Rezultati projektnega dela »po kreativni poti do prakticˇnega znanja«
LIŠAJSKA KARTA PARKA ŠKOCJANSKE JAME
Mreža univerz Parka Škocjanske jame 2015
Rezultati projektnega dela »po kreativni poti do praktičnega znanja« v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013
Lišajska karta Parka Škocjanske jame, Slovenija Založnik: Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija Uredila: doc. dr. Suzana Žižek, Tomaž Zorman Fotografije: Vid Bahor, Gašper Mali Oblikovanje: JPStudio Tisk: Design Studio d. o. o Naklada: 50 izvodov Leto izida: 2015 Pedagoški mentorji: Univerza v Novi Gorici: doc. dr. Suzana Žižek, prof. dr. Danila Zuljan Kumar, prof. dr. Helena Dobrovoljc, Delovni mentorji: Park Škocjanske jame, Slovenija: Tomaž Zorman JPStudio: Jože Požrl V projektu so sodelovali: Teja Cankar, Gregor Sarka, Jana Sitar, Sandra Dukić, Samo Škrlec, Barbara Šavli, Špela Hudobivnik, Vid Bahor, Gašper Mali, Lara Brankovič Ni za prodajo. Publikacija je namenjena izobraževanju in ozaveščanju. Izid publikacije je omogočil Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, v okviru UNESCO programa MAB – Človek in biosfera Projekt je sofinanciral Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij.
LIŠAJSKA KARTA PARKA ŠKOCJANSKE JAME
Škocjan, 2015
Projekt »PO KREATIVNI POTI DO PRAKTICˇNEGA ZNANJA« v okviru Operativnega programa razvoja Cˇloveških virov za obdobje 2007 – 2013 Projekt »Lišajska karta parka Škocjanske jame« delo v sklopu Mreže Univerz Parka Škocjanske jame, Slovenija Tomaž Zorman, Vanja Debevec park škocjanske jame, slovenija in unesco biosferno obmoc ˇje kras
Biosferna območja so območja, ki se odlikujejo po izjemni biološki pestrosti, bogati kulturni dediščini in naravnih vrednotah. Pomen spodbujanja in izvajanja trajnostnega razvoja je ključen, saj so taka območja obenem tudi primeri sonaravnega bivanja človeka in narave. Funkcije biosfernih območij so ohranjanje biološke pestrosti, zagotavljanja trajnostnega razvoja in spodbujanje ter omogočanje raziskovalne dejavnosti, ki lahko doprinese k razvoju tudi drugih lokacij. Za kakovostno izvajanje in povezovanje vseh funkcij je pomembno zagotoviti povezavo med znanstveno-raziskovalno sfero in delovanjem lokalne skupnosti. Na tem področju si Biosferno območje Kras želi vzpostaviti kakovostno sodelovanje med fakultetami, parkom, občinami, posamezniki in podjetniki. Tako bi dosegli ciljano izvajanje raziskav in implementacijo rezultatov v delovanju in upravljanju Biosfernega območja Kras. Z Univerzo v Novi gorici je v letu 2015 potekalo sodelovanje na temo lišajev. Projektno delo je obsegalo tako poznavanje in določevanje vrst ter izpeljavo na onesnaženost ali čistost nekega območja. Obenem so študentje preučevali v kakšni meri je še ohranjeno ljudsko znanje o vrstah in uporabi lišajev v vsakdanjem življenju. Projekt smo zaključili z razstavo, ki ponazarja prisotnost lišajev v Regijskem parku Škocjanske jame in njihov okoljski pomen. Rezultati raziskovalnega dela vsebujejo informacije o lišajih ter predstavljajo pomembno obogatitev turistične in izobraževalne ponudbe Parka.
