Tvoja kariera v Evropski uniji. Priročnik z nalogami za učence.

TVOJA KARIERA V EVROPSKI UNIJI PRIROČNIK Z NALOGAMI ZA UČENCE

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V EU, EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO IN PRAVICE

TVOJA KARIERA V EVROPSKI UNIJI PRIROČNIK Z NALOGAMI ZA UČENCE

ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI V EU, EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO IN PRAVICE

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ZALOŽBA FDV

NASLOV Tvoja kariera v Evropski uniji: Zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice. Priročnik z nalogami za učence.

AVTORJI Blaž Vrečko Ilc Tjaša Učakar Ana Ješe Perković Marinko Banjac (urednik)

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Copyright © po delih in v celoti FDV 2016, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane.

RECENZIJA IN PREGLED doc. dr. Damjan Mandelc

TISK Medium, d.o.o., Žirovnica

NAKLADA 650 izvodov

SPLETNA STRAN http://www.standup-eu.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3:061.1EU(035) 331.5(4)(035) TVOJA kariera v Evropski uniji : zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice. Priročnik z nalogami za učence / [Blaž Vrečko Ilc ... et al.]. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2016 ISBN 978-961-235-792-4 1. Vrečko Ilc, Blaž 286141440

KAZALO Navodila

Meje in enotni trg

Ustvari svoj Ĺživljenjepis EUROPASS

Orodja za boljĹĄo zaposljivost v EU - zaposlitveni portal EURES

Mobilni delavci EU in njihove pravice

Grem na delo v EU

NAVODILA KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK Priročnik z vajami za učence »Tvoja kariera v Evropski uniji: Zaposlitvene možnosti v EU, evropsko državljanstvo in pravice« je nastal v okviru projekta »STAND UP - TVOJA KARIERA V EU«. Širši cilj projekta je razviti in udejanjiti inovativen pristop k poučevanju in učenju o EU vsebinah, ki temelji na humorju, in je hkrati usmerjen na razvoj spretnosti, povezanih predvsem s področji zaposlitvenih možnosti v EU, evropskega državljanstva in poznavanja EU pravic. Glavni namen pričujočega priročnika je posredovati vsem, ki se izobražujejo v različnih izobraževalnih okoljih, nove vsebine in oblike praktičnega izobraževanja na polju posredovanja znanja o evropskih integracijah ter specifično EU, ki bodo pri posamezniku spodbudile zanimanje in naklonjenost za na prvi pogled nezanimive ter zapletene vsebine. Pri tem cilji ni zgolj na privlačen in vabljiv način posredovati omenjene vsebine, temveč preko poudarka na dosežkih EU in priložnostih, ki jih posamezniku omogoča EU, pri učencih spodbuditi in usmerjati razvoj tistih spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri iskanju dela v tujini. Uporabniki priročnika naj bi namreč preko samostojnega pridobivanja znanj razvili kompetence tako razumevanja kompleksnosti procesa zaposlovanja v tujini. Hkrati naj bi pridobili kompetence, vezane na konkretno iskanje dela v tujini, pripravo pred odhodom na delo v tujini in življenje v drugi državi članici. Didaktični priročnik za učence je spremljevalna publikacija izobraževalnega priročnika »Tvoja kariera v Evropski uniji« in ga je zato potrebno uporabljati v navezavi nanj. Didaktične vaje za učence se lahko uporabljajo samostojno. Hkrati pa omogočajo navezavo na delo v učilnici in posledično navezavo na priročnik za učitelje. Slednji je prav tako tako spremljevalna publikacija izobraževalnega priročnika. Pričujoči didaktični priročnik za učence vsebuje pet primerov vaj z nalogami, ki sledijo obravnavanim vsebinam v izobraževalnem priročniku. Obravnavane tematike v priročniku za učence naslavljajo enotni evropski trg in njegove

meje, veščine in kompetence delavcev, orodja za boljšo zaposljivost, tipe mobilnih delavcev in njihove pravice ter praktične nasvete, kako iskati delo v EU. Vaje so namenjene individualnemu delu ali delu v skupinah, predvsem pa razvijajo različne spretnosti s poudarkom na samostojnem delu, saj morajo učenci in učenke sami poiskati podatke in jih tudi uporabiti. Vsak didaktični primer je natančno pojasnjen v smislu naslovljene vsebine, ciljev in njegove neposredne izvedbe, usmerjene k pridobivanju relevantnih kompetenc. Primeri vaj, utemeljeni na novih pristopih, naj bi tako učence in učenke spodbudili k aktivnemu udejstvovanju in kritičnemu razmišljanju o mobilnosti evropskih delavcev, o njihovih pravicah in dolžnostih kot tudi o širših evropskih tematikah.

