Ringarajine iskrice JUNIJ

6, 7/2011

revija z odgovori za velike in izzivi za male

GREMO NA IZLET! NAMIGI ZA IZLETE PO SLOVENIJI ZDRAVI PRIGRIZKI ZA NA POT AH, TE POČITNICE!

C

M

Y

CM

MY

CY

MY

K

Ne spreglejte

Uvodnik: Aktivno poletje Poletje bom izkoristila za trening misli. Nič razvajanja same sebe, v smislu lenarjenja, neobremenjevanja možganov, temveč akcija in uresničevanje idej. Že naravne okoliščine poleti so naklonjene pozitivni energiji - dnevi so dolgi, sonce nas navdaja z mirom, veliko bolj smo odprti za ideje in v odnosih je več sproščenosti. To je idealen čas, da se naučim umiriti svoje misli, ko se zasačim, da so ušle izpod nadzora in ustvarjajo nemir. To je čas, ko si lahko zjutraj vzamem (še) eno uro več samo zase in za svoj mir, za to, da se nadiham zraka in prečistim svoje telo in misli.

Poletje je čas, da postanem še boljša, še mirnejša in še bolj happy. Še nedolgo nazaj sem zavidala tistim, ki znajo izkoristiti jutra, sedaj sem sama najsrečnejša, ker so moji dnevi daljši. Vsi se lahko spremenimo, če le obstaja želja in prepričanje, da bo sprememba prinesla pozitivne rezultate. In ni lepšega, kot si zaželeti, trenirati in uživati v pozitivnih rezultatih.

Tudi tebi, ki tole prebiraš, želim bistre, jasne misli in aktivno uresničevanje idej!

Anja Vedno pa me najdeš na anja.pelan@ringaraja.net.

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 6; letnik III, junij, julij 2011 Naklada: 30.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja:

Ne spreglejte: Damjan Alešnik Vodja oglasnega trženja: Maruša Najger, marusa.najger@ringaraja.net, 031-223-077 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Razglednice — 4 Dobra praksa – Iskrice v očeh — 8 Ringarajina priloga – Gremo na izlet! — 9 Psihologija – Ah, te počitnice! — 16 Fit mami – Kako gibljivi ste? — 18 Beremo pravljico – Potovanje slončka Kika — 20 KnjigaRajanje — 21 Urbani podvig – Slovenska Toskana — 22 KuhaRajanje – Ideje za drobne prigrizke malih popotnikov — 26 Zdravje – Potovalna lekarna — 30 Samo za očke – Razboleni členki — 32 Otroške iskrice — 33

RINGARAJINE ISKRICE LAHKO NAROČITE NA DOM!

www.ringaraja.net/iskrice

3

4

Razglednice

c Vr te

Še eno šolsko leto je za nam i in spet se ekip Ringarajinih isk a ric poslavlja če z poletje. Vese smo, da smo le li to preživeli v va ši družbi in še veselimo novih bolj se izzivov, ki sledi jo septembra in katere se bom na o aktivno prip ravljali čez pole Želimo vam ob tje. ilo doživetij, ki jih boste fotogr in ubesedili te afirali r s tem popest rili jesenske Isk rice.

Ne pozabite, da nam razgledn ice lahko pošil CELO POLETJE jate na naslov iskr ice@ringa

ka

i Vrhn

raja.net.

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI Vr t Sv. ec So n Jur ij o ček, bŠ čav n

ici

Vr te c

Stop

iče

OŠ Šoštan

Vr tec Ringa r a

j

ja

Vr tec Kekec

Vrtec Ribnica OBISK KEKČEVE DEŽELE

Vrtec Kekec, vzgojiteljici Alenka in Valerija

Končno smo dočakali dan, ko smo se odpeljali v Kekčevo deželo. Že na avtobusu smo bili dobre volje. Ko smo se bližali Bedančevi koči in ko smo zaslišali njegovo kričanje in lomastenje v bližini, so otroci upočasnili korak, nekateri so se stisnili k vzgojiteljicam. Najbolj korajžni so rešili Mojco iz kletke, ki jo je Bedanc zaklenil v svojo kočo. Mojca nas je popeljala k Brinclju. Brincelj je spustil dvižni most in nas povabil v kočo.

Na drugi strani smo se po toboganu spustili spet v gozd. Zagledali smo Kekca, ki se je gugal na veliki gugalnici. Po skrivnem rovu nas je popeljal do svoje koče, kjer je otrokom povedal skrivnost. Potem smo se odpravili k teti Pehti.

Ogledali smo si njen laboratorij in kočo. V koči in okoli nje ima veliko posušenih rož, iz katerih nam je pripravila okusen čaj. Postregla nam je tudi z domačo pito. Mmm, je bila dobra. Zapeli smo ji pesem, ki jo je napisal Kekec. Bila je huda, Kekca je napodila z metlo. Vsi smo se smejali.

Preživeli smo lepo popoldne, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.

ČEBELE IN CVETOVI

Vrtec Ribnica, vzgojiteljici Andreja Marolt in Helena Kozina

V okviru Eko vrtca smo načrtovali in izvajali dejavnosti na temo Čebela in cvetovi. Dejavnosti so bile za otroke zanimive, saj so na različne načine podoživljali vsebine, ki so bile povezane tudi z njihovo ustvarjalnostjo. Usvojena znanja so dokazovali z risbami, ugankami, s petjem, plesom in z oblikovanjem iz odpadnega materiala.

Veliko so se naučili in spoznali, predvsem pa so bolj ozaveščeni o pomenu življenja čebel v naravi.

ca

nišni

RDEČI NOSKI

l na bo Sploš ce Breži

Splošna bolnišnica Brežice, vzgojiteljica Janja Šibilja

Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Brežice so nas v aprilu obiskali Rdeči noski. Otrokom, staršem in zaposlenim na oddelku so s svojimi vragolijami izvabili smeh na obraz. Vsi skupaj smo se zabavali in vsaj za nekaj časa pozabili, da smo v bolnišnici. Dr. Zen in dr. Rozeta sta s humorjem, z nežnim pristopom in občutkom za sočloveka polepšala dan vsem navzočim. Tudi sama sem vedno znova presenečena nad temi pozitivnimi ljudmi.

a

DOGODIVŠČINE PIKE NOGAVIČKE

Vrtec Vrhnika, enota Žabica, vzgojiteljica Simona Petkovšek

Zaključili smo s projektom Potovanje k sebi in okrog sveta, kjer smo spoznavali Slovenijo in še mnoge druge tuje dežele. Otrokom je ostala najbolj v spominu Švedska z nepozabno Piko Nogavičko. Ob branju pravljice, gledanju filma, likovnem ustvarjanju in igri z vlogami so si otroci vsak po svoje predstavljali zanimivo deklico. Pri igri z vlogami so se otroci tudi čustveno vživeli. Pri umetniških dejavnostih pa so otroci z veseljem izdelovali daljnoglede za gusarje, ogrlice za zamorčke ter rožice za Pikin vrt. Tako je vsak otrok dobil svojo vlogo. Spremenili so se v Piko, Tomaža, Anico, konja, gospoda Ficka, gusarje, zamorčke in zamorskega kralja z otoka Taka-Tuka. Izdelali smo sceno, ki se je skozi predstavo spreminjala in nas tako iz Pikinega vrta popeljala na gusarsko ladjo. Predstavo smo zaigrali tudi staršem in jih popeljali v svet domišljije s plesom in z glasbo.

Ta predstava pa je bila tudi zaključna, saj otroci iz skupine Miške jeseni odhajajo v šolo. Pika Nogavička pa bo verjetno še dolgo živela z njimi.

KAKO SEM ZGRAJEN?

Vrtec Šoštanj, enota Brina, vzgojiteljici Romana Cverle Krajnc in Irena Žibert

V naši skupini nas je zanimalo, kaj vse sestavlja človeško telo. Hitro smo ugotovili, da imamo kožo, kosti, mišice, možgane, srce, pljuča, ledvica, jetra, trebuh, črevesje. S pomočjo enciklopedij, zdravstvenih priročnikov in plakata človeško telo smo hitro našli želene odgovore. Spoznali smo, zakaj potrebujemo organe in kako delujejo. Da pa lahko živimo, potrebujemo kisik, hrano, vodo, zrak, svetlobo in gibanje.

SPOZNAVALI SMO PROMET

Vrtec Stopiče, vzgojiteljici Bernarda Rozenberger in Doroteja Kramaršič

V skupini Muce (od 1. do 3. leta), smo se pogovarjali o prometu in ga spoznavali. Otroci so seveda nekatera vozila že poznali, z vzgojiteljico pa sva jim na igriv način približali še vrste prometa. Preko knjig smo si ogledali prevozna sredstva, nato pa še preko računalnika. Največje navdušenje je bilo, ko so otroci od doma prinesli svoje traktorje, avtomobile, letala, … Njihovo igro sva ujeli v fotografski objektiv in kamero. Ustvarjali smo tudi na umetnostnem področju: peli smo pesmi, lepili, sestavljali, … Na sprehodih smo opazovali različne avtomobile, tovornjake, tudi bagre. Med spoznavanjem prometa sva otroke na sprehodih opozarjali na varnost, ki je v prometu zelo pomembna.

OBISK ČEBELINKE IN ŠTRKA VIKIJA

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Marija Rudolf in Marinka Hojs

V naši skupini se dogaja veliko zanimivega. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali v različnih nagradnih natečajih. Prav zanimiv je bil končni izid natečaja štrka Vikija in Čebelinke. Štrk Viki skrbi za zdravo okolje, zato smo temu primerno izdelali plakat. Štrk Viki nas je obiskal, saj smo bili uvrščeni na tretje mesto. Za nagrado nam je prinesel bone, s katerimi smo si lahko privoščili šarloto štrka Vikija v Moravskih Toplicah. Prejeli smo tudi njegovo maskoto, ki sedaj krasi našo igralnico. Še z večjim veseljem smo pričakovali Čebelinko, ki nas je obiskala po uspešnem natečaju za pustne maske, ki so predstavljale čebelice. Mi smo sodelovali s skupinsko masko čebelic in smo v vseslovenskem glasovanju po internetu pristali na odličnem drugem mestu. Čebelinka nam je prebrala pravljico, z nami je zarajala in nam vsem prinesla darila v zahvalo za sodelovanje na natečaju. Obeh obiskov smo bili zelo veseli in jih bomo s prav posebnimi vtisi ohranili v spominu.

GLASBENE URICE Z DARKOM KOROŠCEM

Glasbeni vrtec Ringa raja, Novo mesto, vzgojiteljica Tanja Rauch Krušič

Otroci v našem glasbenem vrtcu se vsakodnevno srečujejo z različnimi glasbenimi dejavnostmi, med katere spada tudi igranje na instrumente.

V aprilu pa smo se odločili, da jim dopoldanske urice popestrimo še na drugačen način. Že drugič smo na obisk povabili g. Darka Korošca iz Ljubljane. S seboj je prinesel zanimiva stara glasbila, katerim smo z veseljem prisluhnili in nanje tudi zaigrali. Po predstavitvi glasbil je sledila glasbena delavnica, na katero smo povabili tudi babice in dedke. Skupaj smo izdelali instrument "žabica", ki smo ga lahko tudi odnesli domov.

Z obiskom g. Korošca smo bili zelo zadovoljni, zato smo se dogovorili, da se v prihodnjem šolskem letu zopet srečamo.

5

6

Vr t e

cK

Vr tec M

eke

c

orje Lu

cija

Vr tec V rž

ej

Vr tec Šoštanj

c Vr te

ik

tn Hras

Vrtec Manka Golarja

Vr tec Agata

uče

n Vr tec Čr

Vrtec Miškolin

DAN ZEMLJE Vrtec Morje Lucija, enota Ježek

Zemlja je kot prostrana učilnica, saj nam ponuja vpogled v njeno prečudovito in raznoliko floro in favno.

22. april - svetovni dan Zemlje, ki ga človeštvo praznuje že mnogo let, tudi v našem vrtcu Morje Lucija obeležimo na svoj način. Letos smo se odločili, da bomo ta dan preživeli v naravi in jo spoznavali na različne načine. V enoti Ježek smo skupaj s starši poskrbeli za okolico našega vrtca.

Zavihali smo rokave in očistili igrišče, pograbili posušeno travo, obrezali veje, zasadili zelišča in cvetlične gredice. Med delom smo bili dobre volje in polni energije in ponovno smo začutili, kako nas delo zbližuje, narava pa nam vedno, kljub naporu, pomaga odgnati brezvoljnost in malodušje.

MIŠKE IZ VRTCA KEKEC V PRAGOZDU Vrtec Kekec, Kočevje, vzgojiteljica Alenka Jurkovič

Pod vodstvom gospe Katje smo si ogledali pragozd v Kočevskem rogu. Pot nam je popestrila z različnimi igrami. Skupaj s starši smo iskali in šteli predmete, ki ne sodijo v gozd, naredili izpit za volka, iskali sledi, ki jih pustijo živali, in opazovali drobne živali pod lupo. Starši in otroci so bili zelo aktivni, saj so našli različne živali: pajka, komarja, stonoge, črva, … Med potjo smo opazovali različne vrste dreves, naravno podrta drevesa, skale, … Občudovali smo najdebelejšo jelko v Sloveniji in njeno deblo objeli z razprostrtimi rokami.