2
spremna beseda, uvod
1. Uvod Namen projekta »Lišajska karta parka Škocjanske jame« je bil dopolniti manjkajoče znanje o vrstah lišajev, ki so prisotni v Parku. Lišaji so pomemben pokazatelj onesnaženosti okolja, zato je poznavanje njihove prisotnosti na določenem območju dober indikator kakovosti zraka. Na območju Regijskega parka Škocjanske jame do sedaj še ni bilo sistemskega popisa lišajskih vrst. Zanimalo nas je tudi, kako dobro ljudje na tem območju poznajo lišaje. Poznavanje prisotnosti lišajev nam pove veliko o kakovosti zraka, saj so lišaji zelo občutljivi na povišane vsebnosti onesnažil v zraku. Predvsem grmičaste vrste lišajev se ne pojavljajo v okoljih, ki so zelo obremenjena. Izvedli smo celovit popis lišajskih vrst na območju parka in v Snežniku, ter ju primerjali, da vidimo ali je zaznati slabšo kakovost zraka kot posledico turizma na območju Parka. Posebej smo preučili lišaje, ki se pojavljajo na vhodih v jamske ekosisteme. Poskusili smo določiti vpliv turizma nanje. Pregledali smo prisotne vrste lišajev na ožjem območju parka ter jih primerjali z nekaterimi lokacijami na njegovem vplivnem območju (Snežnik). Naš namen je bil tudi zbrati obstoječa lokalna imena ter oblike uporabe med prebivalstvom v Parku. V raziskavo smo vključili tudi preučevanje ljudskega znanja: zanimalo nas je, ali starejši prebivalci poznajo lišaje, katere vrste lišajev poznajo in ali so v preteklosti take lišaje uporabljali v vsakdanjem življenju. Zato smo med prebivalci na tem območju izvedli anketo na to temo. Za obiskovalce parka informacije o lišajih pomenijo obogatitev turistične in izobraževalne ponudbe Parka. Pripravili smo predstavitev ekološke in indikatorske vloge lišajev ter njihove prisotnosti na območju Parka. Ponudbo Parka smo obogatili z razstavo, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali, kateri lišaji so prisotni na območju Parka in kakšen je njihov okoljski pomen. Posneli smo tudi film o izvajanju projekta in o pomenu lišajev.
3
2. Metode Delo na projektu je potekalo v treh sklopih – popisovanje lišajev, anketiranje prebivalstva in izdelava multimedijskih vsebin.
2.1 Popis lišajskih vrst To dejavnost smo izvajali študenti Okolja 1. stopnja iz Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. Da bi znali pravilno vzorčiti in določiti lišajske vrste, smo se najprej v laboratoriju in na terenu seznanili z vrstami lišajev, prisotnimi na vzorčevanem območju, z njihovim določanjem in s ključi za določanje, ki smo jih kasneje uporabljali pri delu. Za vzorčenje smo uporabljali mrežo, ki smo jo ovili okrog drevesa en meter od tal tako, da so bile na vsaki izmed štirih strani neba vzorčne ploskve. Teh ploskev je bilo na vsaki strani po pet. Za vsako ploskev smo si zabeležili, katere vrste lišajev se nahajajo tam in kakšna je njihova pokrovnost. V drugem mesecu izvajanja projekta smo se študenti odpravili na organizirano ekskurzijo v vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame, kjer so nam zaposleni in domačini iz okolice predstavili zanimivosti. Ogledali smo si tudi okolico Snežnika, ki smo ga prav tako vključili v lišajsko karto parka; obiskali smo mrazišče, doline in tudi višje predele. Po ogledu terena smo določili okvirna popisna mesta v Regijskem parku Škocjanske jame. Vključili smo točke na različnih nadmorskih višinah, da bi ugotovili spreminjanje vrstne sestave lišajev z nadmorsko višino popisnih mest. Pri določanju popisnih mest smo si pomagali z zemljevidi Google maps. Skupno smo popisali lišaje na 30 lokacijah na ožjem in 21 lokacijah na vplivnem območju Parka. Začeli so z rednim terenskim delom, med katerim so vzorčili in popisovali lišaje. Vrste, ki jih nismo znali določiti neposredno na terenu, so fotografirali in s pomočjo mentorice skušali določiti v laboratoriju. Terensko vzorčenje in popisovanje je trajalo približno tri mesece in pol, na terene smo hodili v parih ali skupinah. Po končanih terenih smo vse pridobljene rezultate, skupaj z lišaji, ki smo jih določili naknadno, vpisali v popisne liste. Primer popisnega lista prikazuje Slika 1.
Slika 1: primer popisnega lista za lišaje
4
metode
5
2.2 Vprašalnik Del projekta je bila tudi izvedba intervjujev s prebivalci območja Regijskega parka Škocjanske jame in širše. Sestavili smo vprašalnik, v katerem smo ljudi spraševali po njihovem poznavanju lišajev, o vlogi lišajev v naravi, njihovi morebitni škodljivosti ali koristi, uporabi ter morebitna ljudska imena, zgodbe ali vraže o lišajih. Oglasili smo se v vaseh Betanja, Matavun, Lokev in Škocjan. Pogovarjali smo se s starejšimi in mlajšimi prebivalci, da bi videli, ali o lišajih obstajajo kakšne zgodbe, vraže ali znanja, ki se izgubljajo v ljudskem izročilu. Primer vprašalnika je prikazan na Sliki 2.