Avtorji

“MEJE IN ENOTNI TRG EU” KONTEKST - TEMATIKA UČNE URE Evropski enotni trg, ki temelji na štirih temeljnih svoboščinah (prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala), je glede na obseg največji na svetu. Poleg obstoječih 28 držav članic vključuje tudi države, ki niso članice EU (Islandijo, Norveško in Liechtenstein), vendar so v enotni trg vključene kot članice evropskega gospodarskega prostora (EGP). Kljub temu, da naj bi bil v veliki meri že vzpostavljen, je enotni trg še vedno v procesu izgradnje. Če je proces na področju prostega pretoka blaga in kapitala v veliki meri zaključen, je proces izgradnje prostega pretoka ljudi in storitev na nižji stopnji zaključenosti, kar priča o večji kompleksnosti integracije na teh dveh širših področjih. Direktiva o storitvah predstavlja zelo jasen primer kompleksnosti evropskih integracijskih procesov, tako v smislu njihove narave, ciljev, mehanizmov in načinov odločanja kot tudi številnih problemov vezanih na (nadaljnjo) integracijo držav članic. Po dolgotrajnem procesu pregovarjanja in različnih kompromisov je bila direktiva leta 2006 sprejeta, vendar v krepko spremenjeni obliki glede na izvirni predlog. Kljub temu, da je prost pretok storitev v evropskem gospodarskem prostoru opredeljen kot ena od štirih temeljnih svoboščin, je njeno polno uveljavljanje ovirano oziroma je deležno številnih uporov proti dokončni realizaciji te svoboščine. Sprejeta različica te direktive je rezultat dolgoletnega soočanja mnenj in končnega kompromisa.

POTREBNI PRIPOMOČKI Papir, pisalo, tabla, dostop do svetovnega spleta.

POTEK 1. faza Pozorno preberite 45. člen Pogodbe o delovanju EU, ki naslavlja pravico do

Evropski gospodarski prostor zajema države članice EU ter določenih držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), in sicer Norveške, Islandije in Liechtenstein.

Direktiva o storitvah na notranjem trgu je dostopna na: http://bit.ly/2akzCdR.

“MEJE IN ENOTNI TRG EU”

prostega pretoka oseb, specifično delavcev: NASLOV IV PROSTI PRETOK OSEB, STORITEV IN KAPITALA POGLAVJE 1 DELAVCI Člen 45 1. V Uniji se zagotovi prosto gibanje delavcev. 2. Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji. 3. Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico: Slika 1 - Pogodba o delovanju Evropske unije (podpisana v Lizboni dne 13. decembra 2007) je poleg Pogodbe o Evropski uniji ključen dokument EU.

(a) sprejeti ponujeno delovno mesto; (b) se v ta namen na območju držav članic prosto gibati; (c) bivati v državi članici zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države; (d) ostati na ozemlju države članice po prenehanju zaposlitve v tej državi pod pogoji, zajetimi v predpisih, ki jih pripravi Komisija. 4. Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v državni upravi. Po natančnem branju premislite in zapišite raznolik vpliv, ki ga ima ta svoboščina/pravica na naša življenje oziroma ga lahko potencialno ima za tvojo (delovno) prihodnost. Vaša mnenje nato predstavite in se o njih pogovorite.

2. faza Preberite različne primere omejitev, ki še vedno ovirajo polno udejanjanje svoboščine o prostem pretoku storitev, ki je tesno povezana tudi s prostim pretokom delavcev. Premislite, kako te omejitve ovirajo prost pretok storitev ter izpostavite temeljna nasprotja med omenjenimi omejitvami in v predhodnem koraku naslovljeni svoboščini. Slika 2 - Svoboščina o prostem pretoku storitev je v EU še vedno le deloma uresničena.

Primeri: 1. Gradbeni žerjavi, ki jih želi ne-belgijsko gradbeno podjetje oziroma podjetnik uporabiti pri gradnji v Belgiji, morajo biti ne glede na to, da so bili tehnično pregledani v matični državi, vsake tri mesece preverjeni s strani Belgijskih uradnikov. 2. Slovenski serviser dvigala, ki želi popraviti dvigalo v Franciji, mora svojo storitev 8 dni prej prijaviti pri francoskem uradu. 3. Učitelj smučanja iz Slovenije lahko na avstrijskem Koroškem vodi

smučarsko šolanje zgolj, če je zaposlen v podjetju in ne kot samostojni podjetnik.