UREDILI SMO ZELIŠČNI KOTIČEK Vrtec Veržej, vzgojiteljice Gabrijela, Alenka in Silva

Zelišča in dišavnice so okras narave in doma. Zato smo se tudi vzgojiteljice starejše skupine odločile, da si pred vrtcem na igrišču naredimo kotiček z zelišči in z dišavnicami ter otrokom konkretno predstavimo smisel in pomen manj znanih rastlin za vključevanje le-teh v vsakodnevno zdravo prehrano. Nekaj začetnih težav smo imele z iskanjem pravega mesta, saj je bilo težko v okolici vrtca poiskati prostor, ki bi otrokom omogočal vsakodnevno opazovanje rasti, skrb za rastline in obenem tudi uporabo. Nazadnje smo se odločile za prostor pri igralih in drevesu ter za »premično obliko gredice«. Poiskale smo kmečke odpadne košare, ki so jih otroci napolnili z zemljo. Pripravili so prostor v košari, naredili luknjo in zasadili vsak svojo rastlino, jo zalili ter rastlino označili s tablico z imenom. Posadili smo sivko, majaron, žajbelj, meliso, baziliko, peteršilj, koriander, timijan, čemaž, artičoko, zeleno, por, luštrek, meto, drobnjak, šetraj, origano, krebuljico, plahtico, … Čez čas moramo v naravi poiskati še kamilico in še druge podobne rastline ter jih zasaditi, da bo naš kotiček še naprej nastajal. Otroci so s ponosom pokazali svojim staršem zasajen kotiček – zeliščni vrt. Sedaj je ta kotiček njihova redna skrb in vsakodnevno opažajo, kako rastline rastejo! Občasno se ob njem nekateri tudi ustavijo, s prsti zdrobijo kakšen list, ga povonjajo ali celo pojedo, saj vedo, da so rastline užitne in zdrave kot dopolnilo v prehrani. Nekateri otroci znajo nekaj rastlin tudi že poimenovati. Sedaj, ko so rastline že precej zrasle, smo se odločili, da bomo drobnjak porezali in si pripravili namaz.

Občasno poskrbimo, da kuharica doda kakšno »našo« začimbo tudi v juhe ali omake. Zagotovo bodo tudi posušeni listi končali v kuharskem loncu ter osvežilnih in zdravih napitkih! Iskrena hvala podjetju Cornus iz Logarovcev za darovane sadike!

POSADILI SMO ROŽE Vrtec Šoštanj, enota Brina, vzgojiteljici Valentina Mevc in Maja Batič

Smo skupina otrok, starih skoraj šest let. Odločili smo se, da bomo igralnico polepšali z rožami. Ob različnih dejavnostih smo spoznali, kaj vse potrebujejo živa bitja za rast in obstoj.

DAN ZEMLJE V VRTCU MANKA GOLARJA Vrtec Manka Golarja, Gornja Radgona, vzgojiteljica Vanja Đukić

Narava je prva in prava učilnica za opazovalno in raziskovalno dejavnost otrok. Otrok se mora naučiti živeti z naravo, jo raziskovati, spoznavati in v njej ustvarjati. Ker želimo, da bi otroci v vrtcu veliko časa preživeli v naravi in ustvarjali z naravnim materialom, kot je npr. mivka, smo se odločili, da bomo v ta namen na igrišču naredili nov, velik peskovnik. Prvi korak je bil izdelava akcijskega načrta, ki je zajemal določitev nalog vsakega posameznika. Na sam praznik Zemlje smo k izdelavi novega peskovnika povabili tudi starše, ki so se povabilu množično odzvali ter nam tako pomagali pri izkopu peskovnika. Poleg staršev so aktivno sodelovali tudi vsi otroci drugega starostnega obdobja, strokovne delavke in hišnik. Ta dan so v vrtcu potekale tudi druge dejavnosti, in sicer igra v peskovniku ter sajenje rastlin. Veliko zahvalo namenjamo vrtnarstvu in cvetličarstvu Velcl ter Kurbus, ki sta z donacijo omogočila, da je vsak izmed otrok lahko posadil in domov odnesel posajeno rožo ali grmovnico. Seveda pa za pridne delavce ni manjkala niti malica, za katero so poskrbele naše kuharice in kuhar. Po končani delovni akciji smo praznik Zemlje zaključili s skupnim rajanjem ob zvoku harmonike, na katero je zaigral naš hišnik. V bodoče si želimo še več takšnih druženj, kjer poleg poglabljanja vezi med vrtcem in družino naredimo nekaj koristnega tudi za naš planet Zemljo.

VRTIČKARJI, VRTIČKARJI Vrtec Hrastnik, vzgojiteljice Maja Meserko, Renata Kidrič Roglič in Urška Mastnak

Po hladnih zimskih mesecih prinese pomlad novo življenje. Vreme se otopli in dnevi se začnejo daljšati. Iz zemlje pokukajo rožice živih barv in ptički veselo žvrgolijo v krošnjah dreves. Tudi najmlajše otroke v vrtcu je pomlad napolnila z novo energijo. Trije oddelki I. starostnega obdobja (v skupini Žogice so otroci, stari 2–3 leta, v skupini Petelinčki in Polžki pa so otroci, stari 1–2 leti) smo se odločili, da si uredimo okolico igralnic. Najprej smo nanosili zemljo iz okoliških krtin, nato smo posejali različna semena, nazadnje pa smo vse skupaj še skrbno zalili. Sedaj vsi skupaj že nestrpno čakamo, da bo pisano cvetje pokukalo iz zemlje in nam polepšalo igrišče.

»ŽOGICE« NA KMETIJI Vrtec Črnuče, enota Gmajna, vzgojiteljica Marjeta Ladiha

V okviru eko projekta »Živali našega kraja« smo z otroki iz skupine Žogice obiskali kmetijo. Najprej nas je pozdravila pujsa Pepa, nato pa smo pogledali še v hlev, kjer je bilo veliko krav in teličkov. Spoznali smo tudi lastovke in opazovali, kako so letale in nosile črvičke v gnezda svojim mladičkom. Prijazni Matej nam je pokazal še mladega kužka. Pred hlevom pa je stal tudi traktor. Nanj smo se lahko usedli in malo zavrteli krmilo.

KEGLJI IZ PLASTENK Vrtec Agata, enota Javorje, vzgojiteljici Antonija Dolenc in Helena Kos

V okviru celoletnega eko projekta smo izvajali številne dejavnosti, ki pri otrocih spodbujajo primeren odnos do okolja. Med drugim smo izdelali keglje za igro na igrišču. Plastenke smo najprej pobarvali oz. poslikali z akrilnimi barvami. Ko se je barva posušila, smo vanje nasuli nekaj mivke, da so bile plastenke bolj stabilne. Ob igri z njimi smo zelo uživali in razvijali različne spretnosti. Ostalo nam je nekaj plastenk, zato smo se odpravili do bližnjega ekološkega otoka. Bili smo neprijetno presenečeni nad neredom, ki je vladal tam. Otroci so takoj opazili, da ni vse tako, kot bi moralo biti, saj so odpadki neurejeno in neprimerno odloženi ležali naokrog. Mi smo plastenke, ki smo jih prinesli, odložili v rumen zabojnik, še pred tem pa smo jim odstranili zamaške, ki smo jih odnesli nazaj v vrtec, saj jih zbiramo. Plastenke smo tudi stisnili, da bi v zabojniku zavzele čim manj prostora.

POTOVANJE SKOZI LABIRINT

Vrtec Miškolin, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tatjana Žinko

Sončno vreme smo izkoristili za daljši sprehod do novonastalega Labirinta umetnosti, ki se nahaja v bližini Fužinskega gradu in je nastal v sklopu projekta »Ljubljana – prestolnica knjige 2010«. Med kar 287 drevesi – kanadskimi čugami je speljana tlakovana pot, dolga 620 metrov. Mi smo v hoji po spiralasti poti in ob prebiranju pozitivnih misli uživali dobro uro. Tu in tam smo tudi malo posedeli na klopcah. Resnično se nam ni nikamor mudilo. V središču labirinta smo si ogledali »mini knjižnico«. Naše potepanje skozi labirint smo zaključili s skupno ugotovitvijo, da je bilo tole pa res nekaj posebnega.

7

8

Dobra praksa

ISKRICE V OČEH

www.ring

araja.net

Več prisp evkov vz gojitelje in učitelj v ev poišč ite na Ringara ja.net.

Vrtec Semedela, enota Prisoje, Koper, vzgojiteljica Veselka Bačič

Razigranost in radovednost otrok nima meja. Vsakodnevne dejavnosti otrok v vrtcu so raznolike, pestre in predstavljene zabavno in zanimivo. Zagotovo vsak otrok najde nekaj zase, nekaj, kar zadovolji njegova zanimanja in je primerno njegovim sposobnostim. V eni želji pa so otroci enotni: »Kako super bi bilo imeti mamico ali očka v vrtcu!« A kaj, ko sta mamica in očka v službi …

Obstaja mnogo načinov, da čutimo njihovo navzočnost. Tudi starši vedo, a ne najdejo vedno dovolj poguma, da bi izvedli svojo zamisel. Zagotovo je tudi staršem težko zaupati otroka drugim ljudem. Ko steče zaupanje, steče tudi tok povezanosti in bolj poglobljenega sodelovanja. Poleg pogovornih ur, roditeljskih sestankov, delavnic, igralnih ur, športnih srečanj in živžavov iščejo starši možnosti drugačnih pristopov izkazovanja naklonjenosti otrokom.

Tako sem bila deležna neverjetne dejavnosti staršev pri izdelavi otroške knjige. Otroci so vsebino in ilustracije pravljice ustvarili sami. Tako je nastala naša knjiga Čarobna pravljica. Veseli so bili unikatne knjige na knjižni polici, starši pa so bili prijetno presenečeni nad njihovim navdušenjem.

Nadaljevanje je bilo za nas nekaj nemogočega in neverjetnega.

Starši so samoiniciativno poskrbeli, da je bila knjiga natisnjena v 100 izvodih, vezana v trde platnice in dopolnjena še s kazalom.

Navdušeni otroci so izpeljali še prodajo knjige in sredstva namenili SKLADU VRTCA. Doživetja so bila nepopisna. Ob vsakem pogledu na knjigo ali prebiranju čutimo bližino staršev.

In takšna občutenja niso nikoli pozabljena, kar velja tudi za starše. Letos smo bili deležni njihovega nastopa, ko so nastopili s pravljico o repi velikanki. Ne vem, kdo je bil bolj srečen – starši, ki so se s tremo, a z zavzetostjo vživeli v vlogo igralcev, ali otroci, ki kar niso mogli verjeti, da znata mamica in očka tako igrati na instrumente, pripovedovati in nastopati. Nastala je tudi pesmica, ki je otrokom zelo posebna, saj je nastala ob skupnem ustvarjanju s starši. Ko jo prepevamo, se nam zdi, da smo v njihovem objemu.

In v takšnih trenutkih se pojavijo posebne iskrice v očeh. Svetijo bolj iskreno, radostno in ljubeče. Vsi starši, ki so kakorkoli

pripomogli k tem dejavnostim, vedo, kaj mislim, saj so bili deležni teh posebnih občutkov. Vedo, da je vredno vsega truda, vedo, da iskrice v otroških očeh svetijo iskreno. V imenu vseh otrok se vam zahvaljujem za vaš čas, ideje in trud.

Nekaj mnenj otrok o predstavi staršev: Gaja D. K.: »Oh, smo si izmislili tisto hecno pesmico.« Klara J.: »Jaz pojem pesmico 100 na uro tudi doma.« Karin: »Zanimiva je bila repa, ker je bila žoga notri.« Gaja Z.: »Muca je bila lepa, ker je imela narisane brke.« Luana: »Meni je bila mamica všeč, ker je imela taka ušesa.« Živa: »Instrumenti so bili lepi.« Matija: »Kuža je imel dobro obleko. Je imel pike kot dalmatinec.« Klara C.: » Po pravljici smo skupaj zaplesali.«

t

Gremo na izlet

Gremo na izlet Topli in dolgi dnevi vabijo na potep. Ni treba iti daleč, saj je čudovita Slovenija polna lepih krajev, kjer lahko uživate vsi člani družine. Pripravili smo nekaj namigov, kamor se lahko podate z otroki – ne pozabite tudi na bratrance, sestrične in sosedove otroke, saj bo dogodivščina še prijetnejša, če vas bo veliko!

Gremo na izlet! ☺

besedilo: Petra Logar

9

10

Gremo na izlet

Pokopališče školjk

PRIMORSKA fotografije: Petra Logar, Milan Simčič

Primorska je v pomladnih in poletnih mesecih še posebej čudovita. Najbrž se strinjate, da se je lepo sprehajati ob obali, občudovati ozke ulice in se sladkati s sladoledom. Če pa vas zanima še kaj več, si oglejte še nekaj zanimivosti, ki smo jih pripravili.

Krajinski park Sečoveljske soline Kulturna dediščina Piranskih solin odseva stoletno življenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le tisti v Sečovljah in Strunjanu, zato je njuna ohranitev še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine izjemnega pomena.

Trenutno sta za obiskovalce urejeni dve učno-opazovalni solinski poti. Prva je solinska pot na Leri (prikazuje pridobivanje soli, zoologijo, botaniko, …). Pot je krožna, dolga je en kilometer, ogled traja približno eno uro. Obvezno je spremstvo vodiča.

Druga solinarska pot na Fontaniggah poteka ob obstoječi makadamski poti ob Dragonji do izliva in nato ob kanalu Giassi do Muzeja solinarstva (nastanek in splošno o solinah,

Solna polja

zoologija, botanika, ornitologija, varstvo narave). Pot ni krožna, dolga je štiri kilometre v vsako stran in traja približno tri ure.

Za obisk solin obujte pohodno obutev. Poleti se morate zaščititi pred sončnimi žarki in imeti s seboj dovolj tekočine.

Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

Voden ogled solin traja 1 uro in pol. Ogled vključuje sprehod med solnimi polji z razlago postopka pridobivanja soli, predstavitev parka (rastlinstvo, živalstvo, kulturna dediščina), ogled solin z razgledne ploščadi, ogled makete solin in 10-minutnega filma v Multimedijskem centru. Če se boste odločili za voden obisk solin, se morate predhodno najaviti na telefonski

številki 05/67 21 330.

Dostop do Muzeja solinarstva, s katerim upravlja Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana, je po makadamski cesti ob Dragonji (po prečkanju mejne kontrolne točke na magistralni cesti, tik pred mostom prek Dragonje) na območje Fontanigge.