Slika 2: Vprašalnik o lišajih, ki so ga izpolnjevali prebivalci Parka
6
metode
7
2.3 Snemanje in priprava razstave in filma Tretji del projekta sta opravljala študenta Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici. Njuno delo je bilo, da skupaj s študenti Okolja in študentko Slovenistike hodita po terenih in v laboratoriju ter snemata. Uporabne posnetke in fotografije smo s pomočjo delovnega mentorja gospoda Jožka Požrla oblikovali v film, ki opisuje projekt in pomen lišajev v Regijskem parku Škocjanske jame ter razstavo, kjer so na plakatih predstavljene glavne ugotovitve projekta.
3. Rezultati
3.1 Popis lišajskih vrst Popisali smo lišaje na 51 lokacijah, in sicer 30 na ožjem območju Regijskega parka Škocjanske jame in 20 na vplivnem območju v predelu Snežnika. Skupno smo določili 73 vrst lišajev (oz. v nekaterih primerih rodov, saj je bilo ponekod določanje do vrste prezahtevno). Najpogosteje so se pojavljali lišaji rodu Lepraria sp. in vrst Flavoparmelia caperata, Phlyctis argena, Hypogymnia physodes in Loxospora elatina. Največkrat smo zasledili skorjaste oblike lišajev, ki so najmanj občutljive na onesnaženje zraka, najmanj pogoste so bile grmičaste vrste. Nekatere vrste (npr. Flavoparmelia caperata, Xanthoria polycarpa, Pseudevernia furfuracea) so se pojavljale predvsem na ožjem območju parka, medtem ko smo druge (npr. Punctelia borreri in Pertursaria sp.) našli predvsem na območju Snežnika. Velikih razlik v sestavi lišajskih vrst med obema območjema nismo zaznali, zato ne moremo trditi, da je zaradi prisotnosti turizma v Parku kakovost okolja slabša. Nekatere vrste, ki so se pojavljale predvsem na ožjem območju Parka, kot na primer navadni rogovilar (Pseudevernia furfuracea) so zelo občutljive na onesnaženje in v literaturi navedene kot odlični indikatorji dobrega stanja okolja. Iz naših rezultatov torej lahko rečemo, da onesnaženje na tem območju ni nič večje kot na bolj oddaljenih in manj obremenjenih lokacijah, kakršna je Snežnik.
8
rezultati
listasti
9
listasti
praĹĄkasti
10
rezultati
grmicˇasti
11
skorjasti
meĹĄano
12
rezultati
3.2 Vprašalnik Iz analize vprašalnikov, ki so jih izpolnili prebivalci vasi Betanja, Matavun, Lokev in Škocjan lahko rečemo, da ljudje poznajo lišaje in so jih tudi že videli v preteklosti. Vzorce (slike) posamezne vrste lišajev prepoznajo, ne znajo pa jih poimenovati. Večina ljudi ne ve, kakšno vlogo imajo lišaji v okolju, v katerem se nahajajo. Nekateri menijo, da so pokazatelji zdravega oziroma nezdravega okolja, nekateri pa so prepričani, da so lišaji pokazatelji suhega oziroma vlažnega okolja. Približno tretjina vprašanih meni, da so lišaji koristni, ostali dve tretjini pa se o koristnosti ali škodljivosti lišajev nista znali opredeliti. Večina vprašanih ni lišajev v preteklosti nikoli rabila, znajo pa povedati, da so njihovi predniki lišaje uporabljali za čaje in za druge zdravilne namene (npr. tinktura – za zdravljenje opeklin ali kožnih bolezni). Nekateri vedo, da se lišaje uporablja tudi za izdelovanje mil, parfumov in v kozmetiki, tudi v floristiki (za ikebane in namizne šopke). Nekateri ljudje pravijo, da so v preteklosti lišaje načrtno odstranjevali z zidov (estetska vloga) in iz drevesnih debel. Pod lišaji naj bi se zbirali škodljivi organizmi, ki so uničevali drevesa, zato so lišaje odstranili in zažgali. Večina ljudi ne pozna nobenega narečnega poimenovanja za lišaje, se je pa ena izmed anketirank spomnila dveh poimenovanji, in sicer penčnik in jetrnik. Večina vprašanih ne pozna nobene zgodbe ali vraže o lišajih, eden izmed anketirancev pa je povedal, da so nekatere oblike lišajev pomenile srečo oziroma nesrečo. »Inki so v svoji medicini uporabljali svoje lišaje za zdravilne namene. Tinktura iz lišajev se je uporabljala za zdravljenje kože (opeklin), iz posušenih drevesnih lišajev pa je tudi prababica pripravljala čaje.« »Vse kar narava da, je z določenim namenom tu, ni pomembno kje, kako je, ima pozitivne in negativne stvari. Tako kot ima vsako bitje, vsak človek toliko dobrega in toliko slabega. Mislim, da lišaji ne škodijo, kvečjemu imajo pozitivno vlogo. Njihov namen je različen. Ne mislim zaradi uporabe s strani človeka, ampak kot del nekega biotopa.« (Boris)