3. faza EU zakonodaja se oblikuje glede na štiri temeljna načela, ki so načelo harmonizacije, načelo fleksibilizacije, načelo izvorne države in načelo države namembe oziroma načelo države v kateri se izvaja na primer storitev. Skupaj s kolegi oblikujte 4 skupine. Nato se družno dogovorite kako boste razdelili načela. Vsaka od 4 skupin naj prevzame eno načelo ter naj s pomočjo spleta razišče na kaj se vsako od načel nanaša. Nadalje naj vsaka skupina pripravi definicijo načela, ki naj ne presega več kot ene povedi. Tablo razdelite na štiri enaka polja in vsaka od skupin naj v eno od polij vpiše svoje načelo ter pripravljeno definicijo, pri čemer naj ostane dovolj prostora za vpis dodatnega teksta.

4. faza Nato preberite izsek iz izvornega Bolkesteinovega predloga o Direktivi o storitvah. Bolkesteinov predlog (iz leta 2004) Direktive o storitvah, ki ga je pripravil tedanji evropski komisar Frits Bolkestein, je ciljal na konkretno implementacijo v marsičem ovirane svoboščine prostega pretoka storitev. Opredelil je temeljna določila, ki naj bi olajšala opravljanje storitev v drugih državah članicah kot tudi ustanavljanje podjetij s strani državljanov druge države članice. Temeljil je na načelu izvorne države. Prvi del 16. člen predloga se je glasil, da so države članice obvezane, da skrbijo zgolj za to, da ponudnik storitve upošteva zakonodajo države, v kateri ima sedež. Izvorne države morajo tako skrbeti za nadzor nad ponudnikom storitve, ki opravlja storitev v drugi državi članici. Drugi del 16. člena se glasi, da države članice ne smejo ovirati ponudbo storitev ponudnikov iz drugih držav članic. Predvsem naj ne bi zahtevale naslednje stvari: •

zahteva po ustanovitvi podružnice v državi, kjer podjetje izvaja storitev,

•

zahteva, da mora ponudnik storitve prijaviti svoje izvajanje storitve in da mora zaprositi za dovoljenje lokalne upravne institucije. To vključuje vpis v registre in članstvo v lokalnih/nacionalnih podjetniških združenjih,

•

zahteva, da mora ponudnik storitev v državi, kjer ponuja storitev namestiti svojega pravnega pooblaščenca,

•

prepoved vzpostavljanja določene infrastrukture za izvajanje storitev kot so na primer poslovni prostori,

•

zahteva po izpolnjevanju istih uradnih zahtev za izvajanje storitve kot so jim podvržena domača podjetja in podjetniki,

•

zahteva po uporabi specifičnih oblik pogodb o izvedbi storitev za urejanje razmerij med ponudniki in uporabniki storitev, ki ovirajo ali preprečujejo prosto ponudbo storitve s strani ponudnika.

Slika 3 - Nekdanji evropski komisar za notranji trg Frits Bolkestein.

“MEJE IN ENOTNI TRG EU”

5. Faza Prebrane člene predloga skupaj s kolegi umesti v eno od štirih polij. Pri tem družno identificirajte glavno načelo, ki mu sledi predlog. Nadalje umestite člene, ki se navezujejo na zahteve v eno od štirih polij, ki predstavljajo štiri načela.

6. faza Na temelju razdelitve členov predloga oceni, ali predlog predstavlja korak v smer polne implementacije svoboščine ali pa v smer regulacije in omejevanja pretoka storitev. Pri tem argumentiraj svojo oceno ter jo predstavi kolegom.

7. faza Preberi raznolika mnenja o predlogu Direktive o storitvah, ki so ga zastopali različni akterji v procesu sprejemanja direktive. Osredotoči se na to, kaj različne interesne skupine/akterji menijo o bodisi koristih bodisi problemih predloga direktive. Mnenja o Bolkesteinovem predlogu: 1. Pozicija večine ekonomistov Slika 4 - Glede političnih vprašanj in ureditve določenih področij so tudi v EU prisotna različna mnenja.

Mnenje večine ekonomistov ob predstavitvi Bolkesteinovega predloga je bilo, da predlog predstavlja pomemben mehanizem za poenostavitev zakonodaje, ki so jim podvrženi trgi storitev. Predlog naj bi povzročil obširno odpravo potrebnih birokratskih postopkov za opravljanje storitev v drugi državi članici, saj bi se uvedlo medsebojno priznavanje dokumentacije o ustreznosti ponudnikov storitev. Večina ekonomistov je ostro kritizirala trditev kritikov, da predlog predstavlja mehanizem za nižanje socialnih in okolijskih standardov na raven držav članic, v katerih so ti najnižji. Trdili so, da je le s takšno direktivo mogoče sprostiti ogromne potenciali za rast evropskega gospodarstva v sektorju storitev. 2. Pozicija sindikatov Večina sindikatov je bila ostra nasprotnica predloga Direktive in posebej načela izvorne države, ki je po njihovem mnenju predstavljal ključno ost problema. To načelo naj bi namreč spodkopalo vsakršen nacionalne dogovore glede urnih postavk, pravnih in socialnih standardov, ki so prisotni v določeni državi članici, kjer se opravlja storitev. Veljali naj bi standardi, prisotni v državi, iz katere je ponudnik storitev, kar naj bi predstavljalo neposreden napad na bolj obsežne socialne standarde dosežene v tem pogledu najbolj razvitih držav članic. Z uveljavitvijo načela izvorne države naj bi se spodkopali temelji socialne države, saj naj ponudniki storitev ne bi vplačevali v nacionalne socialne/zdravstvene/pokojninske blagajne. To pa naj bi predstavljalo neposredno grožnjo za splošno nižanje standardov in grožnjo s splošno deregulacijo. Posledica direktive naj bi tako bilo nižanje življenjskih možnosti zaposlenih v storitvenih dejavnosti.