Priporočajo, da pustite vozilo pri zapornici ob cevovodu prek Dragonje. Sečoveljske soline so odprte v zimskih mesecih od 8. do 17. ure, v poletnih mesecih pa od 8. do 21. ure.

Pokopališče školjk Pred Ankaranom ob Luki Koper leži školjčišče. Školjke tja ne naplavlja morje, kot menijo nekateri, ampak je školjčišče nastalo zaradi poglabljanja morja, ko so gradili pomol. Blato, ki so ga navozili tja, se je spralo, ostale pa so školjke, ki danes privabljajo obiskovalce. Majhne in velike školjke so prava atrakcija za otroke. Lahko jih naberete in odnesete domov. Školjčna sipina vam ponuja na tisoče majhnih in velikih školjk, iz njih pa lahko izdelate zanimive izdelke. Školjčišče boste našli tik ob morju. Pred zaselkom Sončni park zavijete in sledite tabli za vojašnico. Po makadamski poti boste pripeljali do majhnega pomola, kjer lahko parkirate, školjčišče pa boste našli le nekaj korakov levo od pomola.

Sečoveljske soline s površino približno 650 hektarjev

grafije rtažo in foto Celotno repo : na te da je si lahko ogle jinodozivet ra ga in /r et .n ja ra ga in www.r

BILI SMO NA RINGARAJINI DOGODIVŠČINI piše: Katka Vinšek foto: Milan Simčič

Med prvomajskimi prazniki smo bili na prvi Ringarajini družinski dogodivščini. Štiri dni smo z družinami raziskovali slovensko, hrvaško in italijansko obalo, saj je Ringaraja, skupaj s podjetjem Top Line, organizirala izlet, prilagojen družinam, poleg tega pa še veliko zabavnih animacij za male in velike.

V petek, 28. aprila, so se vse prijavljene družine odpravile proti Izoli, natančneje do hotela Belvedere. Tam nas je pričakala prijazna in nasmejana ekipa Ringaraja.net in sledil je Ringarajin spoznavni večer. Po uvodnem pozdravu in presenečenju, ki ga je prejela vsaka družina (Ringarajina vrečka daril: Banka Koper nam je podarila čudovite risalne bloke, ki so nas spremljali vse 4 dni, Aventove igračke, kapice, baloni in še paket sendvičev Happy pek), nas je obiskal čarodej Fredy. Otroke je očaral s svojim pristopom in z zanimivimi triki.

V soboto zjutraj smo se v dobri družbi Ringaraje, podjetja Top Line in turističnega vodiča Igorja z avtobusom odpeljali proti Piranu. Po kratkem vodenem ogledu je vsaka družina na Tartinijevem trgu prejela posebno mapo z zemljevidom in nalogami – pred nami je bil lov na zaklad! Polni navdušenja smo se vsak po svoje lotili nalog. Nekateri so prepisovali, drugi so dobro poslušali vodiča in naloge rešili brez večjih težav. Po prijetnem sprehodu po sončnem Piranu smo se odpeljali do vetrovnih Sečoveljskih solin in solinarskega muzeja, kjer smo se naučili, kako so včasih pridelovali sol, spoznali smo orodje, ki so ga potrebovali, v zgornjem delu muzeja pa opremljeno stanovanje – kuhinjo, dnevni prostor in spalnico –, v katerem so včasih živele solinarske družine.

Pot smo nadaljevali do naselja Dragonja, do kmečkega turizma Mahnič, kjer je otroke pričakala mama Franka s slastnim svežim testom, ki so ga pridne ročice zlahka oblikovale v različne kruhke, nekatere v obliki pletenice, spet druge celo v obliki polža in meča. Medtem ko se je kruh pekel, smo se okrepčali s pravo istrsko pojedino, vmes pa za popestritev še žrebali atraktivno nagrado podjetja Adria Holidays – vikend paket v mobilni hiški. Otroci so komaj dočakali svoj kruh in z veseljem so ga tudi poskusili.

Po odličnem kosilu je nastopil čas za malo počitka, in sicer na terasi hotela Belvedere, saj nas je popoldan čakala še čisto prava zabava s palačinkami! Mojstri za palačinke so nam pripravili in napekli ogrooomno velikih, slastnih in sladkih palačink, zaradi katerih je marsikdo celo preskočil večerjo. Medtem ko

so se otroci sladkali, smo se starši udeležili zanimivega predavanja, ki ga je vodila Alenka Terčič. Predstavila nam je medveda Zdravka in tapkanje.

V nedeljo se je nekaj družin odpravilo na celodnevni izlet v Benetke z ladjo Dora, drugi pa smo uživali v sončnem dnevu kar na slovenski obali, saj smo se pripravljali na izlet na Brione, ki je sledil v ponedeljek.

Prijetno plovbo do postanka v Rovinju nam je popestrilo lepo sončno vreme, veter v laseh, udobni sedeži in seveda Ringarajina mala presenečenja.

Pot od Rovinja do Brionov pa je bila zagotovo najlepša prav za najmlajše, saj nas je obiskal čisto pravi Nodi. Smeh, veselje, objemi in poljubčki so bili dovolj, da smo bili srečni tudi starši in v takem vzdušju smo prispeli do Brionov. V pristanišču sta nas pričakala vlakca, s katerima smo se odpeljali na voden izlet po otoku, ki ponuja ogromno lepih kulturnih in naravnih znamenitosti. Obdajala nas je zelena barva, ki pomirja in sprošča.

Prijetno utrujeni od vsega lepega smo se ponovno vkrcali na Doro in se odpeljali proti Piranu. Med vožnjo nas je ponovno razveseljeval Nodi s svojimi vragolijami.

Podelil je cel kup lepih in privlačnih nagrad za otroke.

Vam je žal, da niste bili z nami?

Zagotovo boste še imeli priložnost, da se nam pridružite na podobnem izletu in da se prepustite Ringarajinemu razvajanju na vsakem koraku. Mi smo uživali!

Celotno reportažo in fotografije si lahko ogledate na www.ringaraja.net/ringarajinodozivetje.

Sponzorji, ki so nam pomagali: Banka Koper, Adria Holidays, Pekarna Blatnik, Prometej, Ariel, Čarodej Toni in Mojstri za palačinke.

12

Gremo na izlet

IDRIJA

fotografije: Samo Trebižan, Jani Peternelj, Božo Uršič, Jasna Logar Skrivnostno Divje jezero

Topli in dolgi dnevi vabijo na potep. Ni treba iti daleč, saj je čudovita Slovenija polna lepih krajev, kjer bodo uživali vsi člani družine. Zbrali smo nekaj idej.

RUDARSKO MESTO IDRIJA Idrija, najstarejše rudarsko mesto, leži v kotlini sredi Idrijskega hribovja. Mesto je zraslo iz rudarske naselbine ob koncu 15. stoletja, danes pa ima naziv Evropska destinacija odličnosti 2011. Sicer majhno mesto, pa vendar skoraj preveliko za ogled vseh znamenitosti v enem dnevu. Če se boste z družino odpravili na potep v Idrijo, vam zagotovo ne bo žal.

Antonijev rov Spoznajte zgodovino drugega največjega rudnika živega srebra na svetu z ogledom rova, ki se prične v rekonstruirani prizivnici. Tu si ogledate zanimivo multivizijsko projekcijo in se nato oblečeni v zeleno-črne površnike in opremljeni s čeladami pod strokovnim vodstvom odpravite v skrivnostni podzemni svet rudarjev. Sprehodu mimo edinstvene jamske kapele sledi sestop v globlje dele jame na Ahacijevo obzorje, ki je kakih 100 metrov pod površjem.

Pot skozi osvetljene rove vas pripelje do kapljic živega srebra, ki solzijo iz črnega skrilavca. Ves čas sprehoda po rudniku spoznavate rudarska dela ter si pred povratkom po stopnicah na površje malce odpočijete na klopci. V podzemlju pa lahko srečate celo jamskega škrata Berkmandlca. Antonijev rov si lahko ogledate ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10. in 15. uri. Ogled rudnika z vozičkom ni mogoč.

Akvarij M Idrija Najmlajši javni akvarij v Sloveniji, ki pa ostale prekaša po svoji raznolikosti življa (150 različnih morskih in sladkovodnih tropskih rib). V Akvariju M je na ogled 38 akvarijev. Najatraktivnejši so morski, akvarij za ribe oskarje, biotop Južne Amerike, biotop Avstralije in Nove Gvineje, biotop reke Kongo in drugi. Od redkih rib je na ogled riba strelec, kongoški rilčar, kačjeglavi

mnogoplavutar, žal v naravi izumrla rdečeglava mrenica, divje živorodke in druge. Zadnja pridobitev pa je paludarij – biotop reke Orinoko.

Akvarij je odprt vsak dan v popoldanskih urah.

Kolesarjenje-Bloudek

Po dveh zanimivih ogledih sledi kosilo v eni izmed gostiln, kjer vam priporočamo, da poskusite tipično idrijsko kulinariko – idrijske žlikrofe z bakalco, smukavc ter še kaj.

Divje jezero Po okusnem kosilu se lahko peš odpravite do Divjega jezera. Sprehod boste pričeli ob stavbi, kjer se nahaja Kamšt, leseno pogonsko kolo, nato pa pot nadaljevali mimo zbirke restavriranih rudniških lokomotiv, Scopolijevega spominskega botaničnega vrta in naprej ob vodnem kanalu Rake. Tu se začenja naravoslovna učna pot, ki je obenem tudi priljubljeno sprehajališča z bogatim rastlinstvom.

Divje jezero pa je dostopno tudi z avtomobilom. V bližini je urejeno parkirišče, kjer lahko parkirate in že po nekaj metrih se vam preko jezera odpre pogled na 100-metrske mogočne stene jezerskega kotla. V to kraško jezero priteka voda iz strmega potopljenega rova in se potem po najkrajši slovenski reki Jezernici izliva v Idrijco. Običajno je jezerska gladina idilično spokojna, ob obilnem in nekajdnevnem deževju pa iz nje bruhajo izredno velike količine vode.

V okolici jezera najdete tudi različne rastlinske in živalske vrste.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Najmanjši javni akvarij v Sloveniji

Kleklarstvo ima prihodnost

Po ogledu Divjega jezera se lahko z avtomobilom odpravite naprej proti Beli. Pot vas pripelje do priljubljenega naravnega kopališča »Na Lajštu«, kjer je v poletnih dneh zelo živahno. Tu se lahko okrepčate, zraven je urejeno igrišče za otroke ter igrišče za odbojko na mivki.

Prostor je primeren tudi za piknike.

Antonijev rov

TOP DRUŽINSKE POČITNICE 2011 Tekmovanje najboljših družinskih počitniških ponudb.

C

M

Y

CM

MY

CY

MY

K

10. tabor Sonca in Radosti, Fiesa

14

Gremo na izlet

Partizanska bolnica Franja

CERKNO fotografije: Petra Logar, Muzej Cerkno

Svojevrstna pokrajina, svet davnih spominov, prvobitna in neokrnjena narava, zgodovinski in kulturni spomeniki vabijo številne obiskovalce na Cerkljansko, kjer si lahko spočijete telo in duha.

Prazgodovinsko arheološko najdišče Divje babe Odpravite se lahko na voden ogled paleontološkega arheološkega najdišča, kraške jame, ki leži blizu vasi Šebrelje, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. V njej so arheologi našli ostanke jamskega medveda, kamnita in koščena orodja ter ostanke kurišč ledenodobnega človeka.

Najznamenitejša najdba je 55.000 let stara koščena piščal, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu. Ogled je možen le z vodičem po predhodni najavi (TIC Cerkno, 05/37 34 645).

Pustne maske v muzeju Cerkno.

Partizanska bolnica Franja Ogled obnovljene partizanske bolnice, ki predstavlja simbol slovenskega partizanskega zdravstva in priča o neverjetni humanosti in požrtvovalnosti v skrbi za ranjence. Bolnica Franja je ena od treh slovenskih znamenitosti, ki so pridobile znak »Evropska dediščina«. Do bolnice Franje je 10 minut hoje, ogled je primeren za družine, dostop z vožičkom pa ni mogoč. Svetujemo vam, da najmlajše člane odnesete v nahrbtniku. Ogled je mogoč od aprila do septembra vsak dan od 9. do 18. ure.

55.000 let stara koščena piščal.

Cerkljanski muzej V muzeju sta razstavljeni dve stalni razstavi, in sicer »Cerkljanska skozi stoletja«, kjer je prikazan zgodovinski razvoj Cerkljanske z izjemo arheoloških obdobij, ter pripoved o cerkljanskih laufarjih »Pust je kriv«. Muzej je odprt od torka do petka od 9. do 15. ure in ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure ter od 14. do 18. ure.

Turistična kmetija Pri Flandru Če se boste odpravili v Cerkno, vam svetujemo kosilo na turistični kmetiji Pri Flandru v Zakojci. Postregli vam bodo z domačimi dobrotami, za otroke pa bo najbrž zelo zanimivo jahanje konj ali vožnja s kočijo. Kmetija stoji v neposredni bližini rojstne hiše pisatelja Franceta Bevka, ki je odprta za obiskovalce.

Cerkljanski laufarji

Muzej Cerkno

15

MINI ŽIVALSKI VRT foto: Jože Rožmanec, Tina Kugler

Kar nekaj malih zasebnih živalskih vrtov je po Sloveniji. Nahajajo se v mirnem okolju, v objemu narave in tudi zato so prijetni za družinsko potepanje.

Mi vam predstavljamo dva.

ZOO park Rožman Zasebni živalski vrt Rožman stoji v Vrzdencu, majhnem kraju poleg Horjula pri Vrhniki.

Obdaja ga narava, prijetno senco pa mu nudijo mogočna drevesa. Če ne bi bilo ograd, bi človek pomislil, da živali kar nekako spadajo v čudoviti kotiček gozda. Jože Rožmanec je ustanovil živalski vrt pred skoraj desetimi leti in je sedaj lastnik nekaj več kot 50 živali oziroma več kot 20 različnih vrst. Atrakcija sta zagotovo medveda Lino in Timi, ki tu domujeta, odkar obstaja vrt.

V živalskem vrtu boste videli še lame, kamelo, kenguruje, rakune, konje, srne, bizone, ježevca, divje svinje, … Zasebni

park ima tudi prijeten prostor za piknike. Park je odprt od maja do julija od 10. do 20. ure, marca, oktobra in novembra od 10. do 16. ure, aprila in septembra pa od 10. do 18. ure.

Mini ZOO land Mini ZOO land v Slovenskih Konjicah je odprl svoja vrata leta 2010. Namenjen je majhnim in velikim in nudi obilo zabave celi družini. V mini ZOO landiji si lahko ogledate gusarsko ladjo Black Jack, divji zahod “Wild West Land”, tropski park s pragozdom “Tropic Park”, avstralsko pokrajino “Australian land” in kmečko dvorišče.

Obiščete jih lahko vse dni v tednu med 9. in 18. uro.

Ara

Izkušnja mamice Tine:

“Bilo je lepo sobotno jutro in že navsezgodaj zjutraj smo se podali na izlet v Slovenske Konjice, kjer stoji prav poseben živalski park za najmlajše. Že nekaj časa nazaj smo iskali nekaj zanimivega, kamor bi se lahko podali na izlet. Stric Google nam je predlagal Mini ZOO land. Bila sem navdušena, ker sem vedela, da bo to idealno za najino Tjašo, ki obožuje živali in dogajanje okoli njih. Odpravili smo se na pot, polni energije in veselja v pričakovanju nove dogodivščine. Ko smo prišli tja, smo bili res navdušeni.

Lepa pokrajina, sonce, narava in prekrasna gusarska ladja pri vstopu v park. Tjaši so se velike rjave oči kar svetile, ko je videla gusarsko ladjo, Divji zahod, pragozd in krokodile, avstralsko pokrajino in kenguruje, kmečko dvorišče z zajčki. Največje veselje pa je bilo, ko je zagledala ponije, ki so se pasli na travi. Mini zoo je majhen, ampak tako prijazen in prijeten otrokom, da se bomo zagotovo še kdaj vrnili. Zelo lepo je poskrbljeno za živali in občutek imaš, kot da si v kakšnem divjem parku.”

Zanimivo tako za majhne kot velike

Kenguru

Sožitje

16

araja.net g in .r w w w

ji, ov o vzgo Več člank osih vu in odn par tnerst aja.net. a Ringar n e it č iš o p

Psihologija

AH, TE POČITNICE! Počitnice – priložnost za povezanost in grajenje ljubezni v družini piše: mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

Na počitnicah oziroma na dopustu imamo starši priložnost, da s svojimi otroki preživimo več časa kot med letom. V tem času jih učimo, smo jim zgled, se z njimi igramo, jim beremo, krepimo navezanost in gradimo njihove psihične strukture bolj nadzorovano kot med letom, ko hitimo, delamo, smo utrujeni. Vendar se moramo tudi na ta sproščeni del leta pripraviti. Moja sestra, ki ima tri večje otroke, pravi: »Neja, hujše od vikendov so samo še počitnice!« Ja, res je lahko tako, ali pa tudi ne. Združila sem izkušnje obeh – tiste težje in tiste prijetne.

www.izriis.si

Nestrpno pričakujemo počitnice, da se podamo na morje, v hribe, v naravo.

Uživamo v načrtovanju in zadnje dni pred odhodom želimo postoriti vse, kar je potrebno, da bi bili na dopustu brez skrbi. Želim preživeti čas s svojimi otroki in s svojim partnerjem. Prepričana sem, da bomo na tem dopustu uspeli in imeli čas za vse pravljice, igre, nasmehe in nežnosti, za katere v delovnih dneh zmanjka časa, vendar je dobro, da se na dopust pripravimo. Ne mislim samo na pripravo kovčkov in denarja, ampak da do neke mere načrtujemo tudi počitniške dejavnosti. Čudno se sliši, vendar se otroci hvaležno odzovejo na urnik tudi med počitnicami. Mlajši kot so otroci in več kot jih je v družini, bolj prav pride ustaljen urnik. Če želimo otrokom omogočiti sproščene in dejavne počitnice, jih strukturirajmo.

Otroci se bodo v pričakovanem dnevnem urniku bolje počutili in bodo tudi oni bolj predvidljivi. Razmišljanje, da jim z dnem brez obveznosti delamo uslugo, se pogosto izkaže za zmotno. Morda nam kakšen dan ali dva uspe, nato pa običajno sledi razpad sistema.

Kaj se dogaja: ∫ otroci jedo, kar jim 'paše': pojejo veliko sladoleda in čokolade, popijejo veliko sokov in sladkih pijač, vendar velika količina sladkorja slabo vpliva na razpoloženje, saj povzroči nemir, razburjenost, zmanjšuje tek; ∫ otroci ne jedo ob istem času kot v vrtcu oziroma med letom; ∫ otroci ne počivajo dovolj oziroma ne grejo spat ob uri, ki bi jim zagotovila potrebno število ur spanca; ∫ otroci se igrajo bolj razpuščeno kot v vrtcu.

Kako razpuščena in divja igra vpliva na otroka? Ali jim koristi?

Ali otroci potrebujejo divjo igro, da se sprostijo?

Otroci drugače doživljajo stres in sprostitev kot odrasli. Odrasli načrtujemo sprostitev, o njej razmišljamo, zdržimo stres, ker

vemo, da bo po opravljenem delu sledila sprostitev. Imamo določene časovne okvirje in si sprostitev razporejamo glede na obremenitev: »Samo še tole zdržim, potem pa imam en teden prosto. In bom samo ležal, bral, deskal, …« Otrok potrebuje mirno, sproščeno, predvidljivo dejavnost. Ne glede na obremenitev med tednom (vrtec, dejavnosti, aktivnosti, obiski otrok, rojstni dnevi, divje risanke, noči pri babici in dedku, neredna prehrana, …) jim ne koristi takojšen 'razpust' in divjanje. Potrebujejo postopno sproščanje in umiritev.

Pri načrtovanju dejavnosti upoštevajmo značaj otroka. Če je impulziven, zagnan in se hitro razburi, mu bo koristila zmerna, usmerjena in nenasilno vodena aktivnost z enim od staršev. Zanj bo najprimernejša dejavnost, pri kateri bo prišla do izraza njegova domišljija, energija, spontanost.

Obenem pa se ne bo po nepotrebnem razburjal in ga ne bodo zapeljevali starejši, agresivnejši otroci. Če je otrok bolj mirne narave, zadržan ali plašen, imamo na dopustu čudovito priložnost, da se mu posvetimo, ga učimo in ga nežno usmerjamo v dejavnosti, ki ga plašijo. Starši smo tisti, ki lahko najbolje predvidimo otrokov učni proces, vendar ne v smislu osvajanja branja, matematike in podobnega, temveč v smislu vzgoje, vsakdanjih potrebnih znanj in obvladovanja različnih situacij. To je npr. učenje vožnje kolesa, skakanja v vodo, pozdravljanje mimoidočega, vključevanje v skupino nepoznanih otrok. Starši moramo biti mentorji svojim otrokom. Za razliko od učenja v razredu se jim lahko individualno posvetimo.

Učni trenutki Načrtujmo učne trenutke. Če imamo več otrok, si vsak dan vzemimo nekaj časa za vsakega otroka posebej. Načrtujmo tudi skupno igro, da se otroci naučijo delati stvari v skupini: da se skupaj igrajo, se skupaj učijo reševati težave in konflikte. Ko bodo starejši, bodo imeli t.i. »teambuilding« oz. znanja za delo v skupini že v mezincu,

kar jim bo lajšalo in večalo uspešnost pri vključevanju v družbo in kasneje v službo. Za tovrstno učenje je družina najprimernejši prostor. V družini smo vsi enakopravni, nismo pa vsi enaki. Nekdo je močnejši, drugi pametnejši, tretji bolj izkušen. Kar naprej se je treba prilagajati, tako kot se bodo morali kasneje v življenju. Čudovito pa je to, da se tega lahko naučimo v družini, v okolju, kjer velja mušketirsko geslo: »Vsi za enega, eden za vse.« In kje so zdaj počitnice?

Za starše dojenčkov in predšolskih otrok je dopust bolj garanje kot ležanje. Če preživimo počitnice v oskrbi hotela, je malce lažje, vendar se tudi tukaj lahko pojavijo težave zaradi spremembe okolja, prihodov in odhodov iz hotelskih sob in še kaj, družine, ki počitnikujejo v apartmajih ali kampih, pa imajo kar nekaj dela s pripravo hrane, čiščenjem ter pospravljanjem.

Kako si lahko polepšamo počitnice?

Počitnice si lahko polepšamo tako, da ne bomo pričakovali preveč, hkrati pa se bomo pripravili tudi na morebitne neprijetnosti.

Neprijetnosti nas ne bodo dotolkle in jih bomo lepše speljali.

Ali pričakujemo, da se bodo otroci neizmerno zabavali, ko bomo jadrali, kolesarili, se potapljali, potovali?

Ali pričakujmo, da bodo otroci, predvsem med enim in četrtim letom lahko zaradi sprememb zelo utrujeni, razdražljivi in nespeči?

Ali pričakujmo, da otroci morda ne bodo navdušeni nad predvidenimi dejavnostmi? »Tako lepo kolo smo ti kupili prav za te počitnice, ti bi pa samo risanke gledal. Pa ne moreš biti noter, ko pa je zunaj tako lepo vreme. Pa zakaj se prepiraš s sosedovim Tončkom, če smo se pa z mamico dogovorili, da bomo skupaj na morju …« Vam zveni znano?

Seveda se ni treba popolnoma prilagoditi otrokovim željam, saj so to tudi naše počitnice! Zato se moramo pred

Privlačen in bogat program prireditev in animacij, namenjenim vsem družinskim članom.

Animacije Koncerti in gledališke predstave Športne aktivnosti Obiski pravljičnih dežel Ustvarjalne delavnice

počitnicami – glede na otrokovo starost in razumevanje – pogovoriti z njim. Razložimo mu, kje bomo, kaj bomo delali, kakšna so naša pričakovanja. Vsak dan mu lahko predstavimo, kakšen načrt imamo oziroma dan načrtujmo skupaj. Skupaj načrtujmo tudi spremembe ali druge načrte.

Upoštevajmo mnenja vseh, kolikor se da enakopravno. »Oči bo šel s tabo plavat, mami bo brala revijo, potem bomo skupaj šli na sladoled … Oči gre zvečer na tek, mami ti bo prebrala pravljico …« Ne popuščajte pri svojih odločitvah in ne imejte slabe vesti, če si boste vzeli čas za sprostitev in počitek. Če boste popuščali pri dogovorih, otroku ne boste naredili usluge, ampak ga boste samo zmedli. Otrok hitro razume, kakšen je red, kdaj se mu kdo posveča in kako, zato se v tem dnevnem redu sprosti ter uživa. Ve, kdaj se mu boste posvetili. V teh okvirih se bo počutil varno.

Tudi o morebitnih spremembah načrtov se z otrokom pogovorite.

Na koncu razmislite še o tem, kaj bi poleg sprostitve še radi »dosegli«.

Za katere trenutke si želite, da bi se zgodili? Gradite lepe spomine!

Nekaj idej, ki jih uporabljamo za lažje počitnikovanje: ∫ potovalna lekarna z zdravili in s potrebščinami, ∫ zaščita pred soncem, žuželkami, alergijami, ∫ skuhana, zamrznjena hrana za enostavna kosila, ∫ glede na zmožnosti gremo kdaj tudi v restavracijo, ∫ raje manj aktivnosti in te bolj doživete, raje bližje kot daleč.

In veliko sreče in uspeha pri načrtovanju in uživanju na počitnicah! Naj bodo to naj (najlepše, najtoplejše, najbolj srečne, najbolj mirne, najbolj zaljubljene) počitnice do sedaj!

Apartmaji za 4 osebe *** ****

3 noči

dodatna noč

141,00 Eur 189,00 Eur

47,00 Eur 63,00 Eur

Paket vključuje: najem apartmaja za 4 osebe za 3 oz. za 4 noči: bogat animacijski program Doplačila za: turistično takso (1,01 EUR na osebo na dan) obisk Kekčeve dežele (11 EUR na otroka), Škratove dežele (8 EUR na otroka), Triglavskih pravljic (8 EUR na otroka). Vse tri dežele (25 EUR na otroka).

Opomba: Obisk dežel od 4. leta dalje, brez spremstva staršev

Prijave in informacije: TIC Kranjska Gora, Tičarjeva ul. 2, T: 04 580 94 40, F: 04 580 94 41, E: info@kranjska-gora.eu, www.kranjska-gora.si

17

18

Fit mami mamica

Kako gibljivi ste? besedilo in fotografije: Tanja Želj, prof. športne vzgoje, ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja, Pilates center Tanergija, www.tanergija.si

fit.ringar aja.net Bodite fi t pred, med in p o nosečn osti!

Gibljivost je ena izmed motoričnih sposobnosti, ki z leti slabi, če ne delamo na tem, da ostaja naše telo prožno in gibljivo. Gibljivost poznamo tudi pod imenom raztezna vadba.

Zakaj je pomembna raztezna vadba?

Pomembna je zato, ker ohranja prožne mišice, pripravi jih za gibanje, pomaga pri lažjem prehodu iz mirovanja v gibanje, z redno raztezno vadbo pa lahko preprečujemo tipične športne poškodbe. Raztezna vadba je primerna za vsakogar, ne glede na starost, spol, aktivnost v življenju in gibljivost. Če imate zdravstvene težave, povezane z mišicami in s sklepi, se posvetujte z zdravnikom ali s fizioterapevtom, kaj je v primeru vaših težav najprimernejše.

Raztezna vadba bi morala biti zelo pomemben del našega vsakdana, saj ima ogromno pozitivnih učinkov na telo.

Kaj dosežemo z redno vadbo gibljivosti? ∫ zmanjšamo mišično napetost, ∫ sproščujoče delujemo na celo telo,

∫ lažje gibanje telesa med aktivnostjo in ostalimi dejavnostmi v življenju, ∫ izboljšamo koordinacijo gibanja, ∫ izboljšamo celotno gibanje, ∫ zmanjšamo možnost poškodb, ∫ olajšamo si ukvarjanje z drugimi športi, ∫ vzdržujemo splošno gibljivost in ∫ vplivamo na dobro počutje.

Kako pravilno izvajamo vaje za povečanje gibljivosti?

Pomembno je, da raztezne vaje izvajamo pravilno. Če želimo povečati gibljivost določene mišice, je pomembno pravilno vztrajanje v določenem položaju, pozornost pa je usmerjena k mišici, ki jo raztezamo. Vedno se raztezamo do »praga bolečine«. Prag bolečine je meja med prijetnim in neprijetnim občutkom v mišici, medtem ko jo raztegujemo.

Na začetku vztrajamo v določenem položaju 10–15 sekund. Spustimo se do točke, kjer začutimo rahlo napetost in tam vztrajamo. Občutiti moramo raztezanje v mišici, vendar le-to ne sme biti boleče, ampak prijetno. Po lahkotnem raztezanju vajo ponovimo še enkrat, tokrat nekaj centimetrov dlje in prav tako zadržimo 10–15 sekund. Temu pravimo razvojne faze raztezanja. Napetost v mišici postopoma popušča. Če napetost med raztezanjem narašča ali se pojavi bolečina, pomeni, da je raztezanje nepravilno in je treba zamenjati položaj ali raztezati manj.

Med raztezanjem dihamo počasi, ritmično in nadzorovano, dihanja ne zadržujemo, lahko ga poglobimo. Če izvajamo raztezne vaje kot samostojno vadbeno enoto, se je treba pred tem rahlo ogreti v obliki nekajminutnega splošnega ogrevanja, da nekoliko pospešimo krvni obtok. V vsakem primeru, če se ogrejemo ali ne, se je treba raztezati pravilno. Pri razteznih vajah prihaja do poškodb, če vaje izvajamo prehitro, če mišico raztegnemo prehitro, preveč.

Vaja 1: Potisk bokov naprej Pri tej vaji raztegujemo SPREDNJO STEGENSKO MIŠICO. Potek vaje: V klečečem položaju gre ena noga naprej, tako da je kot v kolenu sprednje noge večji od 90 stopinj, koleno zadnje noge je na tleh. Iz tega položaja potisnemo boke čim bolj naprej, vendar mora koleno sprednje noge ostati vsaj nad gležnjem (slika 1). Drugi del vaje izvedemo tako, da stopalo zadnje noge primemo z roko in pritegnemo nogo k zadnjici (slika 2). Vajo ponovimo po navodilih, na obe nogi. Za učinkovitost vaje je dobro, da smo stabilni, zato se z drugo roko dotaknemo tal ali stene. Če tega ne naredimo, se naše telo bolj ukvarja z zadrževanjem položaja v stabilnem položaju kot pa s samim raztegom oz. gibljivostjo.

Vaja 2: Potisk telesa k nogi Pri tej vaji raztegujemo ZADNJO STEGENSKO MIŠICO. Potek vaje: Iz klečečega položaja prenesemo eno nogo naprej, druga ostane na kolenu. S počasnim gibom se s telesom pomikamo proti nogi (kot da bi se z nosom hoteli dotakniti kolena) in vztrajamo v položaju (slika 1). Vajo ponovimo na vsako stran vsaj 2-krat in na obe nogi. Ponovno je zelo priporočljivo, da se z roko dotikamo tal ali stene, da je raztezanje bolj učinkovito.

Vaja 3: Sed v položaju črke »l« Pri tej vaji raztegujemo ZADNJO STEGENSKO MIŠICO, ZADNJIČNO MIŠICO. Potek vaje: Usedemo se tako, da je sprednja noga iztegnjena naprej, zadnja noga pa pokrčena v kolenu tako, da je med eno in drugo nogo kot 90 stopinj. Iz tega položaja se nagnemo k sprednji nogi do praga bolečine (slika 1). Vztrajajmo v položaju, ponovimo vsaj 2-krat na vsako nogo. Vajo lahko izvajamo statično (za razvoj in povečanje gibljivosti) ali dinamično (za ogrevanje mišice). Tako je vaja zelo uporabna v vsakdanjem življenju, saj je učinkovita in pomaga tako za ogrevanje pri drugih športih kot za razvoj gibljivosti, kadar se moramo znebiti »zategnjenosti« v mišicah.

Vaja 4: Metuljček sede Pri tej vaji raztegujemo NOTRANJE STEGENSKE MIŠICE. Potek vaje: Sedimo vzravnano, stopala približamo telesu in kolena potisnemo čim bolj proti tlom. Hrbtenica naj bo čim bolj poravnana. Vztrajamo v položaju tako, da so kolena čim bližje tlom (slika 1). Lahko se s hrbtenico usedemo tudi k steni (za boljši občutek ravne hrbtenice). Vajo lahko izvajamo statično (za razvoj gibljivosti) ali dinamično (za ogrevanje predvsem kolčnega sklepa).

Vaja 5: Priteg noge leže na hrbtu Pri tej vaji raztegujemo ZADNJE STEGENSKE MIŠICE, MIŠICE ZADNJICE. Potek vaje: Ulezimo se na hrbet in pokrčimo eno nogo. Stopalo druge noge položimo na koleno nasprotne noge. Z eno roko primemo zunanjo stran kolena pokrčene noge med stegni, z drugo roko primemo isto koleno z zunanje strani noge. Pritegnimo nogo v takem položaju čim bližje trupu (slika 2). Glava je lahko dvignjena ali na tleh (odvisno, kaj zmoremo, odvisno od začetne gibljivosti).

Ponovimo z vsako nogo.

19

20

KnjigaRajanje A KIKA ado!

LONČK

S VANJE o POTO

vljic ite pra

Preber

POTOVANJE SLONcKA KIKA piše: Anita Žibrek

Deček Aljaž je dobil tistega dne, ko je šel prvič v šolo, plišastega slončka. Dolgo časa je razmišljal, kako naj ga poimenuje, naposled pa se je odločil, da bo Kiko. Aljažu je slonček tako prirasel k srčku, da ga je zvečer začel nositi s seboj v posteljo.

Vsak večer, ko je Aljaž zaspal in se potopil v sanje, je Kiko še nekaj časa počakal, nato pa je s svojim plišastim rilčkom pobožal Aljaža po licu, zatem pa tudi on odšel v deželo slončkastih sanj.

CA V L JI A R P ZA OK E OT R

PR EB ERI IN NARISI PRAVL JIC O T ER SE POT EGUJ ZA NA GRAD O.

več gugalnic. Da, vsi škratki v tej deželi vsako jutro še pred zajtrkom stečejo na dvorišča in se gugajo v teh nenavadnih gugalnicah. To so namreč pojoče gugalnice.

Kiko je opazil še nekaj. Vsi škratki so bili ves čas obuti v škorenjčke s pentljami. Na glavah so ves čas nosili čepice, na katerih so bili prišiti bonbončki. V garažah niso imeli parkiranih avtomobilov, temveč male vrtljive stolčke na koleščkih. Stolčki oziroma vozila

o nagr

knjižn

aj o skup ravljic erite p ali očkom in b re p a ite ico ali dom ljem, mam e nam pošlj e u, šoli V vr tc teljem, učit svoje. Izdelk .o., .o d u ji Dan z vzgo pravljico po naslov ana. e STA na4, 1000 Ljublj narišit U G V A 9 do 15. zov štradon Kne

in se p

Nekega večera pa Kiko ni in ni mogel zaspati, zato ga je obiskala mala dobra vila. Tako nežen glas je imela in tako majcena je bila, da jo je Kiko komaj opazil. Vila ga je povabila na krajše potovanje v zanimivo čudežno deželo.

o

ili bom

Podar

GE 3 KNJI EDNIŠTVA! R

ORU U

PO IZB

tako glasno smejali, da so se zaradi tega vse živali čez dan poskrile, sicer bi oglušele. Škratom v tej deželi je bilo skoraj vse zelo smešno. Če je kdo v družini po nesreči npr. prevrnil kozarec, napolnjen s škratjim napitkom, so se ostali tako smejali, da se je njihova hišica kar tresla od smeha. Na koncu se je seveda smejal tudi tisti, ki je vse to »zakuhal«. Kako so šele pokali od smeha, če je kak škratek plezal na drevo, da bi z njega sklatil žogo, pri tem pa je telebnil po tleh …

V takih primerih so ostalim članom družine tekle solze od smeha. Tudi če sta se dva vrtljiva stolčka na vožnji slučajno zaletela, je to povzročilo tak smeh, da so škrate boleli trebuščki od smeha.

Sicer pa se škrati tudi jezili niso nikoli.

Vedno so na slabe stvari pogledali tako, da so bili na koncu dobre volje. Kadar je padal dež, so bili nasmejani. Govorili so: »Nič zato, če dežuje! Jutri bo najbrž že sonce sijalo. Ah, če pa jutri ne, pa v nekaj dneh zagotovo. Hura!«

»Pridi, Kiko, ne bo ti žal! Naj te ne skrbi zaradi Aljaža, saj bova do jutra že nazaj,« je zapela s svojim milom glasom.

In sta šla. Pravzaprav sta se do tja peljala v veliki stekleni vazi; pa ne po cesti, potovala sta po zraku. »Tako, pa sva tukaj!« se je razveselila dobra vila, ko sta v steklenem vozilu pristala na trdnih tleh. Kiko je šele tedaj opazil napis: DEŽELA ŠKRATKARIJA – POLNA SMEHA IN DOBRE VOLJE. Vstopila sta.

To je bila dežela, v kateri so živeli majhni škratki. Bivali so v majhnih hišicah. Vse te hišice so imele rumene dimnike in zelene strehe. Vsa okna so bila okrogla in so imela rdeče okvirje, vrata pa so bila modra in v obliki trikotnika. Ob hišicah so bili vrtovi, na katerih so rasla drevesa. To pa niso bila navadna sadna drevesa, kakršne poznamo ljudje in kakršne je že tudi Kiko videl. Ta drevesa so bila nekaj posebnega. Vsako drevo je imelo po tri vijolična debla, na vsakem deblu pa so zorele žoge. Zelo pisane žoge!

Kiko se je takoj pognal na eno izmed debel in utrgal največjo žogo ter se pričel igrati z njo. »Vsi škratki se po večerji žogajo s temi žogami,« je mala dobra vila razložila Kiku.

Kiko je opazil, da je na vsakem dvorišču po

jte za otegu

Kadar so mali škratki morali zjutraj zgodaj vstati, niso nikoli sitnarili. Namesto tega so se veselili: »Hura! Zagotovo bomo danes v vrtcu počeli kaj zanimivega! Zagotovo bomo v šoli izvedeli kaj takega, česar še ne vemo!« Tudi odrasli škrati, ki so hodili v službo v gozd, so se pred odhodom veselili: »Krasno, krasno! Cekinčke bomo zaslužili, da bomo našim malčkom lahko kaj kupili!« so bila opremljena z zložljivo streho iz slame; namesto volana pa so imela mikrofone.

Voznik je, namesto, da bi 'vrtel volan', govoril v mikrofon. Na primer: »Zavij levo!« In glej, glej, vrtljivi stolček je sam od sebe zavil levo. Če je voznik zavpil: »Stoj!« pa je vrtljivi stolček v hipu obmiroval!

Kiku se je zdelo najbolj zanimivo, da v Škratkariji ni bilo škrata, ki bi bil slabe volje ali žalosten. Pa tudi hudobnih in nesramnih škratov ni bilo tam. V Škratkariji še joka niso poznali. No, razen tistega, ki ga je povzročil smeh. V tej deželi se je namreč stalno slišalo petje ali smeh ali pa oboje. Škrati so se tam

Noč se je počasi začela prevešati v zgodnje jutro. Na obzorju se je že kazala jutranja zarja.

Mala dobra vila je vedela, da se slončkovo potovanje počasi zaključuje. V veliki stekleni vazi sta se odpeljala nazaj v Aljaževo sobo.

Slonček Kiko se je dobri vili zahvalil za čudovito potovanje in zlezel pod Aljaževo odejo. Čeprav je imel Aljaža neskončno rad, bo ta noč ostala njegova majhna skrivnost.

Komaj je dobro zaprl oči, že je v sobo prišla mama in Aljaža pobožala po licih. Dejala je: »Mali mož, vstati bo treba in se odpraviti v šolo.« Aljaž je odprl oči, cmoknil mamo na nos in močno stisnil k sebi ljubljenčka Kika.

21

Starševske zmote

Gianni in Antonella Astrei Otrok želi vedeti, kdo je mati, ki ga je rodila, hoče vedeti, če ga ta oseba tudi sprejema, če je zanjo res največji zaklad in če se je zanj sposobna naučiti tudi kaj novega.

Otrok od očeta pričakuje, da je navzoč kot varno pristanišče s svetilnikom, ki nikoli ne ugasne, ne zataji in je tako zelo močan, da prodre vsako meglo nemira, še posebej pa v obdobju jeze, besa in razdiralnih razočaranj. Knjiga je namenjena staršem, ki bi se radi učili (tudi na napakah) in se vedno znova zazrli v otroški obraz, se ob njem raznežili in naučili kaj novega.

EKO DRUZINA

ZA STARSE

pripravlja: Uredništvo

Mož in oče – knjiga zate Jesper Juul

Kot mlad mož si pred posebno izbiro: odločiš se lahko, da boš odsoten oče, kakršnih je v zgodovini na kupe, ali da boš vzpostavil odnos s svojimi otroki – to pa pomeni, da boš ugotovil, kako te tvoji otroci silijo in spodbujajo, da kot človeško bitje rasteš in se razvijaš.

Jesper Juul ponuja podporo in novo perspektivo; loteva se niza aktualnih vprašanj od navezave med očetom in otrokom do tega, kako se zoperstaviti t.i. materinskemu šovinizmu ter dozoreti in “odrasti v moškega”.

Begen založništvo, d.o.o.

V poletnih dneh se priležejo hladne sladice, še bolj pa take, ki jih lahko pripravimo brez peke. Knjižica Slaščice brez peke vsebuje 62 receptov za pripravo čudovitih slaščic, ne da bi vam bilo treba uporabiti pečico. Idealne so, če počitnikujete v šotoru ali prikolici in zelo primerne za tiste z malo časa.

ZA KRAT KOCASENJE

KUHARAJANJE

Liljana Marčetić

K2M, d.o.o.

Mlad fant po imenu Bratec začne živeti samostojno življenje na zeliščni kmetiji, ki mu jo je podarila stara zeliščarica. Prepričan, da bo njegovo delo predvsem priprava čajev in sirupov za bolne, je nemalo presenečen, ko spozna, da je naloga precej bolj zahtevna in skrivnostna, kot si je sprva predstavljal. Ko spozna bolnega soseda, ugotovi, da bo ta ozdravel le, če se odpravi globoko v neprehodne gozdove in tam opravi skoraj nemogoč obred odraščanja.

Na baletni predstavi Andrea Hoyer

Nejc spremlja svojo mlajšo sestro Hano v baletno šolo. Tam bodo pridno vadili za predstavo Hrestač, skladatelja Petra Čajkovskega.

Nejc doživi uro baleta, izve nekaj o klasičnem baletu in džez baletu ter spozna, da ples ni le za deklice. Na generalki Hrestača v operni hiši Nejc nadomešča bolnega statista in se tako spet znajde sredi dogajanja na odru …

www.inobsmedicus.si

info@familylab.si

Slaščice brez peke

Vesna Majes

www.k2m.si

ZA PUNCKE IN PUNCE

ZA OCKE

www.mohorjeva.org

Varuhi dreves

Maček v črnilu

Slovenska ljudska pravljica Slikanica Maček v črnilu je priredba štajerske ljudske pravljice o mačku, ki je na lastnikovo veselje in mišjo žalost uspešno lovil miši in podgane. Ko nekega dne pade v lonec črnila, so miši prepričane, da se je spokoril, a so se hudo zmotile.

www.didakta.si

Dragi otroci,

sanjska sobica čaka na vas!

Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana

Več o nagradni igri na

Pošljite nam risbico sanjske sobe in nam napišite, kakšno sobo imate in zakaj si prav vi zaslužite novo.

Med vsemi risbicami, prispelimi do 15. junija 2011, bo en srečnež prejel otroško sobo.

Podarili bomo pa tudi 30 tolažilnih nagrad.

otroska_soba_dd_si_180x62.indd 1

25.5.2011 11:19:11

22

Urbani podvig

Proti Jeruzalemu

SLOVENSKA TOSKANA

Naš izlet po Prlekiji in Prekmurju besedilo in fotografije: Jožica Leskovšek

ja.net www.ringara e t ali počitnic Ideje za izle iščite z družino po ja.net! na Ringara

Redko nas pot zanese na vzhod Slovenije. Dežela klopotcev je tako očarljiva, ko se kopa v soncu v vseh letnih časih. Ko smo se vozili proti Jeruzalemu in opazovali gričke s terasastimi vinogradi, topoli, ki se ponosno dvigajo proti soncu, cerkvicami in vasmi na grebenih, me je prešinilo – pa saj imamo Toskano v Sloveniji!

THERMANA LAŠKO

vo Neskončni

iu dn

žitki pod stekl

en

i n l a m r Te ClneessnPatrkeLraško

olo!

Opozorilo: Za izlet si vzemite dovolj časa, še bolje bo, če boste prespali in naredili krajši izlet tudi s kolesom. Ob večini glavnih cest je speljana posebna kolesarska cesta!

Kjer se srečata zabava in užitek!

ku p

Dostop: Z avtomobilom se lahko pripeljete z več smeri. Nazadnje zgrajena avtocesta od Maribora do Murske Sobote je dobro izhodišče, mi pa smo šli po »stari cesti« – po avtocesti do Slovenske Bistrice in skozi Ptuj proti Ljutomeru.

Zgodaj zjutraj smo zapustili Celje in se odpeljali proti Ljutomeru. Čeprav nam vremenoslovci niso napovedovali najlepšega vremena, je bil Ptujski grad obsijan s soncem. Peljali smo se naprej, mimo baročnega dvorca Dornava, ki smo si ga ogledali ob našem prejšnjem potepanju. Na mestu, kjer danes stoji dvorec Dornava, je že v srednjem veku stal manjši dvor. Njegovi lastniki so bili ptujski gospodje in kasneje Herbersteini, ob koncu vojne pa je služil kot zavod za varstvo in usposabljanje. Čeprav je danes zapuščen in čaka na boljše čase, si vseeno velja vzeti nekaj časa, se sprehoditi skozi drevored, zaviti na dvorišče, kjer v parku stoji Neptunov vodnjak in si dvonadstropno palačo ogledati vsaj od zunaj.

Pravijo, da je dvorec eden od najlepših ravninskih dvorcev na Štajerskem. In to lahko vidite še danes, čeprav ga je že pošteno načel zob časa.

o

Priporočeni ogledi: Babičev mlin, Otok ljubezni, grad Betnava, dvorec Rakičan (+ jahanje za otroke), dvorec Dornava (če se ustavite še na Ptujskem gradu, bi lahko ta izlet poimenovali tudi »Po gradovih vzhodne Slovenije«), …

Wel

• Nov notranji tobogan, • otroško vodno zabavišče, • hitra reka, • bazen z valovi...

• Plavalni tečaji, • vatepolo šola, • športna šola Vodomček.

Varstvo otrok v času poletnih počitnic. (od 7.7. do 13.8.2011)

NAGRADNA IGRA Babičev mlin

Z družinskim kopanjem v Thermani Laško do novega Citroëna C4 Picasso.

AVTOCENTER KOŠAK

Informacije:

Otok ljubezni – plavajoči mlin

info@thermana.si | www.thermana.si 080 81 19 | 03 734 89 00

24

Urbani podvig Naša prva postaja pa je bil Ljutomer, kjer smo v novi športni dvorani spustili v boj za medalje našega nadobudnega karateista, mi pa smo šli raziskovat okolico.

Najprej na jutranjo kavico in vročo čokolado v bližnjo slaščičarno, potem pa v avtomobil in do Babičevega mlina v Veržeju. Do tja je iz Ljutomera slabih 10 minut vožnje. Prostora za parkiranje je dovolj, za sprehajanje pa še več. Še pred stotimi leti je bilo na Muri preko 90 plavajočih mlinov, danes pa sta le še dva – eden v Veržeju in drugi v Ižakovcih. Babičev mlin na Muri je plavajoči kombinirani mlin, kar pomeni, da mlinarska hiša stoji na kopnem, vodna kolesa pa plavajo na Muri. In še vedno deluje! Tako je lahko ati Nini prav nazorno razložil celotno delovanje mlina, čeprav so nas najbolj zanimali rezultati delovanja mlina – zaboji ržene, koruzne, ajdove in bele moke, ki so bili v zgornjem nadstropju mlinarske hiše.

Priporočam nakup! Čeprav je Babičev mlin precej obiskan, je moka poceni.

Z Nino sva se podali še mimo 150 let stare bele vrbe po potki ob Muri navzdol, kjer je obrežje Mure še vedno utrjeno na star način, tako kot so to nekoč počeli büjraši.

Grad Beltinci

Skakali sva po »kubikih«, velikih kamnitih kvadrih, ki varujejo Murin breg, in opazovali račke, ki so plavale v mirnem rokavu. Seveda je bila Nina brez vseh skrbi in navdušena nad skakanjem, mene pa je ob vsakem skoku zaskrbelo. Kaj pa če pade v vodo? Na srečo se ni nič zgodilo.

Naš naslednji postanek je bil dvorec Rakičan, ki je od Murske Sobote oddaljen slaba dva kilometra. Dvorec je bil zgrajen v renesančnem slogu in prezidan v baroku.

En trakt dvorca je že prenovljen, kar se najlepše vidi z urejenega notranjega dvorišča. Za dvorcem je lep park, na južni strani pa so ograde s konji. Vodeno jahanje konj poteka šele v popoldanskem času, sicer bi zagotovo morali osedlati kakšnega konjička tudi za nas. Cena je minimalna – 10 minut jahanja za otroke (na povodcu) stane le en evro, starši pa lahko ta čas v miru spijete kavo na terasi gostišča Pri grajskih konjih.

In že smo se peljali proti naslednjemu dvorcu – gradu Beltinci. Začetki gradu naj bi segali v 14. oz. 15. stoletje.

Pravokotno zasnovana graščina je obdana z obzidjem s štirimi stolpi, ki ga je obdajal obrambni jarek z vodo iz potoka Črnec.

Graščino prenavljajo, vendar je že mogoče zaznati njeno nekdanjo veličino. Prav škoda, da nam ni uspelo videti ene večjih zanimivosti gradu – obokanih podzemnih rovov, ki povezujejo grad s cerkvijo in z grajsko kaščo – grenarom z železnimi vhodnimi vrati iz leta 1754.

Ko pridemo naslednjič, se bomo potruditi in poiskali pot v beltinško podzemlje.

Sprehod skozi grajski park se je žal hitro končal. Zazvonil je namreč telefon in morali smo po nestrpnega in sestradanega četrtega člana družine, ki je že zaključil s tekmo. Mimogrede – bogatejši smo za eno srebrno. Pot iz Belticev do Ljutomera se je vlekla.

Pobrali smo Mateja in šli na zasluženo kosilo v bližnjo gostilno. Jejte bograč!

Gobova juha in ričet nista bila preveč dobra izbira. Nauk: na izletih vedno jejte pristne jedi okolja, ki ga obiščete!

Okrepčani smo se odpeljali do Ižakovcev. Na parkirišču smo pustili avtomobil in se peš podali po Otoku ljubezni na Muri. Ogledali smo si plavajoči mlin in brod, s katerim se še danes lahko prepeljete na nasprotni breg (kritika: nikjer nismo videli voznega reda in ne vem, če prevaža naključne obiskovalce), šli čez park,

Dvorec Rakičan

sedeli ob Muri in opazovali njeno moč.

Bližala se je ura, ko smo bili dogovorjeni za obisk pri prijateljih na biokmetiji Zel. Hitro v avtomobil in proti Kogu na klepet z vedno nasmejanimi prijatelji. Res se ne poznamo dolgo, pa še zelo redko se vidimo, vendar je nasmeh vedno na njunih obrazih. Čas nam je tako hitro minil, da smo pozabili pogledati, kje je bil letos 'naš košček' vrtička. Tisti košček vrta, kjer je zrasla zelenjava, ki je sedaj lepo v kozarcih v našem prtljažniku. Romanine in Zvonkove kisle kumarice in rdeča pesa so najboljše na svetu! Hvala obema!

Dan se je počasi prevešal v večer, vendar mi še nismo mogli domov. Odločitev je padla – gremo še v Jeruzalem.

V poznopopoldanskem soncu smo vijugali po gričih proti Jeruzalemu. Od lepote pokrajine smo ostali brez besed.

Nazaj grede je bil avtomobil precej težji ... Mi smo se najedli, v prtljažniku smo imeli nekaj desetkilskih vreč moke iz Babičevega mlina, nekaj litrov olja iz domače oljarne v Veržeju ter bio ozimnico biokmetije Zel. Lepi in dobri spomini na naš tokratni izlet, ki so trajali celo dolgo mrzlo zimo.

Samo za očke

Razboleni členki piše: očka Gregor

Še se bežno spominjam serije sedmih antibiotikov zapored, neskončno vnetih ušes, zibanja otroka, ki zverinsko tuli zaradi kolik, in strašanskega veselja nad vsakim podrtim kupčkom.

Spominjam se iskanja hladilnika na samotnem otoku, da smo lahko shranili antibiotike; bakterij, ki smo se jih nalezli v čakalnici pri zdravniku, ko smo šli pokazat naše viruse; potapljanja razbeljenega otroškega telesa v hladno kopel ter pitja soka rdeče pese za zbijanje vročine; nasilnega vpihavanja zdravil v majhna pljuča, ki so doživela napad neke bolezni, sumljivo podobne tisti, zoper katero sva otroka cepila; živčnega čakanja, kdaj bodo minile štiri ure, da bo otrok končno lahko dobil nov odmerek paracetamola oz. če ta ni pomagal, še kakšnih bolj močnih svečk; vsakodnevnega triurnega zibanja in nošenja malega bitja, ki zaradi zamašenega noska ni moglo spati v postelji; nasilnega brizganja sirupov v mala usta, ki so se kremžila od okusa zdravil; dolgotrajne borbe z vneto ritko; nočnega prestiljanja postelje, ki je s krvavimi madeži kazala na novo krvavitev iz nosu; podlaganja postelje, da je mali smrkavec lahko vsaj malce zaspal; antibiotikov na morju, antibiotikov v hribih, antibiotikov na Švedskem, v Spodnji Idriji in na Krku; tako odmevajočega kašljanja, da je otroka vsakokrat zbudilo, ... In če smo se virusom in bakterijam slučajno izognili, so nas mučili izpahnjeni komolci, polomljena sekalca, požrta železna kroglica, priščipnjen palec na roki

ali velikanska bradavica na prstu noge.

Vse to se je dogajalo samo nekaj let nazaj.

Najina junaka sta danes zdrava. Hitro potrkam po bukovem lesu naše jedilne mize, kajti strašansko oddaljena preteklost se lahko hitro vrne.

Danes smo šli v hudem mrazu peš v bazen in po nekajurnem kopanju po mrazu zopet domov. V preteklosti bi bila rezultat kašljanje in vročina, danes pa je nekdaj inkvizicijsko čiščenje nosov z litri in litri fiziološke raztopine pozabljeno.

Pa ne zato, ker sta otroka bolj utrjena, ampak ker je čiščenje nosov z litri in litri fiziološke raztopine postalo vsakodnevna in samoumevna rutina. Lumpa sama povesta, katero nosnico je treba temeljiteje očistiti.

Hitro potrkam po smrekovem lesu naših oken, kajti oddaljena preteklost se lahko hitro vrne.

Zimski nogomet na ulici s kapo, varno spravljeno v žepu bunde, bi nekoč povzročil vneta ušesa ali vsaj nahod. Danes je to drugače, čeprav ne zato, ker sta otroka bolj utrjena, ampak ker otroka sama poskrbita, da imata kapo vedno na glavi. Hitro potrkam po macesnovem lesu naše vrtne ograje, kajti oddaljena preteklost se lahko hitro vrne.

Včasih je bilo dovolj, da smo se gibali v 300-metrskem pasu okoli bolne osebe in že smo bili tudi mi bolni. Danes je to drugače.

Kužni pas se je zožal na 300 milimetrov.

Hitro potrkam po hrastovem lesu naše starinske omare, kajti oddaljena preteklost se lahko hitro vrne.

Včasih smo imeli centralno kurjavo nastavljeno tako, da fanta zjutraj ni zeblo.

Danes skačeta naokoli v tanki pižami, spita popolnoma nepokrita v hladni sobici in gledata televizijo, sedeč na kavču s toplim puloverjem v naročju, ker sta preveč zatopljena v nedeljski Živ Žav, da bi se oblekla. Pa sta vseeno zdrava. Hitro potrkam po orehovem okvirju našega ogledala v veži, kajti oddaljena preteklost se lahko hitro vrne.

Dandanes imam od trkanja po lesu že prav razbolene členke ter mnogo bolj zdravo družino kot v oddaljeni preteklosti izpred dveh let. Morda so pomagala zdravila, majoneza, homeopatija, bioresonanca, piškoti z mlekom ali en mesec morskega zraka, morda pa je vse veliko bolj enostavno. Tako kot so nama napovedovali vsi okoli naju, je morda glavni razlog enostavno minevanje časa. Pa niti do poroke še nismo prišli, pa je že kar dobro …

25

26

KuhaRajanje

Ideje za drobne prigrizke malih popotnikov besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Odkrivanje nove pokrajine in drugačnega življenja je za vsakega otroka velika dogodivščina. Kako lepo je opazovati njihovo navdušenje, ki ga širijo okoli sebe.

Veselimo se z njimi! Še zdaleč ni nujno, da je njihovo potovanje povezano z zelo oddaljenimi in eksotičnimi kraji. Že šolski izlet ali obisk lepega koščka Slovenije je lahko doživetje, ki si ga bodo lahko zapomnili za celo življenje.

Vsaka otrokova ali družinska odsotnost iz domačega okolja in kuharskih pripomočkov prinaša tudi skrb za izbor in okusnost popotniške malice.

Veliko staršem manjka pravih idej in receptov, zato se raje odločijo in »skočijo« v trgovski center ter se oskrbijo s piškoti, z bonboni, s čipsom, kokakolo in drugimi nezdravimi živili. Doma jih naložijo v potovalno torbo ali potovalni hladilnik ter brez razmišljanja in z dodatnim denarjem rešijo nepotrebno starševsko zagato.

Poskušajte se izogniti takšnemu razmišljanju in oskrbovanju z nezdravimi prigrizki. Naredite okusen izlet ali dopust, še preden otrok ali celotna družina odide na potovanje. Pripravite se in preglejte atraktivne in po vašem okusu narejene recepture. Ne dovolite, da kogarkoli preseneti lakota, ki lahko pokvari popolno izletniško ali dopustniško razpoloženje. Žrtvujte malo svojega časa in izdelajte prehranjevalni načrt, ki ga boste lahko večkrat uporabljali in nadgrajevali.

a zdravo z h i d v a n ideje in rano na h e r p Poiščite o k ns to druži i v r a b n i ! aja.net r a g n i R

Predstavljam vam nekaj priporočil, idej in receptur, ki jih lahko vključite v zdrav prehranjevalni popotniški načrt. ∫ Pri izboru živil vedno upoštevajte način in dolžino potovanja. ∫ Določite porcije, ki so primerne za posameznega popotnika. ∫ Pakiranje je priporočljivo v vrečke, omote ali posode, ki so ekološko razgradljiva in ne onesnažujejo okolja, ali v posode za večkratno uporabo.

Zavedati se morate, da imamo zelo omejen prostor v torbah za nošenje, zato je treba optimizirati porcije in embalažo. ∫ Nikoli ne pojdite na pot brez švicarskega noža. Je pribor in orodje, ki olajša delo in pripravo hrane. ∫ Otrok naj na šolski izlet z avtobusom ne vzame hladilne torbe, je pa primerna in nujna, kadar odide na pot z avtomobilom cela družina. ∫ Navadna voda je najboljša pijača, zato je vzemite na pot v zadostni količini.

Voda preprečuje dehidracijo in tudi najbolj odžeja. Razne sladke in gazirane pijače povzročajo dodatno žejo in potrebo po slanih jedeh. ∫ Sveže narezana zelenjava ali sadje je dober izbor, če imate priročni hladilnik. Pri sadju so za pakiranje najbolj priročne grozdne in rdeče jagode, ki predstavljajo en grižljaj. Pri zelenjavi pa so najučinkovitejše palčke različne zelenjave, ki jih lahko pomakamo v doma narejeno omako, ter paradižnik češnjevec, ki je osvežujoč in ga enostavno pakiramo. ∫ Suho sadje je enostavno za pakiranje in priročno na potovanjih. Tudi sadne ploščice različnih vrst in oblik sodijo zraven. ∫ Še bolj okusna je sadna koža (glej recepturo v nadaljevanju), ki vsebuje veliko mineralov in vitaminov iz različnega sadja, ki smo ga predhodno sesekljali in dehidrirali. ∫ Domače pečeno pecivo iz kakovostnih sestavin, ki vsebujejo primerno prehrambeno sestavo živil, brez odvečnih maščob in sladkorja, je prav tako dobrodošla hrana na poti, ki daje popotniku energijo in moč. ∫ Oreščki so priročna živila, ki jih lahko vzamemo na pot. Lahko jih pripravimo na način, ki nam najbolj ustreza. ∫ Granola je mešanica različnih oreščkov in suhega sadja, ki jo lahko popečemo v pečici z dodatki, ki so prilagojeni okusu posameznika ali družine. ∫ Pripravimo lahko različne vrste mini sendvičev, ki so lahko plod vaše inovativnosti in kreativnosti. ∫ Ker je meso hitro pokvarljivo, so najboljši nadomestek beljakovin in kalcija različne sirove kocke in krekerji. ∫ Različne oblike mini sendvičev lahko oblikujemo po želji in okusu. Da bi bila malica še bolj pestra, lahko sendviče nadomestimo z raznimi zavitki in doma narejenimi okusnimi palčkami z različnimi nadevi. ∫ Tudi družinsko kosilo ali večerja je lahko priročno zapakirano in ga pripravimo vnaprej. Že prej pripravljena okusna kremna ali zelenjavna juha iz svežih sestavin nam pogreje in okrepi telo. V poletnih časih pa nam pride prav tudi osvežilna hladna sadna juha, ki jo lahko pripravimo iz sezonskega sadja.

Priporočam termo posode, ki so neprodušno zaprte in obdržijo temperaturo tudi do 6 ur. Tudi mešana zelenjavna ali sadna solata je dovolj za lahko kosilo.

Shranimo ju v hladilni torbi.

27 Špinačne palčke

Kumarična nabodalca

Sestavine za družino: ∫ 500 g zmrznjene špinače 225 g feta sira 225 g mehkega sira (npr. Philadelphia) 1 paket vlečenega testa 1,5 dl olivnega olja

Postopek priprave: Pečico segrejemo na temperaturo 175 ºC. Zmrznjeno špinačo odtalimo. V mešalniku sesekljamo špinačo, feta in mladi sir, dokler ne postane tekoče. Na čisto ploščo razgrnemo kose vlečenega testa ter jih razrežemo na pravokotnike, velikosti 13 x 17 cm ali drugo poljubno velikost. Na polovici jih premažemo z olivnim oljem. V PVC-prozorno vrečko nadevamo špinačno mešanico. Na vogalu vrečko odstrižemo, da služi kot dresirna vrečka. Na en del testa nanesemo mešanico špinače in sira in ga zvijemo v rolico ter na koncu rob ponovno premažemo z olivnim oljem. Rolice zložimo na papir za peko in jih damo v pečico. Pečemo 12–15 minut oz. toliko časa, da so palčke zlato zapečene.

Sestavine za družino: ∫ puranja šunka mladi sir vložene kumarice

Postopek priprave: Puranjo šunko oblikujemo tako, da postane pravokotnik.

Zmešamo mladi sir in mu dodamo poljubna zelišča. Na šunko nanesemo mešanico mladega sira. Na šunko položimo srednje velike kisle kumarice in jih ovijemo. Vse skupaj damo v hladilnik, da se mladi sir strdi. Na koncu z ostrim nožem razrežemo kumarice na 2 cm široke kolobarje.

VELIKA NAGRADNA IGRA! Obišči www.ringaraja.net/frutek in osvoji zalogo Frutka za poletje!

28

KuhaRajanje Granola Sestavine za 4 osebe: ∫ 2 žlici medu 1,2 dl vroče vode vanilja 300 g ovsenih kosmičev 150 g rženih ali pšeničnih kosmičev 100 g lešnikov, mandljev ali drugih nesoljenih oreščkov 50 g sončničnih semen 50 g sezamovih semen 50 g rozin 50 g suhih marelic ali datljev temna čokolada olje

Postopek priprave: Pečico segrejemo na 120 °C. Zmešamo med, vročo vodo in vaniljo. V veliki skledi zmešamo kosmiče, oreščke (če jih bomo sesekljali, jih nikar ne sesekljajmo predrobno) ter sončnična in sezamova semena. Vmešamo mešanico medu, vode in vanilje. Dobro premešamo in stresemo na plitev pekač, obložen z malce naoljenim papirjem za peko. Mešanico lepo razporedimo in poravnamo. Pečemo približno eno uro (da granola lepo porjavi) in vmes trikrat ali štirikrat dobro premešamo. Še toplo granolo zmešamo z rozinami in sesekljanimi suhimi marelicami ali datlji. Večje kose granole razlomimo. Granolo ohladimo in shranimo v neprodušno zaprtih posodah. Granolo prelijemo z mlekom ali jogurtom ali pa nekaj žlic granole potresemo po narezanem svežem sadju.

Sadna koža

C

M

Sestavine:

Y

∫ sveže sadje (npr. marelice, hruške, slive, gozdni sadeži, jabolka, breskve, grenivka, …) ∫ voda ∫ limonin sok ∫ začimbe, dišave po izbiri in okusu (npr. cimet, muškatni orešček) ∫ sladilo po potrebi (npr. med, rjavi sladkor, javorjev sirup, melasa)

CM

MY

CY

CMY

K

Postopek priprave: Sadje umijemo in olupimo. Če bomo uporabili sadje s koščicami, ga razkoščičimo. Sadje prej poskusimo, preden ga uporabimo. S tem okusimo njegovo sladkost in dodamo sladilo glede na sladkobo. Če sadje skuhamo, dodamo za vsake 4 skodelice sadja pol skodelice vode.

Kuhamo 10–15 minut oz. dokler ni sadje skuhano. Skuhano sadje zmečkamo z mečkalnikom za pire. Po okusu sladimo ali dodamo limonin sok in začimbe. Vse skupaj mešamo na majhnem ognju približno 5–10 minut. Da bi dobili čim boljšo teksturo, sadni pire sesekljamo še z mešalnikom. Namestimo pekač in ga prekrijemo z živilsko PVC-folijo. Na folijo nanesemo sadni pire največ 1 cm debelo. Pekač položimo v ogreto pečico, ki ne sme presegati 46 ºC ali dehidrator – sušilnik za sadje in zelenjavo. Pekač pustimo v pečici ali sušilniku čez noč oz.

8–12 ur. Alternativa je tudi sušenje na zraku ob sončnih dneh v poletnih mesecih. Ko je postopek končan, sadno kožo zvijemo in jo lahko hranimo v hladilniku tudi dalj časa. 4 skodelice sadja zadostuje za pekač sadne kože.

Drobni prigrizki – sendviči Sestavine za jagodni sendvič: ∫ 2 rezini polnozrnatega kruha 2 čajni žlički nemastne skute 3 jagode, na tanko narezane 2 čajni žlički medu za starše: ščepec grobo mletega črnega popra

Sestavine za sendvič na nabodalu: čabata paradižnik češnjevec puran ali piščanec, pečen v koščkih sir kumarice

C

M

Y

M

Y

Y

MY

K

29

30

Zdravje

VSEBINA POTOVALNE LEKARNE: ∫ obliži (če boste imeli obliže z otroškimi motivi, se kar pripravite, da bo polno praskic), ∫ povoj in nekaj sterilnih kompres (gazic), ∫ zdravila za zniževanje povišane

telesne temperature, ∫ zdravila za lajšanje bolečin, ∫ zdravila za lajšanje alergijskih

težav, ∫ zdravila za lajšanje težav z drisko, ∫ hladilno mazilo, praška pasta, ∫ ribja mast (naše babice še vedno prisegajo nanjo, nepogrešljiva je pri raznih vnetjih, alergijskih reakcijah in blažjih opeklinah).

POTOVALNA LEKARNA piše: Petra Logar

Bliža se čas počitnic, dopustov in izletov. Če že sestavljate seznam najnujnejših stvari, ki jih boste vzeli s seboj, nikar ne pozabite na potovalno lekarno. Prav je, da imate pri roki prvo pomoč zase in vso družino.

www .ringa

raja.n

et Vse dojen o zdravju čkov in ne na R in otrok p gi inga raja. oiščite net.

Poklicali smo v kranjsko porodnišnico in vprašali, kaj naj na seznam nujnih stvari vključi nosečnica, katera zdravila ji lahko pridejo prav. »Nosečnica potrebuje urejeno zdravstveno zavarovanje. Pozanimati se mora tudi, na koga se na dopustu lahko obrne, kje je prva zdravniška pomoč, če nastopijo težave ali bolezen. Nosečnica naj se izogiba neposrednemu soncu, zadržuje naj se v senci, uporablja naj zaščitna sredstva (zaščitne kreme za sončenje z ustreznim faktorjem, sončna očala, pokrivalo, senčnik, ...). Potrebna je zadostna hidracija, kar pomeni, da naj nosečnica pije dovolj tekočine, med potjo naj je lahke prigrizke.

V primeru povišane telesne temperature lahko zaužije lekadol, s seboj ima lahko aktivno oglje in prašek za rehidracijo, če se pojavi driska ali bruhanje. Če ima težave, lahko uporabi tudi kanesten vaginalete oziroma vagisa. Pri sebi mora vedno imeti materinsko knjižico z vsemi izvidi o nosečnosti in krvno skupino. Pred odhodom na dopust naj se pogovori in posvetuje z izbranim ginekologom,« nam je povedala mag. Irena Virant, specialistka ginekologije in porodništva.

Katera zdravila potrebuje mamica za zelo majhnega dojenčka? »Za dojenčka je pomembno, da ga mati doji, uporablja zaščitna sredstva proti soncu in ima v potovalni lekarni tudi svečke proti povišani telesni temperaturi. V primeru težav mora mati vedeti, na koga in kam se lahko obrne. Te informacije je dobro pridobiti že pred odhodom na dopust,« svetuje Virantova.

Včasih se zgodi, da malček zboli ravno nekaj dni pred odhodom na dopust. Starši so zaskrbljeni, naj gredo ali naj dopust raje odpovedo.

Kaj storiti, smo vprašali pediatra Boruta Baniča.

Kaj jim svetujete? Ali lahko gredo vseeno na morje, če otrok nima vročine, če se ga loteva le prehlad?

Kje je meja, kdaj k zdravniku in kdaj pomaga »domača« lekarna? »Če ima otrok le prehladne znake brez vročine, gre lahko na morje. Seveda mu je med vožnjo treba zagotoviti primerne pogoje – klima v avtomobilu naj bo nastavljena na največ pet stopinj pod zunanjo temperaturo in ne pod 22 °C.

Izognite se potovanju v največji vročini.

Na cilju pa mora imeti otrok zagotovljene primerne pogoje. Šotor ali prikolica na soncu ni primerna nastanitev. Pri odločitvi za obisk zdravnika se ravnajmo po enakih kriterijih, kot če bi ostali doma. Obisk zdravnika »za vsak slučaj« je nesmiseln, saj lahko otrok iz zdravnikove čakalnice odnese na počitnice infekt, ki ga drugače ne bi dobil.« Kaj storiti, če otrok zboli na dopustu, npr. če tarna, da ga bolijo ušesa?

Kakšna je prva pomoč v takem primeru? Če dobi vročino? »Če otrok zboli na dopustu, ukrepajte podobno, kot če bi bili doma. Če ste v krajih s slabo razvitim zdravstvom, obiščite zdravnika le v skrajni sili. Pred tem se po telefonu posvetujte z otrokovim pediatrom.

Po obisku lokalnega zdravnika pokličite otrokovega pediatra še enkrat in mu povejte, kaj je lokalni zdravnik ugotovil in kakšno zdravljenje je svetoval. Če otroka začne boleti uho ponoči, mu dajte zdravilo proti bolečinam (isto zdravilo, kot ga imate proti vročini). Zjutraj pa ukrepajte enako kot pri ostalih boleznih. Za vročino velja enako kot za vnetje ušes. Če je otrok videti zelo bolan, tudi ko mu vročina pade, morate ukrepati takoj,« svetuje Banič.

V družini je največ skrbi usmerjenih prav v potovalno lekarno najmanjših. Ta je brezhibna in vsebuje vse za prvo pomoč. Od povojev do kreme in zdravilnih bonbonov z okusom višnje. In kdo ve bolje, kako je zanje poskrbljeno med potovanjem, kot prav tisti, ki jim je namenjena?

Odpravili smo se v Vrtec pri osnovni šoli v Žireh in petletnike vprašali, katera zdravila mamice vzamejo, ko se odpravijo na potovanje: »To pa ne vem, mi ne pove. Za na smučanje je enkrat mami vzela vsa zdravila, kar jih imamo!« Andraž

»Jaz nič ne vem. Sedaj, ko imamo Gala (mlajši bratec), bo pa najbrž vzela kaj s sabo.« San

»Mami mi da tabletko, ki jo moram pojesti in čez nekaj popiti. Imam tudi zapestnico za na roko, da mi med potjo ni slabo.« Teja

»Tabletko za v usta, ki jo moram imeti v ustih toliko časa, dokler ne pridemo tja, kamor gremo.« Neda

Iris

»Jaz imam takšno zapestnico proti slabosti, kot jo ima Teja, le da imam jaz modro, ona pa zeleno.« Ajda

»Sirup proti »algam« (alergiji), da če sem preveč na soncu, se mi ne naredijo pike.« Žan Mai

»Jagodne tabletke za tistega, ki zboli in ga grlo boli.« Neja

»Kadar me v avtu boli trebuh, mi mami da smoki in me takoj neha boleti.« Dian

»Mami vzame s seboj lekadol, ker jo velikokrat boli glava. Za mene in Nejca pa vzame septolete, če naju kaj v grlu žgečka. Imajo okus po višnjah!« Rok

»Mami vzame zdravila proti slabosti in čaj.«

»Pri nas vzame zapestnice in tabletke.« Jakob

Ne pozabite na potovalno lekarno in na urejeno zdravstveno dokumentacijo. Pozanimajte se, kje v kraju, kjer boste letovali, je najbližja zdravniška pomoč. Mi pa vam seveda želimo, da bo potovalna lekarna, z izjemo otroških obližev, ti so nujni, četudi je ranica na kolenu nevidna, ostala zaprta.

31

NAVODILO: SPODAJ RASTE NOVA ROŽICA. OBKROŽI TISTO VREME, KI GA IMA ROŽICA RADA.

CILJ: OTROK LOGIČNO SKLEPA IN IŠČE POVEZAVE Z NARAVO.

NAVODILO: V VSAKEM KVADRATKU UGOTOVI, KATERIH SLIČIC JE VEČ. SPODNJIH ALI ZGORNJIH?

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PRIMERJA MED SEBOJ.

NAVODILO: PRERIŠI SLIČICO V SOSEDNJI KVADRATEK.

CILJ: OTROK SE URI V RISANJU.

NAVODILO: OBKROŽI SLIČICO, KI JE ENAKA PRVI.

CILJ: OTROK PREPOZNA SLIČICE ENAKE VELIKOSTI.

CILJ: OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE IN SE URI V BARVANJU.

NAVODILO: PRAZNA POLJA V BARVNEM SUDOKUJU IZPOLNI TAKO, DA SE V VSAKI VRSTICI IN V VSAKEM STOLPCU BARVA PONOVI LE ENKRAT.

ustvarja: Manja Žugman Širnik

EM SI, ITI, J O P A Z H AM IN I VRATA OD K S I R V Z ZA SKO ASTAVLJAM .

A C I J L ITE AM EN KO UČ PA SONCU S SI POSTAVLJ JAZ JU ŠOTOR R NA MO

Z DESKO V MOR JE ODH DA VETER ULOV ITIM, KI ME PELJE SEM IM, IN TJA, KDOR SI UPA, TA ŠPORT RAD IM A.

D——

(POČIT

—————

NICE)

P ——

———

———

PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

(DESKANJE)

UGANKE

NAVODILO:

PISAN GOZD ME OBDAJA, PO TRATI SE SRNICA SPREHA JA, VEVERICA NA DREVO HITI, PTIČEK NA VEJI ŽVRGOLI.

S—

———

N————

—

(NARAVA)

VSAK DAN SK POTEM PA OZI OKNO POSIJE, ČE ČE GA OB Z NEBO ZAVIJE. POTEM RA LAK PREKRIJE, DO ROŽIC E ZALIJE.

MORJA NE BOJI TO POČNE VSAK, KI SE OHLADI. IN V NJEM RAD SE

(SONCE)

P————— —— (PLAVANJE)

M————

TO JE KRA KI PREDSTAV JŠE POTOVANJE, LJA P HKRATI PA SE RIJETEN ODDIH, KAJ NOVEGA NAUČIMO, KAKŠNO GO RO OSVOJIM O.

I——

——

(IZLET )

VSTANE, J A D O G Z E , TAM SONC ELJE VSE PREVZAME ES TAM NAS V E ČAS UPOČASNI, I TAM S I VSAK LEŽ Ž A L P A N I. KO SE OHLAD M E J N V IN

(MORJE)

NAVODILO: POMAGAJ VSEM ŠTIRIM LIKOM, DA PRIDEJO DO MORJA. NARIŠI POT PO ČRTKANI ČRTI.

CILJ: OTROK VADI ENOSTAVNO RISANJE PO ČRTI.

NAVODILO: POIŠČI PARE. TISTE SLIČICE, KI IMAJO PAR, POVEŽI S ČRTO, TISTE, KI SO BREZ PARA, PA OBKROŽI.

CILJ: OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN POVEZOVANJE.

NAVODILO: VSAK AVTO POVEŽI S HIŠKO ENAKE BARVE.

CILJ: OTROK PREPOZNA ENAKE BARVE.

CILJ: OTROK SE URI V RAZISKOVANJU IN RISANJU.

NAVODILO: POMAGAJ DEKLICI NAJTI IZGUBLJENO ŽOGO. KATERA POT JE PRAVA?

POLETNA NAGRADNA NALOGICA

POBARVAJ PRIJATELJA, MEDVEDKA IN ZAJČKA, KI SE ODŽEJATA Z VODO. POBARVANKE NAM POŠLJI DO 15. AVGUSTA IN IZŽREBALI BOMO 10 SREČNEŽEV, KI BODO PREJELI PAKET:

NAVODILO: KATERI METULJČEK NA DESNI STRANI ČRTE JE PRAVI, DA BO ZAPOREDJE PRAVILNO? OBKROŽI GA!

CILJ: OTROK PREPOZNA VZOREC.

Nagrajenci iz majske številke Ringarajinih iskric: Lino brisačo prejmejo: Pika Razinger, 1411 Izlake; Gašper Babič, 6272 Gračišče; David Bonin, 6000 Koper; Nik Andolšek, 1310 Ribnica; Lara Grnjak, 9240 Ljutomer; Jan Vahčič, 8250 Brežice; El Tayda Koncilja, 3000 Celje; Tara Novak, 1312 Videm Dobrepol; Luka Stegenšek, 1410 Zagorje; Vita Hren, 8361 Dvor.

Plišastega rumenega Tolija prejmejo: Žan Tian Geisler, 9222 Bogojina; Matija Stanovnik, 4267 Srednja vas; Maja Lindič, 1000 Ljubljana; Neli Šinigoj, 5290 Šempeter; Žiga Rihtarič, 2234 Benedikt; Ines Irgolič, 3220 Štore; Ina Ostroško, 2250 Ptuj; Amadeja Rek, 2000 Maribor; Katarina Brdnik, 2316 Zg. Ložnica; Nejc Kirn, 1330 Kočevje. Čestitke vsem nagrajencem. Nagrade prejmete po pošti!

POVEŽI PIKE IN POŠLJI REŠITEV DO 10. AVGUSTA. IZŽREBALI BOMO 10 MAXI NAHRBTNIKOV.

POLETNA NAGRADNA NALOGICA

DRA G

55 1

54

2 5

4

3 13

14

7

6

52

51

10

11

15

53

8 9

12

49

50

16

IP MED 24. J RIJAT ELJI UNI ME O JEM , BIŠČ IN 9 ITE V MAR .

JULI IBO RSKE PARKU DOŽ JEM MM IV ESTN EM P ETIJ V ARK U!

17

49 48

20

21

19

18

47 46 45

22

29

44

30

31

28

43

32 34

27

33 39 38 40

24 35 25

26

www.raiffeisen-maxi.si

36

37

42 41

Raiffeisen Banka d.d., Zagrebška cesta 76, 2000 Maribor

23

NAVODILO: PUNČKE IMAJO OBLEKE RAZLIČNIH BARV. PREPIŠI ČRKE S PUNČK NA ZASTAVO. PRI TEM PAZI, DA VPIŠEŠ ČRKO V KROG ENAKE BARVE, KOT JE PUNČKINA OBLEKA. KAJ PIŠE NA ZASTAVI?

CILJ: OTROK PREPISUJE ČRKE PO NAVODILIH.

POMAGAJ LINU SKOZI LABIRINT DO OBALE, KJER BO LAHKO CELE DNEVE PLAVAL IN SE IGRAL. SVOJE REŠITVE NAM POŠLJI DO 10. AVGUSTA IN LINO BO IZŽREBAL 10 LINO BRISAČ.

CILJ: OTROK PREPOZNA ENAKE VZORCE.

NAVODILO: PREŠTEJ ENAKE PTIČKE. NJIHOVO ŠTEVILO VPIŠI V KVADRATEK OB PTIČKU SPODAJ.

NAVODILO:

EL ČAS, IŠ R P JE O N Č KO N SLADKAMO O K H A L E S KO OM. S SLADOLED IN LUČKI. T E N R O K J A POBARV

MOJE IME JE: (PODPIŠI SE)