13
»Vem, da so starejši ljudje uporabljali lišajeje za čaje. Danes v Franciji uvažajo lišaje iz vsega sveta za parfume, ličila, kozmetiko (za kreme, mila). »Nitasti« lišaji se uporabljajo v floristiki (za med šopke). Ptiči uporabljajo lišaje za svoja gnezda. Vem, da mravlje nosijo nekatere lišaje (ne vseh) in s tem širijo lišaje po okolju.« (Darja) »Moji stari starši in starši so iz drevesnih debel strgali lišaje (sama tudi danes), saj naj bi črpali hrano iz dreves in naj bi se pod njimi skrivali škodljivci, ki se pozimi skrijejo in spomladi začnejo škoditi drevju. Te lišaje smo potem zažgali, saj bi se sicer ponovno »razvili« in tako ne bi imelo odstranjevanje nobenega učinka.« (Vilma)
• »Lišaji nam pokažejo razmere zdravega ali nezdravega okolja.« (neimenovan) • »Lišaji so neke vrste rastline, ki jih najdemo na drevesih.« (neimenovan) • » Lišaje so nekoč odstranjevali na kamnih in zidovih, če so želeli imeti čist zid.« (neimenovan)
• »Lišaji so pokazatelji vlage ali suše v okolju v katerem se nahajajo.« (neimenovan) • »Lišaji v podobi nečesa naj bi prinašali srečo ali nesrečo.« (neimenovan) • » Ko sem bila še otrok, smo različne lišaje uporabljali pri igranju, ko smo kuhali. Iz lišajev smo pripravili »okusne obroke«, največkrat pice.« (neimenovan)
14
rezultati
3.3 Snemanje in priprava razstave in filma Končni rezultat tega dela projekta sta film o projektu in o lišajih ter razstava, ki smo jo postavili v Parku Škocjanske jame in ki trenutno poteka v prostorih Univerze v Novi Gorici. Študenta Digitalnih umetnosti in praks sta skupaj s študenti okolja in študentko slovenistike opravljala snemanje in fotografiranje na terenu, kar se je izkazalo za tehnično in izvedbeno zelo zahtevno.
Predstavitev lišajske karte, razstava panojev in projekcija filma, ki so nastali v okviru projekta.
15
4. ZakljuCˇki Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da lišaji na tem območju ne nakazujejo onesnaženja na območju Parka. Vplivi turizma torej po vsej verjetnosti ne delujejo škodljivo na kakovost zraka. Na območju Parka so prisotne lišajske vrste, ki so indikatorji zelo čistega okolja. Ljudje, ki živijo na območju Parka, sicer na splošno poznajo lišaje, vendar ne prepoznavajo različnih vrst in jih ne uporabljajo. S pridobljenimi rezultati, predvsem pa s postavljeno razstavo in filmom, ki se ga lahko pogleda na njej, smo zato pripomogli k boljši prepoznavnosti lišajev in k večji turistični ponudbi Parka. Projekt Lišajska karta Parka Škocjanske jame je predstavljal velik izziv predvsem za študente, saj so morali delovati v izrazito interdisciplinarni skupini .
Zahvala PKP projekt Lišajska karta Parka Škocjanske jame je financiral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Zahvaljujemo se gospodu Jožku Požrlu za dragoceno pomoč pri oblikovanju multimedijskih vsebin ter uslužbencem Parka in prostovoljnemu naravovarstvenemu nadzorniku Rihardu Baši, ki so prijazno pomagali našim študentom in jih vodili pri njihovem delu. 16
zakljucˇki, zahvala
Rezultati projektnega dela »po kreativni poti do prakticˇnega znanja«
LIŠAJSKA KARTA PARKA ŠKOCJANSKE JAME
Mreža univerz Parka Škocjanske jame 2015