3. Pozicija nacionalnih vlad: Nacionalne vlade so večinoma pozdravile predlog Direktive o storitvah, saj so menile, da bo omogočil boljši dostop ponudnikov storitev na trge drugih držav članic. Direktiva naj bi omogočila nadaljnji razvoj konkurenčnih storitev v evropskem prostoru, kar naj bi omogočilo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Na drugi strani pa so se predvsem nacionalne vlade tistih držav z visokimi socialnimi in delovnimi standardi zavzele za prilagoditev Direktive tudi socialnim vidikom povezanim z liberalizacijo trga storitev. Tako so se zavzele za zaščito nacionalnih socialnih standardov v pomembnih gospodarskih in družbenih področjih ter za posledičen izvzem določenih področij storitev iz pravnega okvira Direktive o storitvah. V tem kontekstu so se predvsem zavzemale za izvzem področja delovnega prava in socialne varnosti iz zakonodajnega okvira Direktive.

8. faza Skupaj s kolegi predebatiraj prebrana mnenja in predstavi svojo oceno mnenj glede na to ali sprejemajo ali ne sprejemajo direktivo. Svojo oceno podkrepi z argumenti.

9. faza Preberi končno formulacijo izseka Direktive o storitvah, ki je bila sprejeta in predstavlja kompromis med različnimi stališči, ki smo jih deloma spoznali z zgornjimi mnenji. Hkrati predstavlja odpravo najbolj kontroverznega elementa, in sicer načela izvorne države. Glede na prebran izsek direktive premisli v čem se končne določbe Direktive razlikujejo od načela izvorne države in poskušaj oceniti kateri interesi so prevladali (delodajalcev, delavcev-sindikatov, izvornih držav, držav namembe).

DODATEK Člen 14 Prepovedane zahteve Države članice ne uveljavljajo naslednjih zahtev za začetek opravljanja storitvene dejavnosti ali njeno opravljanje na svojem ozemlju: (1) diskriminatornih zahtev, ki posredno ali neposredno temeljijo na državljanstvu ali v primeru podjetij kraju registriranega sedeža, ki vključujejo predvsem: (a) zahteve glede državljanstva ponudnika, njegovega osebja, lastnikov kapitala ali članov upravnih ali nadzornih teles ponudnika; (b) zahteve, da ponudnik, njegovo osebje, lastniki kapitala ali člani upravnih ali nadzornih teles ponudnika bivajo na tem ozemlju;

(2)

zahtev o prepovedi ustanovitve v več državah članicah ali o vpisu v

Slika 5 - Nacionalne države v EU nimajo vedno enakega mnenja, poskušajo pa iskati kompromise in rešitve.

“MEJE IN ENOTNI TRG EU”

registre ali članstvu v poklicnih telesih ali združenjih v več državah članicah; (3) omejevanje ponudnikove pravice do izbire med glavnim ali sekundarnim sedežem, zlasti obveznosti ponudnika, da ima glavni sedež na njihovem ozemlju, ali omejevanje glede svobodne izbire sedeža kot agencije, izpostave ali podružnice; (4) pogojev vzajemnosti z državo članico, v kateri ponudnik že ima sedež, razen v primeru pogojev vzajemnosti, predvidenih v instrumentih Skupnosti glede energetike; (5) uporabe ekonomskega preizkusa za vsak primer posebej, pri čemer se odobritev pogojuje z dokazom obstoja ekonomske potrebe ali povpraševanja na trgu, s presojo morebitnih ali trenutnih ekonomskih učinkov dejavnosti ali z oceno ustreznosti dejavnosti glede na cilje gospodarskega načrtovanja, ki jih je določil pristojni organ. Prepoved ne velja za zahteve po načrtovanju, ki niso ekonomske narave, temveč izhajajo iz pomembnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes; (6)

neposredne ali posredne udeležbe konkurenčnih izvajalcev, tudi v

svetovalnih telesih, pri podeljevanju dovoljenj ali pri sprejetju drugih odločitev pristojnih organov, razen poklicnih teles in združenj ali drugih organizacij v vlogi pristojnega organa. Ta prepoved ne zadeva posvetovanja z organizacijami, kot so gospodarske zbornice ali socialni partnerji, o zadevah, ki se ne nanašajo na posamezne vloge za dovoljenje, ali posvetovanja s širšo javnostjo; (7) obveznosti zagotavljanja finančnega jamstva ali udeležbe pri njem ali pridobitve zavarovanja od ponudnika ali telesa, ki ima sedež na njihovem ozemlju. To ne vpliva na možnost držav članic, da zahtevajo zavarovanje ali finančno jamstvo, in tudi ne vpliva na zahteve v zvezi s sodelovanjem, na primer članov poklicnih teles ali organizacij, v skupnem odškodninskem skladu; (8) obveznosti predhodne registracije za dano obdobje v registre na njihovem ozemlju ali obveznosti predhodnega opravljanja dejavnosti za dano obdobje na njihovem ozemlju. Člen 15 Zahteve, ki so predmet ocenjevanja 1. Države članice preverijo, ali njihov pravni sistem predvideva katere koli zahteve iz odstavka 2, in zagotovijo, da so te v skladu s pogoji iz odstavka 3. Države članice prilagodijo svoje zakone in upravne predpise tako, da so združljivi s temi pogoji. 2. Države članice preverijo, ali njihov pravni sistem pogojuje začetek opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti z upoštevanjem katere koli od naslednjih nediskriminatornih zahtev: (a) količinskih ali ozemeljskih omejitev, zlasti v obliki omejitev glede prebivalstva ali najmanjše geografske razdalje med ponudniki; (b)

obveznosti ponudnika, da prevzame določeno pravno obliko;

(c)

zahtev, ki se nanašajo na lastništvo podjetja;

(d) zahtev, ki ne zadevajo področij iz Direktive 2005/36/ES ali zahteve iz drugih instrumentov Skupnosti, ki določenim ponudnikom zagotavljajo začetek opravljanja zadevne storitvene dejavnosti zaradi posebne narave dejavnosti; (e)

prepovedi več kot enega sedeža na ozemlju iste države;

(f)

zahtev, ki določajo najmanjše število zaposlenih;

(g) ti;

določenih najnižjih in/ali najvišjih tarif, ki jih mora ponudnik upošteva-

(h)

obveznosti ponudnika, da poleg svojih nudi druge posebne storitve.

3. Države članice preverijo, ali zahteve iz odstavka 2 izpolnjujejo naslednje pogoje: (a) nediskriminacija: zahteve ne smejo biti niti neposredno niti posredno diskriminatorne glede državljanstva ali v primeru podjetij glede kraja registriranega sedeža; (b)

potreba: zahteve morajo biti utemeljene s pomembnimi razlogi, ki se

nanašajo na javni interes; (c) sorazmernost: zahteve morajo biti take, da zagotavljajo izpolnitev zastavljenega cilja; ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja, ter jih ni mogoče nadomestiti z drugimi, manj omejevalnimi ukrepi, s katerimi se lahko doseže iste rezultate. 4. Predpisi iz odstavkov 1, 2 in 3 se uporabljajo samo v zakonodaji na področju storitev splošnega gospodarskega pomena pod pogojem, da uporaba teh odstavkov pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebne naloge, ki jim je dodeljena. 5. V poročilu medsebojnega ocenjevanja iz člena 39(1) države članice navedejo naslednje: (a) zahteve, ki jih nameravajo obdržati, in razloge, zaradi katerih po njihovem mnenju te zahteve izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3; (b)

zahteve, ki so bile odpravljene ali ublažene.

6. Od 28. decembra 2006 države članice ne uveljavljajo nobenih novih zahtev, podobnih tistim iz odstavka 2, razen če take zahteve izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3. 7. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vseh novih zakonih ali drugih upravnih predpisih, ki uvajajo zahteve iz odstavka 6, in priložijo utemeljitve teh zahtev. Komisija te določbe sporoči drugim državam članicam. To uradno obvestilo državam članicam ne preprečuje, da sprejmejo zadevne določbe. Najpozneje v treh mesecih od datuma prejema uradnega obvestila Komisija preuči skladnost morebitnih novih zahtev s pravom Skupnosti in, kjer je primerno, sprejme odločitev, s katero zahteva od zadevne države članice, da zahtev ne sprejme ali jih odpravi. Obveznost o obvestilu iz te direktive je izpolnjena tudi z uradnim obvestilom o osnutku nacionalnega zakona v skladu z Direktivo 98/34/ES.

“USTVARI SVOJ ŽIVLJENJEPIS EUROPASS” IZPOLNJEVANJE ŽIVLJENJEPISA Profesorica/profesor vas bo na spletnem portalu EUROPASS vodil/a skozi postopek izdelave lastnega življenjepisa. Hkrati z njenimi/njegovimi navodili izpolnjujte svoj življenjepis po predlogi EUROPASS.

Curriculum vitae

OSEBNI PODATKI

Vpišite ime in priimek

[Rubrike niso obvezne. Prazne rubrike odstranite.]

Vpišite ulico, hišno številko, poštno številko, kraj, državo Vpišite telefonsko številko

Vpišite številko prenosnega telefona

Vpišite e-naslov(e) Vpišite naslov svoje osebne spletne strani Vpišite vrsto storitve za neposredno sporočanje (IM), ki jo uporabljate Vpišite uporabniški račun za neposredna sporočila

Slika 6 - Logotip Europass.

Spol Vnesite spol | Datum rojstva dd/mm/llll | Državljanstvo Vnesite državljanstvo PRIJAVA NA DELOVNO MESTO PRIJAVA NA DELO ŽELENO PODROČJE DELA PRIJAVA NA IZOBRAŽEVANJE OSEBNA IZJAVA

Izberite med: prijava na delovno mesto / prijava na delo / želeno področje dela / prijava na izobraževanje / osebna izjava (vse preostale rubrike v levem stolpcu odstranite).

DELOVNE IZKUŠNJE

[Ločeno opišite vsako od delovnih izkušenj. Začnite z delom, ki ste ga opravljali nazadnje.]

Vpišite datum (od - do)

Vpišite naziv delovnega mesta oziroma vašo funkcijo

Vpišite naziv delodajalca in kraj, kjer ste delali (če je delovna izkušnja zelo pomembna, lahko dodate naslov v celoti ter spletno stran) ▪ Vpišite vaše glavne naloge in pristojnosti Vrsta dejavnosti ali sektor Vpišite vrsto dejavnosti ali sektor IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Vpišite datum (od - do)

[Ločeno opišite vsak program izobraževanja. Začnite z zadnjim.]

Vpišite naziv pridobljene izobrazbe

Navedite raven Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK), če je določena

Vpišite naziv in naslov izobraževalne ustanove (po potrebi tudi državo) ▪ Vpišite glavne predmete oziroma kompetence, ki ste jih pridobili KOMPETENCE Materni jezik Tuji jeziki

Vpišite jezik

[Odstranite vse neizpolnjene rubrike.]

Vpišite materni jezik (materne jezike) RAZUMEVANJE

GOVORJENJE

Slušno razumevanje

Bralno razumevanje

Govorno sporazumevanje

Govorno sporočanje

Vnesite stopnjo

PISNO SPOROČANJE

Vnesite stopnjo

Tako izgleda predloga življenjepisa EUROPASS. Dostopen je na spletni strani: https://europass. cedefop.europa.eu/sl/ documents/curriculumvitae.

“USTVARI SVOJ ŽIVLJENJEPIS EUROPASS”

DISKUSIJA V diskusiji razmišljajte o veščinah in kompetencah, ki jih potrebujete za svojo želeno delovno mesto. Ali že imate potrebne kompetence? Če ne, kje jih lahko pridobite? Ali menite, da je predstavitev v življenjepisu pomembna? Kako bi svoj življenjepis lahko še izboljšali? Slika 7 - Ni dovolj, da imamo kompetence, temveč jih moramo znati tudi izkazati.

Več primerov izpolnjenih življenjepisov najdete na spletni strani: https://europass.cedefop.europa.eu/sl/documents/curriculum-vitae

“ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST V EU - ZAPOSLITVENI PORTAL EURES” RAZDELITEV V SKUPINE •

Skupina 1: iskanje delovnih mest na portalu EURES

•

Skupina 2: storitve, ki jih ponuja portal EURES

•

Skupina 3: podatki o posameznih državah – poglavje Življenje in delo na portalu EURES

•

Skupina 4: European Job Days – partnerski program portala EURES

•

Skupina 5: Drop‘pin – partnerski program portala EURES

DELO V SKUPINAH Skupina 1: iskanje delovnih mest na portalu EURES •

Na spletni strani EURES https://ec.europa.eu/eures/public/sl/homepage poiščite možnost iskanja delovnih mest. Vpišite pot do iskalnika:

•

Preglejte možne filtre za iskanje po bazi delovnih mest. Kateri filtri so na voljo?

Slika 8 - Logotip EURES.

“ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST V EU - ZAPOSLITVENI PORTAL EURES”

•

Kateri filter omogoča iskanje samo tistih delovnih mest, za katere delodajalci iščejo prav delavke in delavce iz drugih držav EU?

•

Kako iščete s ključnimi besedami? Na kaj morate biti pozorni?

•

Izberite si tri delovna mesta. Kateri podatki o prostem delovnem mestu so navedeni? Kako se lahko prijavite na razpisano delovno mesto?

Slika 9 - Portal EURES. Dobro se seznanite z možnostmi, ki jih ponuja.

Skupina 2: storitve, ki jih ponuja portal EURES •

Katere države in katere institucije vključuje mreža EURES?

•

Komu je namenjen portal EURES?

•

Kdo so svetovalci EURES in kako stopiti v stik z njimi?

•

Ali je treba za storitve EURES plačati?

•

V katerih jezikih je na voljo portal EURES?

•

Kako pogosto so posodobljeni podatki v bazi EURES?

•

Ali portal EURES vsebuje tudi podatke o pravicah in dolžnostih v primeru selitve v drugo državo?

•

Ali »EURES išči zaposlitev« vsebuje tudi prosta delovna mesta v institucijah Evropske unije?

•

Ali portal EURES vsebuje tudi ponudbe za pripravništvo ali vajeništvo?

Slika 10 - Raziskovanje delov spletnih portalov naj poteka v skupini.

Skupina 3: podatki o posameznih državah – poglavje Življenje in delo na portalu EURES •

Katere informacije vsebuje zavihek Življenje in delo na portalu EURES?

•

Katere informacije vsebuje poglavje Podatki o trgu delovne sile?

•

Katere podatke vsebuje poglavje o pogojih življenja in dela?

•

Katere informacije so na voljo glede iskanja zaposlitve v tuji državi?

•

Katere informacije so na voljo glede selitve v drugo državo?

•

Katere informacije so na voljo glede delovnih razmer?

•

Katere informacije so na voljo glede življenjskih razmer?

Skupina 4: European Job Days – partnerski program portala EURES •

Odprite spletni portal European Job Days: https://www.europeanjobdays. eu/sl. Čemu je portal namenjen?

•

Kakšne možnosti ponuja portal?

•

Izberite si tri dogodke, ki vas zanimajo. Kakšne informacije o dogodku so na voljo?

•

Kakšne vrste delovnih mest so bile oglaševane na izbranem dogodku?

Slika 11 - Tudi portal European Job Days ponuja zanimive informacije.

“ORODJA ZA BOLJŠO ZAPOSLJIVOST V EU - ZAPOSLITVENI PORTAL EURES”

•

Je šlo pri izbranem dogodku za spletni dogodek ali dogodek v živo?

•

Je udeležba na dogodku plačljiva?

•

Ali so tudi na portalu objavljeni razpisi za prosta delovna mesta?

•

Kateri podatki so na voljo o razpisanih delovnih mestih?

Skupina 5: Drop‘pin – partnerski program portala EURES •

Odprite spletni portal Drop‘pin: https://ec.europa.eu/eures/droppin/sl. Komu je portal namenjen?

Slika 12 - Logotip Drop'pin.

•

Kakšne možnosti ponuja portal?

•

Kakšne vrste ponudb so na voljo na portalu?

•

Izberite tri ponudbe, ki so vam zanimive. Opišite, kakšne možnosti ponujajo.

•

Ali spletišče ponuja tudi prosta delovna mesta?

•

Ali lahko prek portala komuniciraš z drugimi uporabniki?

•

Je uporaba portala plačljiva?

•

Portal vsebuje tudi nekatere zanimive vsebine glede pomembnosti veščin in kompetenc ter priprave na prvi razgovor. Lahko najdete kakšen nasvet?

Slika 13 - Komuniciranje prek spleta.

PREDSTAVITEV Vsaka skupina svoje ugotovitve zapiše na večji plakat in jih predstavi drugim. Plakat naj vsebuje naslednje informacije: •

Ime spletnega portala

•

Glavne informacije, ki jih vsebuje

•

Komu je portal namenjen? (npr. iskalcem zaposlitve ali iskanju možnosti za pripravništva in delovne prakse itd.)

Slika 14 - Skupaj izdelajte plakat in bodite pri tem čim bolj ustvarjalni.

“MOBILNI DELAVCI EU IN NJIHOVE PRAVICE” RAZDELITEV V SKUPINE Ta vaja je namenjena spoznavanju različnih oblik mobilnih delavcev v EU ter njihovih pravic in dolžnosti. Razdelite se v pet skupin. Vsaki skupini je dodeljen primer mobilnega delavca ali delavke, ki ga pozorno preberite, saj boste pri nadaljnjem delu iz njih izhajali. 1. skupina: Slovenska državljanka Petra se zaposli kot prodajalka v verigi trgovin s pohištvom švedskega proizvajalca v Avstriji v Gradcu. Na delo se vozi dnevno iz Maribora, kjer živi s svojo družino. 2. skupina: Stevardesa Mateja iz Nove Gorice se zaposli pri letalski družbi, ki ima sedež na Irskem, dela pa na relaciji Trst (Italija) – London (Velika Britanija) in se vrača domov v Novo Gorico večkrat tedensko, kjer živita njen mož in hčerka. 3. skupina: Slovenski industrijski oblikovalec Martin iz okolice Maribora je zaključil študij v Nemčiji. Sedaj se je zaposlil pri nemškem proizvajalcu avtomobilov kot oblikovalec avtomobilov. Živi v Nemčiji in je poročen z Nemko. 4. skupina: Zaposleno v marketingu v farmacevtskem podjetju iz Novega mesta Jasmino, ki je državljanka Slovenije, podjetje pošlje na delo na svoje predstavništvo v Bratislavo na Slovaškem. S seboj bo vzela tudi moža, ki bo poskušal najti delo v Bratislavi ali na Dunaju.

Slika 15 - Seznanite se z različnimi primeri mobilnih delavk ali delavcev.

“MOBILNI DELAVCI EU IN NJIHOVE PRAVICE”

5. skupina: Avtomehanik Denis iz Kopra je dobil službo v avtomehanični delavnici v Milanu v Italiji. Domov se vrača le dvakrat mesečno. Nima družine.

DELO V SKUPINAH Vsaka skupina odgovori na spodnja vprašanja, tako da poišče informacije v priročniku »Tvoja kariera v Evropski uniji« in na svetovnem spletu. Koristne informacije boste našli na spodnjih dveh portalih: Slika 16 - Skupaj si oglejte portal Tvoja Evropa, ki ponuja obilo podatkov in koristnih nasvetov.

•

Your Europe: http://europa.eu/youreurope/citizens/work/finding-job-abroad/index_sl.htm

•

EURES: https://ec.europa.eu/eures/public/homepage

Vprašanja Kakšen je status mobilnega delavca ali delavke?

Kako si uredi začasno prebivališče ter kdaj lahko zaprosi za stalno prebivališče?

Kako si uredi zdravstveno in socialno zavarovanje ter kakšne ima pravice iz naslova teh dveh zavarovanj?

Kje plačuje prispevke in davke?

Kakšne pravice imajo njegovi družinski člani iz naslova njegovega ali njenega statusa delavca, ki se nanašajo na prebivališče, delo ter zdravstveno in socialno zavarovanje?

PREDSTAVITEV Vsaka skupina svoje ugotovitve zapiše na večji plakat in jih predstavi pred razredom. Plakat naj vsebuje naslednje informacije: Slika 17 - Pogovorite so pravicah, ki jih imajo različni mobilni delavci.

Status mobilnega delavca ali delavke

Prebivališče

Zdravstveno in socialno zavarovanje

Plačevanje prispevkov in davkov

Pravice njegovih ali njenih družinskih članov

“GREM NA DELO V EU” INDIVIDUALNO DELO Načrt za selitev v drugo državo članico EU Vsak učenec ali učenka naj si izbere eno državo v Evropski uniji, kamor bi si želel/-a iti delati. Poiščite razpis za delovno mesto na EURES portalu in si predstavljajte, da ste to službo tudi dobili. Nato pripravite načrt selitve v drugo državo in kaj vse morate postoriti pred selitvijo in po selitvi. Na spletnih portalih EURES in Your Europe poiščite informacije o administrativnih postopkih za selitev v določeno državo in odgovorite na vprašanja.

Vprašanja Katere dokumente morate vzeti s seboj?

Kako odjaviti in prijaviti začasno prebivališče?

Kako si urediti socialno in zdravstveno zavarovanje?

Kakšen je postopek, da si lahko odprete bančni račun v drugi državi?

Kakšne so vaše pravice, če morda postanete brezposelni v državi gostiteljici?

Še kakšna druga koristna informacija? Kakšne so gospodarske, politične in kulturne značilnosti države, kamor se odpravljamo?

Slika 18 - Prosto gibanje v EU in možnost dela v drugi državi članici sta dve od ključnih svoboščin državljanov EU.

“GREM NA DELO V EU”

Pri odgovarjanju na vprašanja si lahko pomagate z izobraževalnim priročnikom »Tvoja kariera v Evropski uniji« in s spletnima portaloma: •

Your Europe: http://europa.eu/youreurope/citizens/work/finding-job-abroad/index_sl.htm

•

EURES: https://ec.europa.eu/eures/public/homepage

RAZPRAVA Slika 19 - Skupaj razpravljajte o ugotovitvah.

V razredu razpravljajte o informacijah, ki ste jih pridobili za posamezno državo, primerjajte ali obstajajo, kakšne razlike med državami. Posvetujte se o morebitnih težavah, na katere ste naleteli pri iskanju informacij ter si izmenjajte mnenja in ugotovitve.

Sofinancira program Evropske unije Erasmus+ Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana