeno, da se listina uporablja samo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter za države članice, ko izvajajo pravo Unije. S tem je določena tudi meja med področjem uporabe listine in nacionalnih ustav. Listina v tem oziru članice zavezuje le, ko izvajajo zakonodajo EU.

RAZLIÄ&#x152;NE OBLIKE MOBILNOSTI ZA DELAVCE V EU

RAZLIČNE OBLIKE MOBILNOSTI ZA DELAVCE V EU

UVOD Ali ste vedeli, da evropska zakonodaja pozna več tipov mobilnih delavcev? Če delate v tujini, ni vseeno, kakšna je vaša pogodba o zaposlitvi in kako ta opredeljuje vaš položaj. Poznamo torej napotene delavce, delavce migrante, čezmejne delavce, ki imajo podkategorijo obmejnih delavcev, ter večnacionalne delavce. Status delavca je odvisen od tega, kako dolgo delate v drugi državi EU, kako daleč ste od svoje izvorne države, kako imate urejeno stalno prebivališče in kje se nahaja sedež vašega delodajalca.

Slika 45 - Vaša pogodba o zaposlitvi opredeljuje vaš položaj delavca.

Ko se odločite za iskanje dela v tujini ali pa ste službo v tujini ravnokar dobili, je zelo pomembno, da poznate svoje EU pravice. Da se ne bi izgubili v različnih zakonih in številnih uredbah EU, je ključno, da se seznanite s svojim statusom delavca in nato pridobite čim več informacij o pravicah in dolžnostih, ki vam pripadajo. Osnovne informacije o različnih tipih delavcev so zbrane v tem poglavju, ki so podkrepljene s konkretnimi primeri. Poleg tega so na kratko opisane socialne in zdravstvene pravice ter dolžnosti, ki se nanašajo na plačilo davkov. Natančnejše informacije za vaš individualni primer poiščite na EURES spletnem portalu ali pri vašem lokalnem EURES svetovalcu.

NAPOTENI DELAVEC Kdo je napoteni delavec?

Slika 46 - Napoteni delavec je delavec, ki ga delodajalec napoti na delo v drugo državo članico EU za določen čas.

Napoteni delavec je delavec, ki običajno deluje na ozemlju ene države članice (izvorna država), in je napoten s strani svojega delodajalca – »v okviru opravljanja storitev« – na delo v drugo državo članico (državo gostiteljico). Napotitev v tem primeru ni pokrita s predpisi o prostem pretoku oseb. Napoteni delavec lahko dela v tem pravnem okviru v državi gostiteljici do 24 mesecev. V tem obdobju delavec dela izključno v državi gostiteljici.

Na primer, rezident Španije, ki ga je poslal njegov španski delodajalec na delo v Nemčijo za 20 mesecev, da opravi storitev za nemško stranko, je napoteni delavec.

V okviru svojih »normalnih« delovnih aktivnosti za delavca veljajo zakoni, socialna varnost in davek od dobička iz izvorne države članice. Vendar pa napotitev v drugo državo članico, četudi le začasno, lahko prekine običajen in znan okvir delovanja posameznika.

Praktične posledice napotitve delavca si zato zaslužijo pozornost. Ne samo v odnosu do veljavne zakonodaje o socialni varnosti (Uredba (ES) št. 883/2004), ampak tudi z vidika dohodnine (dvostranski sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja) in delovnega prava (Uredba (ES) št. 593/2008 in direktiva napotenih delavcev 96/71/ES). Za vsako od teh področij veljajo drugačna pravila in/ ali določbe.

Socialna varnost Delavec mora biti registriran za socialno varnost v državi, kjer dejansko opravlja svoje dejavnosti (Uredba (ES) št. 883/2004, člen 11 (3) a). Če je delavec napoten, se lahko uporabi uredba o koordinaciji (ES) št. 883/2004, ki omogoča začasno odstopanje od načela države zaposlitve. Konkretno se to nanaša na člene o napotitvi: Uredba (ES) št. 883/2004, od člena 12, 1 do člena 16, 1. Ustrezni izvedbeni predpisi so določeni v Uredbi (ES) št. 987/2009, členi od 14 do 21.

Slika 47 - Delavec mora biti registriran za socialno varnost v državi, kjer dejansko opravlja svoje dejavnosti.

Uslužbenec vpraša šefa: »Šef, jutri imamo doma veliko spomladansko čiščenje in moja žena želi, da ji pomagam.« Šef: »Ne bo šlo, imamo gnečo.« Uslužbenec: »Hvala, šef. Sem vedel, da lahko vedno računam nate.«

Zdravstveno zavarovanje Napoteni delavec (in pod določenimi pogoji tudi njegovi spremljevalni družinski člani) lahko izkoristi zdravstvene storitve v državi članici, kamor je bil napoten. Dokler za napotenega delavca ne velja načelo o zaposlitvi v drugi državi (do 24 mesecev napotenega dela v drugi državi), lahko uveljavlja svoje zdravstveno zavarovanje z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ali v primeru daljšega prebivanja v državi delovanja, obrazec S1 (izjava o upravičenosti do zdravstvenega varstva in materinskega dopusta državljana, ki živi v državi gostiteljici) iz zdravstvenega zavarovalnega sklada iz izvorne države. Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja je treba hraniti tako dolgo, kot je potrebna zdravstvena oskrba. Obrazec S1, ki se izda v primeru podaljšanega bivanja (prebivanja), je potrebno predložiti zavodu zdravstvenega zavarovanja države gostiteljice v najkrajšem možnem času. Stroški se povrnejo v skladu s pravnim sistemom države, v kateri je bila opravljena zdravstvena oskrba. Obe obliki (evropska zdravstvena kartica in obrazec S1) se izdata samo za delavce, ki imajo zakonsko predpisano sklenitev zdravstvenega zavarovanja. Delavci, ki so zavarovani v zasebni zavarovalnici, se morajo pozanimati pri svoji zasebni zavarovalnici glede zdravstvenega zavarovanja v drugi državi EU.

Slika 48 - Napoteni delavec je z evropsko zdravstveno kartico upravičen do zdravstvene oskrbe v državi, kjer opravlja delo. Z njo je upravičen tudi do brezplačnih zdravil oziroma do subvencioniranih zdravil.

RAZLIČNE OBLIKE MOBILNOSTI ZA DELAVCE V EU

Obdavčitev Plačilo davkov v času napotitve je urejeno v ustreznih dvostranskih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja sklenjenih med izvorno državo in državo gostiteljico, kamor je bil delavec napoten. Ta pogodba preprečuje, da bi bil napoteni delavec obdavčen dvakrat. Slika 49 - Dvostranske pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja med državami članicami EU določajo, kje mora delavec plačati davke.

DELAVEC MIGRANT Kdo je delavec migrant? Delavec migrant je tisti delavec, ki je delal v več kot eni državi članici EU in trenutno dela ter živi v zadnji od teh držav članic. Členi 1 do 6 Uredbe (Evropska gospodarska skupnost - EGS) št. 1612/68 zagotavljajo »prosto gibanje« državljanov EGS na enotnem trgu dela, zato lahko avtomatično delajo brez dovoljenja za delo v vseh drugih državah članicah.

Slika 50 - Državljani Evropske gospodarske skupnosti in Evropske unije imajo pravico do prostega gibanja na enotnem trgu dela, zato lahko delajo brez delovnega dovoljenja v kateri koli od držav članic.

Delavci, ki niso državljani EGS, tako imenovani »državljani tretjih držav«, ne uživajo te svobode gibanja. Če se državljan EGS preseli v drugo državo članico s svojo družino, se lahko družinski člani zaposlijo tudi v drugi državi članici pod enakimi pogoji kot delavec sam (člen 23, Uredba 2004/38 /ES) – ne glede na njihovo državljanstvo, tako da v tem primeru to pravilo velja tudi za državljane tretjih držav. Če je delavec migrant zaposlen v državi članici, lahko avtomatično zahteva enake davčne in socialne ugodnosti kot domači delavci (člen 7, odstavek 2, Uredbe (EGS) št. 1612/68). Če državljan EGS dela v drugi državi članici, ima pravico prebivanja v tej državi. Po petih letih neprekinjenega bivanja v tej državi, lahko delavec zaprosi za stalno prebivališče. Stalno prebivališče lahko izgubi v primeru, da več kot dve zaporedni leti ne prebiva v tej državi.

Socialna varnost Kdor koli dela v državi članici, je upravičen do socialne varnosti v tej državi (lex loci laboris v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 člen, 11, 3 (a)). Pravni sistem zadevne države članice ne sme postavljati državljanom EU nobenih pogojev državljanstva ali stalnega prebivališča v zvezi z dostopom do sistema socialne varnosti.

Primer brezposelnosti Ko je delavec migrant delal v svoji novi državi stalnega prebivališča in je nato postal brezposeln, je načeloma upravičen do nadomestila za brezposelnost v svoji novi državi stalnega prebivališča in zaposlitve. Države članice imajo svoja pravila glede brezposelnosti. Na splošno sta pravica do nadomestila za primer brezposelnosti in čas nadomestila odvisna od minimalnega števila ur, dni, mesecev ali let, ko je delavec delal v določenem obdobju v tej državi članici. Pri

prehodu iz enega sistema socialne varnosti na drug sistem obstaja nevarnost zavarovalnih vrzeli za delavca migranta, zlasti če postane brezposeln kmalu po prihodu v svojo novo državo stalnega prebivališča in zaposlitve. Uredba (ES) št. 883/2004, člen 61 zato predvideva seštevanje obdobij zaposlitve in zavarovanja, da bi zaščitil pravice delavca do nadomestila za brezposelnost v primerih takih vrzeli.

ČEZMEJNI DELAVEC Kdo je čezmejni delavec? Čezmejni delavec je delavec, ki dela v eni državi članici (državi zaposlitve) in živi v drugi (država stalnega prebivališča). Ključno je dejstvo, da ima še naprej svoje običajno prebivališče zunaj države zaposlovanja. Če se čezmejni delavec preseli v državo zaposlitve, postane delavec migrant. Rezident, ki se preseli v sosednjo državo, a še naprej dela v svoji izvorni državi (rezident migrant), je tudi čezmejni ali obmejni delavec.

Ločujemo med čezmejnim in obmejnim delavcem. Obmejni delavec se vrača v državo stalnega prebivališča vsak dan oziroma vsaj enkrat na teden in ima drugačne socialne pravice kot čezmejni delavci, ki se ne vračajo v državo stalnega prebivališča tako pogosto. Čezmejni delavci ne morejo izbirati, kje bodo uveljavljali zdravstveno zavarovanje, lahko pa izbirajo, kje bodo uveljavili nadomestilo v primeru brezposelnosti.

Slika 51 - Mejni prehod med Slovenijo in Italijo v Gorici. Veliko slovenskih državljanov, ki živijo ob meji z Italijo, dela v sosednji državi.

Obdavčitev Načeloma imajo države članice med seboj podpisane sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja čezmejnih delavcev. Status obmejnega delavca mora biti za namene obdavčenja natančno definiran in se po navadi nanaša na geografsko ozek obmejni pas. Obmejni delavci plačujejo davek od prihodka v državi svojega stalnega prebivališča. V nekaterih primerih lahko zaradi slabe koordinacije med dvema državama pride do položaja, ko delodajalec v državi zaposlitve delavcu plačuje socialne prispevke in davek od prihodka, hkrati pa je delavec zavezan, da kljub temu plačuje davek od prihodka tudi v svoji rezidenčni državi.

Delovno dovoljenje Členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 zagotavljajo prost pretok ljudi za državljane EGS na enotnem trgu. Delavci tako ne potrebujejo delovnega dovoljenja, določene omejitve pa veljajo za hrvaške državljane.

Slika 52 - Status obmejnega delavca je točno definiran v zakonodaji. Na podlagi danega statusa se izvaja davčna politika.

RAZLIČNE OBLIKE MOBILNOSTI ZA DELAVCE V EU

Zdravstveno zavarovanje Čezmejni delavec plačuje zdravstveno zavarovanje v državi, kjer je zaposlen, ker pa ohranja redne stike z rezidenčno državo, je upravičen do zdravstvene oskrbe tudi v rezidenčni državi. Tudi njegovi družinski člani, ki so zavarovani po njem, so upravičeni do zdravstvene oskrbe v svoji rezidenčni državi.

Slika 53 - Čezmejni delavec in njegovi družinski člani so upravičeni do zdravstvene oskrbe v svoji rezidenčni državi.

Zavod zdravstvenega zavarovanja v državi zaposlitve (pristojne države članice) vsako leto delavcu pošlje obrazec S1 (deklaracija o pravici do zdravstvene oskrbe v primeru bolezni in materinstva za delavca, ki ne živi v pristojni državi članici), ki ga je potrebno predložiti zavarovalni instituciji rezidenčne države (zavod za zdravstveno zavarovanje). Obmejni delavec je upravičen do nadomestila v primeru bolniške odsotnosti v državi članici, kjer plačuje prispevke, se pravi v državi članici, kjer je zaposlen. Obmejni delavec lahko preživlja svojo bolniško odsotnost v rezidenčni državi, medtem ko dobiva nadomestilo iz države, kjer je zaposlen.

Brezposelnost Načeloma je čezmejni delavec upravičen do nadomestila v primeru brezposelnosti v državi, kjer je bil zaposlen in je plačeval prispevke. To pa ne velja za obmejne delavce v primeru popolne brezposelnosti. V takem primeru mora zavod za zaposlovanje v rezidenčni državi takoj registrirati brezposelnega delavca, kjer je potem tudi upravičen do nadomestila v primeru brezposelnosti. Čezmejni delavec, ki se vrača v rezidenčno državo manj pogosto, ima pravico do izbire.

VEČNACIONALNI DELAVEC Kdo je večnacionalni delavec? Večnacionalni delavec je delavec, ki opravlja svoje poklicne dejavnosti v več kot eni državi članici v danem trenutku. Niti država, kjer je sedež delodajalca, niti država stalnega prebivališča delavca nista nujno državi zaposlitve. Slika 54 - Večnacionalni delavec opravlja svoje delo v več kot eni državi članici EU.

Evropski regulativni okvir 1612-1668 in 883/2004 prav tako zagotavlja pravico

Večnacionalni delavec je na primer rezident Švice, ki dela za francosko mednarodno hotelsko verigo in izvaja kakovostne preglede v francoskih in švicarskih podružnicah te skupine. Lahko pa bi bil tudi švicarski rezident, ki dela za tega francoskega delodajalca in izvaja kakovostne preglede v Nemčiji, Avstriji in Liechtensteinu.

do prostega gibanja za to skupino zaposlenih in zagotavlja, da ne izgubijo svojih pridobljenih socialnih pravic. V primeru večnacionalne zaposlitve je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja socialne varnosti, davčno zakonodajo na področju obdavčenja dohodka ter delovno zakonodajo. Različne smernice veljajo za vsako od teh treh področij prava. Čeprav dela večnacionalni delavec v več državah članicah, velja v tem primeru pravilo izključevanja: zanj velja le en zakonodajni okvir v eni državi članici. Po navadi je to država, kjer je delavec zaposlen, se pravi država, kjer je sedež delodajalca. Lahko pa je to tudi država, kjer delavec opravi časovno največ dela oziroma, kjer je središče njegovih aktivnosti.

Slika 55 - Čeprav večnacionali delavec dela v več državah hkrati, zanj velja zakonodajni okvir ene od držav članic. Ponavadi je to država, kjer je delavec zaposlen.

Delavec opravlja svoje delovne naloge v podjetju v Italiji in v Sloveniji. Živi v Italiji. Podjetje ima sedež v Sloveniji. Bistveni del svoje dejavnosti opravi v Italiji. Zanj zato velja italijanska zakonodaja.

»Zakaj ste izgubili delo?« »Podjetje se je preselilo in nisem izvedel novega naslova.«

Socialna varnost V mnogih primerih večnacionalni delavec ne bo imel socialnega zavarovanja v svoji rezidenčni državi, zato pade v enako kategorijo čezmejnega delavca in zanj veljajo enaka pravila.

Obdavčitev Tudi v primeru večnacionalnega delavca velja pravilo o izogibanju dvojne obdavčitve. Načeloma rezidenčna država obdavči dohodek delavca, ki je pridobljen v drugi državi, vendar pa za zaposlene večnacionalne delavce delodajalec plačuje davke v državi zaposlitve in v tem primeru se mora upoštevati pravilo izogibanja dvojne obdavčitve.

Iskalec zaposlitve Vsak državljan EU (in EGS) ima pravico do dela in bivanja v kateri koli državi članici. Za nezaposlene državljane veljajo posebna pravila in mehanizmi

Slika 56 - Iskalec zaposlitve gre lahko v drugo EU državo iskat delo in hkrati obdrži nadomestilo za brezposelnost do največ treh mesecev.

RAZLIČNE OBLIKE MOBILNOSTI ZA DELAVCE V EU

pomoči. Evropska komisija je vzpostavila projekt EURES, ki pomaga iskalcem zaposlitve, delavcem in zaposlovalcem. Evropska mreža združuje več kot 850 kvalificiranih EURES svetovalcev, ki pomagajo delavcem in iskalcem zaposlitve.

Brezposelna oseba gre v drugo državo članico Iskalec zaposlitve lahko zadrži nadomestilo za brezposelnost in išče zaposlitev v drugi državi, vendar ne več kot tri mesece. Svojo selitev v drugo državo mora sporočiti na zavod za zaposlovanje. Več o pogojih za iskalca zaposlitve, ki gre v drugo državo članico piše v Uredbi (ES) št. 883/2004, člen 64.

Iskalec zaposlitve, ki gre iskat delo v drugo državo, si mora priskrbeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja v svoji rezidenčni državi.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

VEŠČINE IN KOMPETENCE ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST Veščine predstavljajo sposobnost uporabe znanja za izvedbo določene naloge ali rešitev problema, tako v poklicnem kot osebnem življenju. Razvijanje potrebnih veščin zagotavlja večjo zaposljivost na dolgi rok, vodi do boljših zaposlitvenih možnosti in celo povečanja osebnega dohodka. Hkrati pa obvladovanje potrebnih veščin pomembno prispeva k zadovoljstvu pri delu in kakovosti dela.

Slika 57 - Poleg izobrazbe in delovnih izkušenj so za pridobitev zaposlitve pomembne različne veščine in kompetence. Kompetence so povzete po: • spletni strani e-svetovanje Zavoda za zaposlovanje RS: https:// esvetovanje.ess.gov.si/ KajZnam/, • spletne strani programa EU CEDEFOP http://www.cedefop. europa.eu/en in • spletne platforme Skills Panorama http:// skillspanorama.cedefop. europa.eu/en.

Več o vse večji potrebi po novih kvalifikacijah in veščinah na trgu dela si lahko preberete v publikaciji »New Skills for New Jobs: Anticipating and matching labour market and skills needs«. Dosegljiva je na: http:// www.dges.mctes.pt/NR/ rdonlyres/955D4EFD5E99-409F-868B1A78993C6033/3671/ new_skills.pdf.

Kompetence so širši pojem, ki poleg znanja in veščin vključuje še osebnostne lastnosti, vrednote, motivacijo, samopodobo, čustva, vzorce razmišljanja in podobno. Kompetence pomenijo, da imamo potrebno znanje in razumevanje, zmožnosti in veščine za izvedbo določene delavne naloge, obenem pa smo tudi motivirani, da nalogo dejansko opravimo. Zaposljivost se nanaša na zmožnost osebe, da pridobi zaposlitev. Na eni strani je zaposljivost odvisna od znanja, veščin in kompetenc določene osebe. Na drugi strani pa imajo velik vpliv na sposobnost posameznika, da pridobi zaposlitev, tudi razmere na trgu dela in drugi družbeni dejavniki. Zaposljivost torej predstavlja kombinacijo dejavnikov, ki posameznikom omogočajo, da najdejo zaposlitev, jo obdržijo in tekom življenja napredujejo v svoji poklicni karieri. Poleg specifičnih veščin in kompetenc, ki jih zahtevajo posamezni poklici, je za uspešno vključitev na trg dela pomembno tudi obvladovanje nekaterih splošnih kompetenc. Te splošne kompetence so prenosljive med različnimi poklici in delovnimi področji, omogočajo pa boljšo zaposljivost, lažje prehajanje med

Predvsem zaradi tehnološkega napredka, vedno hitrejšega tempa življenja in sprememb na trgu dela obstaja jasna težnja po širitvi zahtevanega svežnja znanj, spretnosti in kompetenc na vseh poklicnih ravneh. Strokovnjaki za računalništvo morajo na primer razvijati znanja s področja trženja in upravljanja, zaposleni v storitvenih dejavnostih pa spretnosti dela s strankami in digitalno pismenost. V številnih sektorjih, ki temeljijo na znanju, so postale nujne tako vodstvene sposobnosti kot znanstvena odličnost. Po vsej Evropi je delež delavcev, ki opravljajo naloge, ki presegajo njihove osnovne kompetence, že zelo visok. Približno 60 odstotkov evropskih delavcev ocenjuje, da morajo na delovnem mestu opravljati kompleksne naloge. 80 odstotkov jih ugotavlja, da morajo reševati nepredvidene težave, medtem ko jih 70 odstotkov ugotavlja, da se morajo na delovnem mestu naučiti novih stvari, da lahko kvalitetno opravljajo svoje zadolžitve.

zaposlitvami ter napredovanje na delovnem mestu. V nadaljevanju so opisane ključne splošne kompetence.

Načrtovanje poklicne poti Za pridobitev zaposlitve je pomembno poznati svoja znanja, interese in lastnosti na eni strani ter poklicne možnosti in razmere na trgu dela na drugi strani. S tem si lahko postavimo primerne zaposlitvene cilje, poiščemo želene delodajalce, pripravimo ustrezen življenjepis in se delodajalcu primerno predstavimo, hkrati pa znamo odgovoriti na vprašanja glede svoje vloge in prihodnosti v podjetju, kjer se želimo zaposliti. Če ugotovimo, da za želeno delovno mesto nimamo ustreznih kompetenc ali znanj, si znamo narediti načrt, kako jih bomo pridobili.

Slika 58 - Iskanje zaposlitve se začne z načrtovanjem. Poznati moramo razmere na trgu dela, želje in potrebe delodajalcev ter lastne kvalitete in pomanjkljivosti. To nam omogoča pripravo kvalitetnega življenjepisa, s katerim nagovorimo ustrezne delodajalce.

»Kaj če bi namesto življenjepisa natisnil svoj dnevni horoskop za preteklo leto? Tam je namreč razvidno, da sem res nekaj posebnega in da bom v življenju dosegel velike stvari.«

Obvladovanje jezika Obvladovanje jezika pomeni branje in pisanje v najširšem smislu. Pri branju gre za to, da razumemo napisane informacije in jih znamo interpretirati ter uporabiti v konkretnih situacijah na delovnem mestu. Kompetenca pisanja pa pomeni, da smo sposobni zapisati ključne informacije, razmišljanja in ideje na razumljiv in slovnično pravilen način, da jih razumejo tudi drugi.

Uporaba številk Nekateri poklici zahtevajo bolj poglobljeno znanje matematike, geometrije, statistike in bolj zapletenih računskih operacij, vendar splošno razumevanje številčnih podatkov spada med splošne kompetence. To pomeni, da razumemo vsebino številk, znamo interpretirati tabele, grafikone, znamo uporabiti statistične podatke za podkrepitev svojih idej itd.

Znanje tujih jezikov Ta kompetenca vključuje razumevanje in uporabo tujega jezika v govorni in pisni komunikaciji, pa tudi odprtost do različnih kultur in spoštovanje drugih. Ocenjuje se glede na našo sposobnost slušnega razumevanja in govornega izražanja, bralnega razumevanja in pisnega izražanja.

Slika 59 - Čeprav vsi poklici ne zahtevajo naprednega znanja matematike, je splošno razumevanje številčnih podatkov, grafikonov in tabel pomembno.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

»Uf, res sem vesel, da se nisem rodil v Franciji. Moja francoščina je namreč obupna.«

Na splošno je angleščina prepoznana kot osnovni tuji jezik po celi Evropi, vendar znanje dodatnih tujih jezikov lahko pomembno poviša našo zaposljivost, sploh znanje jezika države, kjer se želimo zaposliti. Za delo v evropskih institucijah je poleg angleščine pomembno še znanje francoščine ali nemščine.

Več o referenčnem okviru za jezike si lahko preberete na: http://www. jeziki.upr.si/wp-content/ uploads/2011/10/Skupnievropski-jezikovni-okvirSEJO.pdf

Za lažjo primerljivost je Evropska unija vzpostavila Skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR), ki vsebuje 6 kategorij. Stopnji A1 in A2 pomenita sposobnost osnovne uporabe tujega jezika in označujeta preživetveno raven. Stopnja B1 pomeni, da smo dosegli sporazumevalni prag, B2 pa označuje našo sposobnost sporazumevanja na višji ravni. Stopnja C1 pomeni, da smo dosegli raven učinkovitosti, C2 pa predstavlja raven mojstrstva, kar pomeni, da tuji jezik uporabljamo na podobnem nivoju kot tisti, ki jezik uporabljajo kot materni.

Računalniška pismenost

Slika 60 - Računalniška pismenost postaja nepogrešljiva veščina za širok spekter delovnih mest.

Več o veliki koaliciji za digitalna delovna mesta si lahko preberete na: https:// ec.europa.eu/digital-singlemarket/en/grand-coalitiondigital-jobs.

Zajema osnovne veščine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, kot so računalniki in tiskalniki, pa tudi osnovnih računalniških programov, na primer internetnih brskalnikov, programov za elektronsko pošto, programov za urejanje besedil in urejanje tabel. Pomembno je, da znamo tehnologijo uporabljati samozavestno in kritično. Praktično vsi poklici in delovna mesta danes zahtevajo vsaj osnovno računalniško pismenost, vedno več delovnih mest pa zahteva še posebna znanja.

Velika koalicija za digitalna delovna mesta V bližnji prihodnosti bo kar 90 odstotkov delovnih mest (v tako različnih sektorjih, kot so inženiring, računovodstvo, zdravstvena nega, medici-

na, umetnost, arhitektura itd.) zahtevalo določeno stopnjo digitalnih znanj. Ker razvoj računalniške pismenosti ni sledil hitremu tempu razvoja računalniške tehnologije, Evropska komisija ocenjuje, da bo do leta 2020 v EU 825.000 prostih delovnih mest za strokovnjake na področju digitalnih tehnologij. Komisija je zato osnovala veliko koalicijo za digitalna delovna mesta, ki združuje partnerje iz gospodarstva in izobraževanja, da bi povečala računalniško pismenost in spodbujala razvoj digitalnih kompetenc.

Sposobnost jasne komunikacije Sposobnost jasne komunikacije vključuje zmožnost izražanja in interpretiranja konceptov, idej, misli, čustev, dejstev in mnenj, v govorni in pisni obliki, na način, ki je drugim razumljiv, jasen in spoštljiv. Pomeni tudi, da znamo svoje izražanje prilagoditi sogovorniku, situaciji ali temi, ter uskladiti naše verbalno in neverbalno izražanje. Vključuje pa še sposobnost argumentirane razprave z nekom, ki se z nami ne strinja oziroma zastopa nasprotna stališča.

Javno nastopanje Čeprav mnogim na delovnem mestu ni treba predstavljati idej in rezultatov pred širokim občinstvom, je kompetenca javnega nastopanja pomembna za boljšo zaposljivost. Zajema namreč sposobnost jasne predstavitve pred občinstvom, naj bo to nadrejeni, komisija, sestanek delovnega telesa ali zaposlitveni intervju. Javno nastopanje zajema sposobnost priprave načrta svojega govora, posredovanje bistva na zanimiv in vključujoč način, obvladovanje stresa, povezana kompetenca pa je tudi sposobnost jasne komunikacije.

Slika 61 - Sposobnost jasne predstavitve pred občinstvom je koristna tudi za službeni razgovor ali delovni sestanek.

Reševanje problemov in konfliktov Ta kompetenca zajema pravočasno prepoznanje problema, zbiranje ustreznih informacij o problemu in iskanje možnih rešitev. Možne rešitve moramo primerjati in izbrati najbolj primerno, jo uresničiti in na koncu ovrednotiti glede na njeno učinkovitost. Podobno moramo pri reševanju konfliktov najprej prepoznati konfliktno situacijo, zbrati ustrezne informacije o konfliktu, razumeti različne motivacije in cilje udeleženih v konfliktu ter izbrati čim bolj primerno rešitev konflikta, ki bo zmanjšala negativne posledice in povečala pozitivne posledice za podjetje in zaposlene.

Sposobnost problemskega in kritičnega razmišljanja To pomeni, da znamo poiskati kvalitetne informacije, razumeti različne vidike, razločevati med dejstvi in mnenji, razumeti vzroke in posledice različnih dejanj

Slika 62 - Za sposobnost problemskega in kritičnega razmišljanja je ključno, da razumemo vzroke in posledice posameznih dejanj in dogodkov, ter da naše ugotovitve temeljijo na kakovostnih informacijah in upoštevanju različnih vidikov.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

in dogodkov, iskati alternativne rešitve in oblikovati lastne ugotovitve. V sodobnem digitalnem svetu ta kompetenca vključuje tudi sposobnost uporabe digitalnih tehnologij, komunikacijskih orodij in mrež za pridobivanje in presojo novih informacij, komunikacijo z drugimi in izvajanja praktičnih nalog. Vse to nam lahko pomaga tudi pri kompetenci reševanja problemov in konfliktov.

Sposobnost učenja in osebnega razvoja

Slika 63 - Izobraževanje in učenje v vseh obdobjih človekovega življenja imenujemo vseživljenjsko učenje. Zaradi hitrega razvoja tehnologij in delovnih postopkov postaja nuja na skoraj vseh delovnih mestih.

Ta kompetenca zajema našo zmožnost organizirati lastno učenje in ga udejanjati glede na naše potrebe in želje ter glede na razpoložljive metode in priložnosti. Vključuje vseživljenjsko pridobivanje novih znanj, veščin in kompetenc, pa tudi poklicni razvoj in uporabo novo pridobljenih znanj pri delovnih procesih. Pomembno je lastno prepoznavanje potreb glede učenja, postavljanje ciljev, naša pripravljenost učiti se na delovnem mestu in izven njega, vlaganje truda v učenje in spremljanje lastnega napredka.

Delodajalec: »Zakaj ste se prijavili na delovno mesto, za katerega nimate ustrezne izobrazbe?« Kandidatka: »Sem pa prebrala vse relevantne članke s tega področja na Wikipediji.«

Timsko delo Slika 64 - Delo v timu je vse pomembnejša kompetenca pri sodobnih kompleksnih delovnih zadolžitvah.

Timsko delo pomeni, da smo pripravljeni sodelovati v skupini, aktivno prispevati k doseganju skupnih ciljev, vzpostaviti in ohranjati ustrezno komunikacijo med člani skupine, poslušati in spoštovati drugačna mnenja, argumentirano zagovarjati lastna stališča, iskati skupna stališča, konstruktivno reševati morebitne spore, upoštevati interese skupine onkraj lastnih interesov.

Delo pod časovnim pritiskom in obvladovanje stresa Zaradi vedno hitrejšega življenjskega tempa je treba na delovnem mestu pogosto opraviti naloge v kratkem času. V takih situacijah je potrebno obvladovanje stresa, zmožnost določanja prioritetnih nalog, dobro načrtovanje in organizacija, deljenje nalog na manjše cilje, spremljanje napredka ter hitro in pravilno odzivanje.

Zaposleni: »Ponosno javljam, da sem projekt končal v roku in v okviru določenega proračuna.« Šef: »Odlično! Naslednjič bom torej dal na voljo manj časa in manj finančnih sredstev.«

Prilagodljivost Poleg hitrega življenjskega tempa so za današnji čas značilni tudi velika negotovost in hitre spremembe. Prilagodljivost pomeni, da smo se sposobni soočiti z novimi, tudi nepričakovanimi dogodki in narediti tisto, kar je potrebno, da se dosežejo rezultati v spremenjenih okoliščinah.

Mobilnost Večja mobilnost delovne sile med delovnimi mesti (poklicna mobilnost) in med državami (geografska mobilnost) naj bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu napredku, visoki stopnji zaposlenosti ter uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju. Kompetenca mobilnosti vključuje pripravljenost in sposobnost zamenjati delovno mesto v primeru poklicne mobilnosti, ali pa zapustiti domače okolje, načrtovati in izpeljati selitev v drugo državo ter se tam vključiti v poklicno in družbeno življenje v primeru geografske mobilnosti.

Slika 65 - Po statističnih podatkih naj bi večja mobilnost pripomogla k boljši zaposljivosti.

V EU je po ocenah 2-3 milijona prostih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je približno 10 odstotkov (med mladimi 25 odstotkov). Kompetenca mobilnosti se kaže kot zelo uporabna za zaposljivost, saj kar 59 odstotkov vseh, ki se zaradi brezposelnosti preselijo, najde delo v roku enega leta (v primerjavi s 35 odstotkov tistih, ki ostanejo v svoji državi).

Kreativnost Kreativnost je sposobnost spreminjanja novih in zamišljenih idej v realnost. Kompetenca kreativnosti pomeni, da smo sposobni svet dojemati na nove načine, poiskati skrite vzorce, povezovati na prvi pogled nezdružljive koncepte in oblikovati nove rešitve. Za kreativnost sta nujna oba vidika, razmišljanje in ustvarjanje. Pomembno je imeti idejo in jo uresničiti, šele to je kreativnost.

Slika 66 - Kreativnost pomeni sposobnost razmišljanja in delovanja izven ustaljenih in znanih okvirov. Ni omejena zgolj na umetniške in intelektualne poklice, temveč je temeljna lastnost vseh ljudi.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

Direktorica: »Kako vam bo na mestu poslovnega sekretarja pomagala diploma iz igralstva?« Kandidat: »Lahko prepričljivo zaigram, da sem zelo zaposlen.«. Slika 67 - Naša izobrazba, veščine in kompetence ter zanimanja in želje tvorijo edinstveno mrežo naših zaposlitvenih preferenc in možnosti. V vedno hitreje spreminjajočem se svetu se tudi poklici spreminjajo in razvijajo, nekateri izginjajo, na drugi strani pa nastajajo novi.

Več o novih delovnih mestih si lahko preberete na: http://skillspanorama. cedefop.europa.eu/en/ news/infographic-jobs-didnot-exist-10-years-ago.

Nove tehnologije in družbene spremembe vodijo v vznik povsem novih delovnih mest, ki odražajo tudi visoko stopnjo kreativnosti. Leta 2008 je pregled skoraj 300.000 profilov na družbenem omrežju LinkedIn razkril nekatere zaposlitve, ki pred desetimi leti še niso obstajale: •

razvijalec sistemov iOS in Android,

•

inštruktor Zumbe,

•

skrbnik za družbena omrežja,

•

analitik masovnih podatkov,

•

oblikovalec uporabniške izkušnje,

•

trener za oblikovanje postave za na plažo,

•

specialist za storitve v oblaku,

•

strokovnjak za digitalno oglaševanje.

Samoiniciativnost Ta kompetenca pomeni aktivno iskanje priložnosti za lasten doprinos k re-

Slika 68 - Samoiniciativnost je pomembna že v procesu iskanja zaposlitve, ko aktivno iščemo delovna mesta, ki bi nam najbolj ustrezala, hkrati pa je zelo cenjena pri najrazličnejših zadolžitvah, saj predvideva, da sami iščemo možnosti za optimizacijo, za čim boljši izkoristek dela in čim večji doprinos k skupnim ciljem.

zultatom, iskanje rešitev in predlaganje sprememb, preden nas kdo prosi, iskanje dodatnih zadolžitev ter zmožnost neodvisnega dela brez neposrednega nadzora. Pomembno je, da pokažemo voljo do samostojnega in odgovornega opravljanja različnih nalog, prevzemanja pobude, iskanja priložnosti za doprinos k skupnim ciljem ter pripravljenost sprejeti in vztrajati pri zahtevnejših nalogah in dejavnostih.

Organizacija in vodenje Kompetenca organizacije vključuje sposobnost postavljanja jasnih in uresničljivih ciljev, oblikovanje načrta za dosego ciljev, določanje virov, nalog, prednostnih nalog, določitev časovnice ter izvedbo zastavljenega načrta. Dob-

ra organizacija pomeni, da znamo uspešno upravljati s časom, energijo in potrebnimi viri za uresničitev zastavljenih ciljev. Kompetenca vodenja pa poleg dobre organizacije zahteva še sposobnost motiviranja drugih, vzpostavljanje učinkovite komunikacije med člani skupine in reševanje nesoglasij, usmerjanje delovnega procesa in učinkovito posredovanje povratnih informacij, deljenje znanja in spretnosti ter ustvarjanje zaupanja.

Slika 69 - Dobra organizacija dela je ključna pri vsaki zaposlitvi, vodenje pa poleg dobre organizacije vključuje še učinkovito delo z drugimi.

Direktorica: »Imate kakšne izkušnje z vodenjem?« Kandidatka: »Ja, na Twitter-ju mi sledi 19 ljudi.«

Podjetnost Kompetenca podjetnosti pomeni zmožnost spreminjanja idej v dejanja in v konkretne rezultate. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Pomembno je, da se zavedamo širšega konteksta lastnega dela, kar nam omogoča, da izkoristimo priložnosti, ki se pojavljajo. Pri tem sta ključna tudi zavest o etičnih vrednotah in razvijanje dobrega upravljanja.

Interes postati podjetnik ostaja v EU nižji kot v konkurenčnih svetovnih ekonomijah. Po podatkih Evropske komisije je namreč interes za podjetniško kariero izrazilo le 37 odstotkov Evropejcev, v primerjavi z 51 odstotkov v ZDA ali na Kitajskem.

Družbene in državljanske kompetence Družbene kompetence se nanašajo na osebne, medosebne in medkulturne kompetence ter vse oblike vedenj, ki nas usposabljajo za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v družbenem in poklicnem življenju. Povezane so z osebno in družbeno blaginjo, ključno pa je razumevanje kodeksov ravnanja in običajev v različnih okoljih, v katerih delujemo.

Slika 70 - Uresničevanje lastne podjetniške ideje je poseben izziv, ki poleg številnih že omenjenih sposobnosti vključuje še sposobnost sprejemanja tveganja in vodenja lastnih projektov. Kompetenca podjetnosti pa nam lahko pomaga tudi na drugih delovnih mestih, saj predpostavlja razumevanje širšega konteksta našega dela.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

Državljanske kompetence, predvsem poznavanje družbenih in političnih konceptov in struktur (demokracija, pravice, enakost, državljanstvo in državljanske pravice), pa nam omogočajo, da se aktivno in demokratično vključujemo v družbo.

ORODJA ZA POMOČ PRI ZAPOSLOVANJU V EU EURES (Evropska zaposlitvena mreža) EURES je mreža evropskih služb za zaposlovanje, v kateri sodelujejo javni zavodi za zaposlovanje. Kot partnerji sodelujejo tudi sindikati in delodajalske organizacije. Cilj mreže EURES je spodbujati prost pretok delavcev znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (28 članic Evropske unije, Norveška, Liechtenstein in Islandija) ter Švice. Slika 71 - EURES je mreža zavodov za zaposlovanje držav članic EU, ki objavlja zaposlitvene oglase vseh držav članic za najrazličnejše poklice.

Povezava: https:// ec.europa.eu/eures/public/ sl/homepage.

Mreža EURES je namenjena tako iskalcem zaposlitve, ki zaradi dela ali študija razmišljajo o selitvi v drugo državo, kot tudi delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce iz tujine. Prosta delovna mesta na spletišču EURES pokrivajo široko paleto poklicev in vključujejo tako stalno kot sezonsko zaposlitev. Vsako prosto delovno mesto vsebuje informacije o načinu prijave in kontaktnih osebah. Kontaktna oseba je lahko EURES-ov svetovalec, ki obdeluje prijavo, ali neposredno delodajalec. Objave za prosta delovna mesta na portalu EURES pošiljajo člani in partnerji EURES-a in zlasti evropski javni zavodi za zaposlovanje. Slednji uporabljajo portal EURES za oglaševanje tistih prostih delovnih mest, na katera želijo delodajalci zaposliti zlasti delavce iz drugih evropskih držav. Ta »EURES-ova delovna mesta« so označena z modro zastavico, ki pomeni, da se delodajalec zanima zlasti za delavce iz drugih evropskih držav.

Pomembni napotki za iskanje prostih delovnih mest na EURES-ovem portalu Medtem ko je večina podrobnosti v zvezi s prostimi delovnimi mesti, npr. vrsta pogodbe, zahtevane izkušnje in stopnja izobrazbe, prevedena v vse jezike EU, to ne velja za naslov in besedilo objave za prosto delovno mesto. Zato iskanje s pomočjo ključnih besed v enem samem jeziku ne bo vedno priklicalo vseh primernih prostih delovnih mest, ki so na voljo v bazi podatkov. Če na primer iščete s pomočjo angleške ključne besede »waiter«, ne boste našli istih objav kot pri iskanju s pomočjo francoske ključne be-

sede »serveur«. Za razliko od tega so vnaprej opredeljene kategorije pod rubriko »poklic«, »zahtevane izkušnje«, »kraj« itd. na voljo v vseh razpoložljivih jezikovnih različicah.

Program EURES spodbuja zaposljivost še prek drugih programov – spodaj predstavljamo tri: •

European Job Days

Evropski zaposlitveni dnevi so dinamični zaposlovalski dogodki, ki združujejo iskalce zaposlitve in delodajalce. Iskalci zaposlitve lahko najdejo zaposlitvene priložnosti, praktične informacije in nasvete svetovalcev EURES in drugih strokovnjakov za zaposlovanje. Delodajalci lahko pridobijo brezplačen in neposreden dostop do velikega števila motiviranih mobilnih delavcev.

Povezava: https://www. europeanjobdays.eu/sl.

Vsako leto poteka več kot sto različnih dogodkov v okviru Evropskih zaposlitvenih dni, z namenom najti pravega kandidata za pravo delovno mesto. Da bi bile vsebine, predstavljene na Evropskih zaposlitvenih dnevih dostopne čim širšemu številu ljudi, se Evropski zaposlitveni dnevi organizirajo tudi virtualno, na spletu. Nekateri zaposlitveni dogodki potekajo tako fizično kot virtualno. Evropske zaposlitvene dneve organizirata omrežje EURES (omrežje evropskih zavodov za zaposlovanje) in Evropska komisija. •

Drop’pin

Gre za spletni portal, ki želi mlade vpeljati na trg delovne sile. Njegov namen je približati tiste, ki želijo izboljšati svoje znanje, spretnosti in kompetence organizacijam, ki take priložnosti ponujajo, vključno z velikimi podjetji, malimi in srednjimi zaposlovalci in nevladnimi organizacijami. Portal ponuja širok nabor možnosti za delovne prakse, pripravništva, mentorstva in spletna izobraževanja. •

Slika 72 - Študij, delovne prakse in zaposlitve v tujini postajajo realnost vedno večjega števila evropskih državljanov. Na svetovnem spletu zato obstajajo številni portali, ki omogočajo iskanje takih priložnosti, nudijo pomembne informacije ob selitvi ter omogočajo izmenjavo izkušenj. Povezava: https:// ec.europa.eu/eures/ droppin/en.

Tvoja prva zaposlitev EURES

Program Tvoja prva zaposlitev EURES je usmerjen v mobilnost mladih. Prizadeva si zapolniti prosta delovna mesta v posameznem sektorju, poklicu, državi ali skupini držav ter podpreti posamezne skupine delavcev, pri katerih je večja verjetnost mobilnosti, denimo pri mladih. S programom Tvoja prva zaposlitev EURES lahko dobite finančno podporo za potne stroške, povezane z razgovorom v tujini, in tudi za usposabljanje (npr. jezikovne tečaje), priznavanje kvalifikacij in stroške selitve v tujino.

Povezava: https:// ec.europa.eu/eures/public/ sl/your-first-eures-job-js.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

Zaposlitveni oglas: »Za delovno mesto iščemo nadarjene in predane posameznike in posameznice, z modrostjo 50-letnika, izkušnjami 40-letnika, voljo do dela 30-letnika in plačo 20-letnika.«

ESCO Povezava: https:// ec.europa.eu/esco/portal/ home.

Ker je včasih poklicne kvalifikacije težko primerjati med različnimi evropskimi državami, je EU vzpostavila spletišče ESCO, ki predstavlja večjezično evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev. Klasifikacija je uvedla standardizirane izraze v 25 evropskih jezikih in kategorije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev za trg dela ter sisteme izobraževanja in usposabljanja v EU.

Slika 73 - Vsaka država članica EU ima svoj sistem poklicnih kvalifikacij, spletišče ESCO pa omogoča njihovo primerljivost.

Iskalci zaposlitve lahko portal ESCO uporabite kot pomoč pri opisu svojih spretnosti, kompetenc in poklicnih kvalifikacij. Ko boste ključne spretnosti in kompetence vnesli v svoj življenjepis Europass, bodo računalniški sistemi zaznali ujemanja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Hkrati pa lahko prek skupne klasifikacije ESCO primerjate svoje spretnosti, kompetence in kvalifikacije z razpisanimi prostimi delovnimi mesti, ki uporabljajo isto terminologijo, ter tako identificirate spretnosti, ki vam manjkajo. Poenotena klasifikacija na ravni EU postaja vedno bolj pomembna, saj lahko spletna orodja in iskalniki sedaj opravijo kvaliteten prvi izbor kandidatov za delovno mesto, glede na navedene spretnosti, kompetence in kvalifikacije.

Baza poklicev, ki zahtevajo posebne kvalifikacije (Regulated professions database) Povezava: http://ec.europa. eu/growth/tools-databases/ regprof/.

Gre za spletno bazo z informacijami o poklicih, ki v posameznih državah EU zahtevajo posebne kvalifikacije. V tej bazi lahko preverite, ali vaše kvalifikacije zadostujejo za opravljanje poklica v drugi državi EU. Portal ponuja tudi statistične podatke o mobilnosti delovne sile v EU, kontaktne točke in institucije, ki vam lahko pri mobilnosti pomagajo. Vzpostavljen pa je tudi interaktivni zemljevid, kjer lahko za vsak poklic posebej preverite, katera država zanj zahteva posebne kvalifikacije in za kakšno vrsto kvalifikacij gre.

Evropska poklicna izkaznica – EPC Pri evropski poklicni izkaznici gre dejansko za elektronski postopek, ki nekaterim poklicem omogoča pridobiti priznanje poklicnih kvalifikacij v drugi državi EU. V primerjavi s standardnim postopkom priznavanja poklicnih kvalifikacij poteka laže, hitreje ter bolj transparentno: obravnavo prošnje je mogoče

spremljati na spletu, vse naložene dokumente pa se da ponovno uporabiti pri pripravi nove prošnje za druge države EU. Evropsko poklicno izkaznico (postopek EPC) lahko za zdaj uporabljajo samo: •

medicinske sestre za splošno zdravstveno nego,

•

farmacevti,

•

fizioterapevti,

•

gorski vodniki,

•

nepremičninski posredniki.

Povezava: http://europa.eu/ youreurope/citizens/work/ professional-qualifications/ european-professionalcard/index_sl.htm.

Postopek EPC se bo v prihodnosti širil še na druge poklicne dejavnosti.

Tvoja Evropa Spletišče Tvoja Evropa je portal Evropske komisije z osnovnimi informacijami o vaših pravicah na delu v tujini, delovnih dovoljenjih, poklicnih kvalifikacijah, iskanju zaposlitve, brezposelnosti in pravicah do nadomestila, davkih in pravi-

Povezava: http://europa. eu/youreurope/citizens/ work/index_sl.htm.

ci do upokojitve v tujini. Posebna podstran NASVETI omogoča, da pravnim strokovnjakom zastavite vprašanje glede svojih pravic v EU. Vprašanja morajo zadevati resnično situacijo, pa čeprav gre le za nameravano selitev v drugo državo EU, ali pa vaše pravice v eni ali več državah EU in v zvezi z zakonodajo EU.

Povezava: http://europa. eu/youreurope/advice/ index_sl.htm.

SOLVIT SOLVIT je spletni portal za reševanje težav pri uveljavljanju vaših pravic v EU. SOLVIT lahko pomaga, kadar javni organ ne ravna v skladu z zakonodajo EU in državljanu ali podjetju iz druge države EU postavlja neutemeljene ovire in sprejema nepoštena pravila ter odločbe. Centri SOLVIT opozorijo javni organ na pravice, ki jih imajo državljani in podjetja v Evropski uniji in v sodelovanju z njim rešijo nastalo težavo. Tipične težave, ki jih rešuje SOLVIT, •

priznavanje poklicnih kvalifikacij,

•

pravica do vizuma in prebivanja,

•

trgovina in storitve (podjetja),

•

vozila in vozniško dovoljenje,

•

družinski prejemki,

•

pravica do pokojnine,

•

zaposlitev v tujini,

•

nadomestilo za brezposelnost,

•

zdravstveno zavarovanje,

•

dostop do šolanja,

Slika 74 - Spletišče Tvoja Evropa vsebuje vse informacije o vaših pravicah na delu v tujini, portal SOLVIT pa pomaga pri uveljavljanju teh pravic.

Povezava: http://ec.europa. eu/solvit/index_sl.htm.

VEŠČINE, KOMPETENCE IN ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST

•

čezmejni pretok kapitala in plačil,

•

vračilo DDV.

EUROPASS

Slika 75 - Priprava preglednega in prepričljivega življenjepisa je ključna pri izkanju zaposlitve – tako doma kot v tujini.

EU je sprejela standardni evropski obrazec za življenjepis – EUROPASS. Ker je primeren tako za poklicno kot akademsko izobražene iskalce, EUROPASS življenjepis daje jasno sliko o sposobnostih in spretnostih kandidata na evropski ravni. Obrazec za življenjepis je trenutno na voljo v 20 jezikih EU. Europass vsebuje pet dokumentov, s katerimi bodo vaša znanja, spretnosti in kvalifikacije jasno in lahko razumljiva v Evropi. Dva dokumenta sta evropskim državljanom prosto dostopna na svetovnem spletu: •

življenjepis vam pomaga učinkovito in jasno predstaviti svoja znanja, spretnosti in kvalifikacije; s pomočjo navodil ga lahko izpolnite neposredno na spletu ali pa si vzorčno predlogo, primere in navodila prenesete na računalnik,

•

jezikovna izkaznica je pripomoček za samoocenjevanje jezikovnih znanj in kvalifikacij; s pomočjo navodil jo lahko izpolnite na spletu ali pa si vzorčno predlogo, primere in navodila prenesete na računalnik.

Povezava: https://europass. cedefop.europa.eu/sl/ home.

Ostale tri dokumente pa lahko izdajo ustanove za izobraževanje in usposabljanje: •

Europass mobilnost je potrdilo, ki opisuje znanje in spretnosti, pridobljene v drugi evropski državi,

•

priloga k spričevalu je dokument, ki opisuje znanje in spretnosti imetnikov spričeval poklicnega in strokovnega izobraževanja. Dopolnjuje informacije, ki so podane v uradnem spričevalu, s čimer pripomore k boljši razumljivosti pridobljene izobrazbe, predvsem v tujini,

•

priloga k diplomi opisuje znanje in spretnosti diplomantov visokošolskih ustanov. Dopolnjuje informacije, ki so podane v uradni diplomski listini, s čimer pripomore k boljši razumljivosti pridobljene izobrazbe, kar je pomembno predvsem v tujini.

Poleg tega vam portal Europass omogoča oblikovanje evropske mape kompetenc, kjer lahko predstavite celostno sliko svojih kompetenc in usposobljenosti.

Evropska panorama spretnosti Povezava: http:// skillspanorama.cedefop. europa.eu/en.

Gre za spletišče, ki zagotavlja kvantitativne in kvalitativne podatke o kratkoročnih in srednjeročnih potrebah po spretnostih, ponudbi spretnosti ter neustreznih spretnostih. Panorama na podlagi podatkov in napovedi EU in držav članic izpostavlja najhitreje rastoče poklice in poklice z največjim pomanjkanjem delovne sile. Omogoča redni pregled predvidevanja in ocenjevanja potreb po spretnostih na evropski in nacionalni ravni. To je osrednja vstopna točka za iskanje podatkov in informacij o potrebah po znanjih in spretnostih, ki se kažejo v poklicih in sektorjih na nacionalni in evropski ravni.

Povezava: http://ec.europa. eu/ploteus/sl.

Ploteus Ploteus je spletna zbirka z informacijami o študijskih programih in izobraževanjih, povezanih z delom, ter nacionalnimi okviri kvalifikacij. Platforma omogoča razumevanje in primerjavo poklicnih kvalifikacij med posameznimi državami in različnimi izobraževalnimi sistemi.

Mreža ENIC-NARIC Mreža povezuje nacionalne informacijske centre. Njihova vloga je posredovanje informacij in nasvetov o: •

priznavanju tujih diplom in drugih akademskih ali strokovnih kvalifikacij,

•

izobraževalnih sistemih v drugih evropskih državah in matični državi,

•

priložnostih za študij v tujini, vključno z informacijami o posojilih in štipendijah, kot tudi o praktičnih vprašanjih glede mobilnosti in medsebojnega priznavanja.

Slika 76 - Številne spletne zbirke omogočajo iskanje študijskih programov, delovnih praks in zaposlitev v drugih državah. Povezava: http://www.enicnaric.net/.

EPSO Prosta delovna mesta v institucijah Evropske unije so objavljena na spletnih straneh Evropskega urada za izbor osebja (EPSO).

Povezava: http://europa.eu/ epso/discover/index_sl.htm.

KAKO NA DELO V TUJINO? VODIÄ&#x152; PO KORAKIH

VODIČ PO KORAKIH

UVOD Na iskanje dela v tujini in selitev se morate dobro pripraviti in pridobiti čim več informacij na spletu ter pri EURES svetovalcih. Že veste, v kateri državi bi radi delali? Ali poznate lokalno kulturo in jezik v državi, kjer iščete zaposlitev? Razmislite, kako bi takšna selitev vplivala na vaše življenje in kariero. Potem ko ste si odgovorili na zgornja vprašanja, se dobro pozanimajte o trgu dela, o pravnih regulativah za delavce ter raziščite (najučinkoviteje preko interneta) gospodarske, politične in kulturne značilnosti posamezne države. Nato razmislite, ali poznate koga v tej državi in uporabite svoje morebitne kontakte. Slika 77 - Na iskanje dela in zaposlitev v tujini se je potrebno predhodno dobro pripraviti.

KORAK 1: ISKANJE ZAPOSLITVE Raziščite vse kanale, kjer so objavljena prosta delovna mesta. Evropski delodajalci za objavo prostih delovnih mest uporabljajo različne storitve: •

če potrebujete nasvet, obiščite lokalni ali regionalni zavod za zaposlovanje. Morda imajo EURES svetovalca, ki vam lahko dodatno osebno svetuje,

Slika 78 - Države članice EU ponujajo številne priložnosti zaposlitve.

•

EURES svetovalci vam svetujejo o zaposlitvenih priložnostih na evropskem trgu dela, vas napotijo k morebitnim delodajalcem in priskrbijo podrobne informacije o življenju in delu v tujini,

•

udeležite se predstavitev delodajalcev, delavnic razvijanja veščin in znanja ter zaposlitvenih sejmov, ki jih v vaši državi organizira EURES,

•

na portalu EURES lahko najdete tudi informacije o življenjskih in delovnih razmerah v drugih državah EGP,

•

EURES portal objavlja aktualna prosta delovna mesta iz 31 evropskih držav. Tista, ki so namenjena izključno mednarodnemu zaposlovanju, so označena z evropsko zastavico. Vendar pozor, EURES pridobiva podatke o prostih delovnih mestih na dnevni ravni iz nacionalnih baz podatkov, se pravi od nacionalnih zavodov za zaposlovanje.

V številnih državah članicah obstajajo zasebne agencije za zaposlovanje, ki so specializirane za iskanje začasnih del v tujini. Tudi zasebne agencije za iskanje kadrov v vaši državi ali tujini lahko ponudijo veliko informacij. Vodile vas bodo skozi postopek prijave in vam pojasnile pravne zahteve, povezane s selitvijo. Preden začnete uporabljati njihove storitve, se prepričajte, ali so ustrezno registrirane in ali za svoje storitve zaračunavajo pristojbino. Preverite tudi, katero vrsto pogodb o zaposlitvi ponujajo. Če vas zanima delo v določeni mednarodni organizaciji ali v določenem podjetju, se obrnite neposredno na njihovo spletno stran, kjer prav tako objavljajo prosta delovna mesta. Za večino prostih delovnih mest v javni upravi morate opraviti testiranje ali preizkus znanja, s katerim se uvrstite v ožji izbor kandidatov. Opravljanje pripravništva ali delovne prakse v želeni državi je idealna priložnost za spoznavanje nove države in iskanje zaposlitve na kraju samem. Delov-

no prakso nudijo mnoga velika podjetja. Oglejte si priložnosti za pripravništvo pod povezavo »Informacije in zaposlitev za diplomante«.

KORAK 2: PRIZNAVANJE AKADEMSKIH IN POKLICNIH KVALIFIKACIJ Ena najpomembnejših stvari je ugotoviti, kako poteka postopek priznavanja kvalifikacij v državi gostiteljici in ali zadevni poklic spada med regulirane poklice. Kakšna je razlika med reguliranimi in nereguliranimi poklici? Regulirani poklici •

Regulirani poklici so tisti poklici, ki so rezervirani za osebe z ustreznimi kvalifikacijami (npr. za pravnike, računovodje, učitelje, inženirje, zdravstveno osebje, zdravnike, zobozdravnike, veterinarske kirurge, farmacevte in arhitekte). Za nekatere od teh poklicev velja seznam priznanih in enakovrednih kvalifikacij.

Neregulirani poklici •

Pri nekaterih drugih poklicih lahko samo delodajalci odločajo, ali je posameznik sposoben opravljati zadevno delo ali ne. Enakovrednost kvalifikacij se presoja za vsak posamezni primer posebej, pri čemer se upošteva trajanje in vsebina študija. V tem primeru lahko začnete delati takoj, ko dobite zaposlitev, vendar morate upoštevati vse potrebne postopke, ki veljajo za zadevni poklic v državi gostiteljici – ki pa utegnejo biti drugačni od tistih, na katere ste bili navajeni.

Razmislite o svojih veščinah in kompetencah za boljšo zaposljivost, o svojih konkurenčnih prednostih na trgu dela in s čim izstopate. Več o veščinah in kompetencah za boljšo zaposljivost si lahko preberete v predhodnem poglavju. In še ena pomembna kompetenca: znanje jezika države, kamor želite oditi. Ko iščete delo v drugi državi, je znanje jezika te države vsekakor prednost (in morda celo nujno). Osnovno znanje angleščine je pogosto zelo koristno. Vendar se lahko jezikovne zahteve razlikujejo od države do države, zato ne obstaja nobeno splošno pravilo. Vsekakor razmislite o jezikovnem tečaju za izboljšanje jezikovnih spretnosti ali stopnje znanja jezika ciljne države.

Slika 79 - Poklici so lahko regulirani ali neregulirani.

Slika 80 - Svoje veščine in kompetence morate dobro poznati. Več o njih si preberite v predhodnem poglavju.

KORAK 3: PRIJAVA NA DELOVNO MESTO Življenjepis Ste našli razpis za delovno mesto, ki vam je pisan na kožo? Dobro pripravite svoj življenjepis in se pozanimajte, v kakšni obliki se po navadi pišejo življenjepisi v določeni državi. V večini EU držav se je dobro uveljavila oblika življenjepisa Europass, ki smo ga že predstavili v prejšnjem poglavju. Življenjepis naj bo jedrnat in brez ponavljajočih se informacij, saj zaposleni v kadrovski službi prispele življenjepise ne berejo natančno in ga običajno zgolj

Povezava: https://europass. cedefop.europa.eu/en/ documents/curriculumvitae.

VODIČ PO KORAKIH

»preletijo«. V njem morate jasno nasloviti zahtevana znanja in veščine, ki jih razpis zahteva in jih vi izpolnjujete. Z brezplačno registracijo uporabniškega računa »Moj EURES« lahko kot iskalci zaposlitve oblikujete svoj življenjepis, ki si ga bodo lahko ogledali registrirani delodajalci in EURES svetovalci, ki delodajalcem pomagajo najti prave kandidate. Pri tem lahko iskalci zaposlitve vzpostavijo stik z EURES svetovalcem, ki bo obdelal njihove prijave, v nekaterih primerih pa tudi neposredno z delodajalcem. Slika 81 - EURES svetovalci vam lahko ponudijo dobre nasvete.

Lahko pa seveda sestavite tudi prijavo na lastno pobudo (zavedajte se, da delodajalci mnogih prostih delovnih mest ne objavijo). Številne spletne strani, namenjene diplomantom, nudijo nasvete in navodila, kako sestaviti življenjepis in spontano prijavo. Običajno se izbranim delodajalcem pošljeta spremni dopis in življenjepis, prilagojen profilu delodajalca.

Razgovor za delo Dobro se pripravite na razgovor za delo. Tudi tu veljajo določene kulturne zakonitosti, zato ponovno poiščite primere razgovorov na spletu. Poiščite čim več informacij o podjetju ter bodite pripravljeni zastavljati vprašanja o njem in o samem delu. Primerjajte enakovredne kvalifikacije v delodajalčevi državi s svojimi kvalifikacijami. Bodite pripravljeni tudi, da boste odgovarjali na vprašanja o svojih spretnostih in veščinah na področju odgovornosti/tehničnih vprašanj/upravljanja/odločanja ter o tem, kako ustrezajo profilu delovnega mesta. Slika 82 - Na razgovor za delo se dobro pripravite.

Verjetno boste morali dokazati svoje znanje jezika države gostiteljice in pokazati, kako se vaša znanja in spretnosti ter osebnostne lastnosti ujemajo z zahtevami za delo, za katero se potegujete. Če ne govorite dobro jezika države gostiteljice, izrazite, da ste pripravljeni to izboljšati (po možnosti z obiskom jezikovnega tečaja). Ne ustrašite se, če vam bodo zastavili kočljiva ali nepričakovana vprašanja. Ostanite mirni, vzemite si čas za razmislek in nato odgovorite, predvsem pa bodite odkriti. Če ne veste odgovora, to povejte, toda pojasnite, kako bi poskušali najti odgovor ali rešitev.

KORAK 4: SELITEV V TUJINO Preden pripravite kovčke, razmislite o naslednjih stvareh: 1. prepričajte se, da pred odhodom prejmete pogodbo o zaposlitvi (ali ustrezno podpisano pismo o zavezi) in potrditev o plači. Prinesite kopije vseh dogovorov o zaposlitvi, 2. kopirajte si pomembne dokumente, vključno z dokumenti o zavarovanju, potnim listom, pogodbami o zaposlitvi, rojstnim listom, bančnimi karticami, vozniškim dovoljenjem in preverite njihovo veljavnost, 3. vpišite se v jezikovni tečaj, po možnosti jezika, ki ga govorijo v vaši bodoči državi gostiteljici, ali nosilnega jezika, ki ga boste najpogosteje uporabljali pri vsakodnevnih dejavnostih,

4. preverite, koliko denarnih sredstev morate imeti na svojem prihodnjem bančnem računu pred vstopom v državo gostiteljico, 5. ne pozabite vzeti veljavnega dokumenta o zdravstvenem zavarovanju (Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja), 6. preverite, kakšne so možnosti za nastanitev in cene najema stanovanja v bodoči državi stalnega prebivališča (npr. iskanje po internetu, združenja mladinskih hotelov za začasno nastanitev itd). Preverite tudi zahteve glede selitve svojih stvari in predvidene stroške, 7. pred odhodom se obrnite na svoj zavod za socialno varnost in pridobite potrebne informacije ter zahtevane obrazce EU in/ali Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (za vas in po potrebi vaše družinske člane). Pozanimajte se o sklenjenih sporazumih med državama in drugih formalnostih za prenos pravic iz socialne varnosti (socialna nadomestila, nadomestila za brezposelnost), 8. obrnite se na pristojne organe v matični državi, ki vam bodo osebno svetovali o sporazumih o obdavčenju, sklenjenih z državo gostiteljico, 9. kot mobilni delavec imate vi in vaša družina enake pravice kot nacionalni delavci (o tem smo pisali v tretjem poglavju). Družinski člani vas lahko spremljajo in imajo pravico do dela ali obiskovanja šole v novi državi stalnega bivališča. EURES vam lahko pomaga iskati zaposlitev za zakonca ali partnerja. Za več informacij se obrnite na EURES svetovalca, 10. davčno upravo in center za socialno delo v matični državi obvestite, da odhajate. Ko dobite službo v tujini in se preselite, se morate zavedati, da bo življenje v drugi državi drugačno od tistega v Sloveniji, zato morate biti pripravljeni na sprejemanje drugačnih kulturnih ter družbenih vzorcev, običajev in navad. Kjer koli boste že pristali, se sprostite in uživajte v drugačnem načinu življenja.

Povezava na vir: https:// ec.europa.eu/eures/ public/sl/hints-and-tipsjs?lang=sl&app=2.6.1build-1&pageCode=job_ opportunities_for_ graduates.

Sofinancira program Evropske unije Erasmus+ Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana