Ringarajine iskrice pomlad 2012

Zdravje: Klopi na pohodu • Eko družina: Pirhi v naravnih barvah • Otroški kotiček: 11 zabavnih nalogic

POMLAD | 2012

Tema meseca:

Astma pri otrocih Psihologija:

Jecljanje KuhaRajanje:

Velikonočni kruh na otroški način

www.vw-gospodarska.si

2.000 EU prihrankaR

+ DARILO

otroški avtosede ž Volkswag en

Novi Caddy Family.

Najbolj družinski Caddy vseh časov.

Novi Caddy Family z izjemno varčnim dizelskim motorjem 1.6 TDI 102 KM (75 kW) in litimi platišči ima vse, kar potrebuje družinski avto. Je varen in udoben, s serijskim sistemom ESP, klimatsko napravo, električnim pomikom stekel in daljinskim centralnim zaklepanjem.

Praktičnost zagotavljajo sedeži v potniškem prostoru, ki jih lahko poklopite, zložite ali odstranite iz vozila. Tako boste vedno imeli dovolj prostora za veliko prtljage ali pa za prevoz nove otroške sobe. Brez težav boste parkirali s pomočjo zadnjih parkirnih senzorjev, za udobno vstopanje in izstopanje pa poskrbijo drsna vrata. Zatemnjenih zadnjih stekel bodo veseli vaši malčki, saj jih sončni žarki ne bodo motili pri opazovanju okolice. Ker pa je varna vožnja otrok najpomembnejša, vam ob nakupu Caddyja Family podarimo otroški avtosedež Volkswagen.

Izbirate lahko med avtosedežem Bobsy G1 ISO FIX DUO (9–18 kg) in Bobsy G3 (15–36 kg).

Caddy Family vam v omejeni količini nudimo s prihrankom 2.000 EUR. Za več informacij obiščite trgovca z vozili Volkswagen gospodarska vozila.

Emisije CO2: 149 g/km. Kombinirana poraba goriva: 5,7 l/100 km.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slike so simbolne. Produktno ime Caddy® je zaščitena blagovna znamka družbe Caddie S.A., ki je dovolila njegovo uporabo družbi. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO 2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO 2 , ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.

Uvodnik

Vsebina Pomlad 2012

16

4 6 8

Razglednice

14 16

Foto natečaj: Linova foto zvezdica

18

Dobra praksa

20

Psihologija

Jecljanje pri otroku

22

Samo za očke

23

RR strokovnjak

Otrok grize druge

24

Zdravje

26

KuhaRajanje

30

Eko družina

Velikonočni pirhi v naravih barvah

32

Urbani podvig

35

Otroške iskrice

Že kot majhna deklica sem rada sanjarila – ponoči in podnevi. Večinoma je bilo to sanjarjenje o drobnih stvareh, ki sem si jih želela, in drobnih trenutkih, ki bi jih rada doživela. Če se mi sanje niso uresničile, sem bila slabe volje, zato sem mi je vedno zdelo, da je sanjarjenje nekaj slabega. Moja otroška nagnjenost k sanjarjenju kljub temu ni kar tako izginila in me na malce drugačen način spremlja še danes. Drugače zato, ker sem sčasoma ugotovila, da nimam razloga, da bi mi neuresničene sanje pokvarile dan. Vse sanje, ki sem jih imela kot otrok, so se namreč uresničile. Nemogoče, boste rekli, vendar je res. Sanje so začele postajati resničnost, ko sem jih spremenila v cilje in se na vso moč trudila, da bi jih dosegla. Ni šlo brez ovir in slabe volje, ker bi bilo to najbrž prelahko oz. tega niti ne bi znala ceniti. Tudi ne morem reči, da je bil cilj, ki sem ga dosegla, enak kot na začetku, ampak je bil ravno tak, kot sem si v tistem trenutka želela, potrebovala in sanjarila. Zato si dovolim sanjati še naprej. Prepustite se sanjarjenju tudi vi! Mogoče se vam sanje nepričakovano uresničijo ravno takrat, ko boste to najbolj potrebovali.

24

Eko razglednice Čvekamo

Marija Merljak in Mojca Koman

Tema meseca Astma pri otrocih Zgodnje opismenjevanje v vrtcu

Oda fiziološki raztopini

Klopni meningoencefalitis: Klopi na pohodu Velikonočni kruh na otroški način Domači jogurt

Z avtodomom po Sardiniji

30

Odgovorna in izvršna urednica

Ringarajine iskrice – revija z odgovori za velike in izzivi za male

Številka 11; letnik III, pomlad 2012 | Naklada: 22.000 izvodov | 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o., Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana | Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič | Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac, kreso.gotovac@ringaraja.net | Odgovorna in izvršna urednica: Metka Troha, metka.troha@ringaraja.net, +386 (0)40 453 542 | Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice | Oblikovanje: Andreja Vekar, andreja.vekar@danu.biz | Fotografije: iStockphoto | Lektura: Danijela Cigale, Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev. | Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik | Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net; Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, +386 (0)41 894 303; Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net, +386 (0)40 723 676; Tatjana Maguša, tatjana.magusa@ringaraja.net, +386 (0)68 15 65 51 | Tisk: DZS d.d. | Distribucija: Tali; Barbara Novak Koritnik s.p. | Fotografija na naslovnici: Petra Vrhovec Rozman, www.malizakladi.si | Na naslovnici: Sara Grošelj (4 leta), zmagovalka foto natečaja Linova foto zvezdica Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA: Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: +386 (0)59 960 600 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Razglednice

Še naprej bom o z veseljem objavljali aktiv nosti, ki jih izv ajate z otroki v vaše m vrtcu ali šoli.

Pošljite razgled nico in nam pokažite, kako se zabavate, učite, ustvarja te in veselite!

Razglednice na m pošiljajte na e-naslov iskric e@ringaraja.n et.

Pošljite nam 1 fotografijo in največ 200 besed.

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Vrtec Vrhnika

Vr te c

Šoš

tan

j

k Vrtec Sonče

Vr tec V Napo ojke koj

Vr t Pro ec sen ja

kov ci

Vr tec jca ho Najdi

Vr tec a av Dorn

Vrtec a Mala Nedelj

RAZVIJANJE JEZIKA V VRTCU

Vrtec Vrhnika, vzgojiteljica Polona U. Jerebic

V skupini Miške izvajamo različne aktivnosti, s katerimi otroci razvijajo svoje govorne sposobnosti. Tako v vsakdanji komunikaciji poslušajo jezik in so vključeni v komunikacijske procese z otroki v skupini, doživljajo in spoznavajo verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov in se preko tematskih sklopov, ki so jim blizu, navajajo na samostojno pripovedovanje. Tako praznujemo rojstne dneve otrok ob otrokovi najljubši knjigi, ki jo predstavijo v skupini, uredili smo si knjižni kotiček, v katerem otroci najdejo najrazličnejše knjige, ki jih spodbujajo k samostojnemu pripovedovanju, le-to pa se razvija tudi ob igrah z vlogami, kot so knjižnica, frizer, trgovina, zdravnik, dom, tržnica, kjer posnemajo osebe iz vsakdanjega življenja in ob tem razvijajo svojo domišljijo.

MLADI GLASBENIKI

Vrtec Šoštanj, enota Brina, vzgojiteljici Romana Cverle Krajnc in Irena Žibert

V naši skupini smo se odločili, da bomo podrobneje spoznali glasbila. S pomočjo knjig, računalnika in enciklopedij smo poiskali odgovore na vprašanja. Uredili smo si glasbeni kotiček, kjer smo preizkušali različna glasbila, nekatere pa smo naredili tudi sami.

Obiskali smo glasbeno šolo, kjer so nam pokazali instrumente in nanje tudi zaigrali, na nekatere pa smo lahko zaigrali tudi mi.

OBISK V VRTCU

Vrtec Vojke Napokoj, Moravče, mamica Bernarda Burica

V skupini Račke smo dobili nenavaden obisk. Pred vrtec se je pripeljal gasilski kombi in iz njega sta v gasilski obleki izstopila gasilec Tomaž in gasilka Simona. Potrkala sta na naša vrata. Bili smo zelo veseli, saj sta k nam prišla prava gasilca, ki sta prinesla gasilski koledar in dve vrečki sladkih in vitaminov polnih mandarin. Zahvalila sta se za novoletne čestitke, ki so jih otroci s pomočjo vzgojiteljic Jože in Marte izdelali za gasilsko društvo. Zaželela sta vesel božič ter veliko zdravja, igranja in sreče v novem letu.

Seveda so vsi otroci želeli pozirati z gasilsko čelado na svoji glavi. Ob koncu srečanja smo skupaj naredili gasilsko fotografijo. Hvala gasilcema za lepo presenečenje.

MOJCA POKRAJCULJA

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Marija Rudolf in Mateja Ajlec

Da otroci ne bi le listali in poslušali pravljic, ki jim jih beremo vzgojiteljice, smo se odločili, da pripravimo lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja, v kateri bodo nastopali otroci. V pripravo in izvedbo predstave so bili vključeni vsi otroci iz skupine. Pomagali so pri pripravi pripomočkov, ki smo jih potrebovali pri igranju. V igralnici smo naredili velik lonec, katerega so vsi z zanimanjem občudovali, ponosno pa so ga otroci razkazovali tudi svojim staršem. Otrokom smo razdelili vloge. Tisti, ki niso imeli vlog živali, so igralce spremljali z instrumenti. Na ogled naše predstave smo povabili najprej otroke starejših skupin vrtca. Otroci so si jo z zanimanjem ogledali, mi pa smo jo tudi lepo zaigrali. In ker nam je prvi nastop pred gledalci tako dobro uspel, smo se odločili, da na ogled povabimo še učence prvega razreda. Otroci so bili za kratek čas pravi gledališki igralci, ki svojega veselja ob vsakem aplavzu niso mogli skriti.

IZDELALI SMO PLAKAT

Vrtec Prosenjakovci, dvojezična enota, vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović

Že nekaj časa se v vrtcu pogovarjamo o tem, kaj je zdravo in kaj škodljivo za naše zobe in kako jih moramo negovati. Da bi vse to še bolj utrdili, smo se dogovorili, da naredimo velik plakat. Najprej smo iz različnih reklam izrezali izdelke, ki škodijo našim zobem ter jih nalepili na plakat. Med izrezanimi izdelki je bilo veliko bonbonov, čokolad in veliko drugih sladkarij. Otroci so ugotovili, da imajo teh veliko tudi doma, a bodo v bodoče pazili, da jih bodo zaužili čim manj. Nato smo iz reklamnih prospektov izrezali še izdelke, ki so za naše zobe zelo koristni. Izrezali smo veliko sadja, zelenjave ter mlečnih izdelkov in jih nalepili na drugo stran plakata.

Otroci so preko ustvarjanja plakata pridobili veliko znanja o skrbi za zdrave zobe. Upamo, da bodo tudi v bodoče manj posegali po sladkarijah in mnogo več po sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih.

NA OBISKU PRI GASILCIH Vrtec Najdihojca, Dobrova

Čebelice smo se z veseljem odzvale povabilu prostovoljnega gasilskega društva Veliki Obrež. Pred gasilskim domom so nas pričakali gasilci in gasilke, ki so nam predstavili gasilska vozila, opremo, orodja, njihova oblačila in pokrivala. Predstavili so nam vajo gašenja z vodo in s peno, kjer so sodelovali tudi otroci. Prikazali so nam, kako se gasilci opremijo z dihalno masko. Prisluhnili smo klicu sirene in si ogledali postopek obveščanja, kadar pride do požara oz. druge nesreče. Otroci so pozorno prisluhnili razlagi izkušenih gasilcev in gasilk, nato pa so nas pogostili v gasilskem domu, kjer smo si ogledati priznanja, pokale, fotografije in gasilski prapor. Na obisku pri gasilcih smo veliko novega spoznali in se naučili. Veseli smo bili otroških izjav, da bodo nekoč tudi sami postali prostovoljni in poklicni gasilci.

BELI DAN

Vrtec Mala Nedelja, vzgojiteljica Silvija Filipič

V začetku zimskega časa smo si v našem vrtcu omislili »Beli dan«. Prav za vse skupine je bil to res poseben dan. Že v vrtec smo se (otroci in vzgojiteljice) podali oblečeni v bela oblačila. Belina je zaživela še v belih dejavnostih, npr. čutno zaznavanje belih jedi (ogledovanje, tipanje, vohanje, okušanje), likovno ustvarjanje v belem, iskanje belih predmetov po igralnici, peli smo bele pesmice, rajali v belem, pripravili smo sladko belo presenečenje za vse otroke – rafaelo kroglice ter prisluhnili beli pravljici. Prosili smo naši kuharici, da nam ta dan pripravita bele obroke (malico, sadno malico, kosilo in popoldansko malico ter napitke). Vrhunec tega dneva pa so pripravile vzgojiteljice. Pripravile so belo zgodbico z belo pesmico in jo ponesle od skupine do skupine in natrosile sneg za čaroben občutek dneva in tega zimskega časa. Otroci so ta dan res neizmerno uživali, doživljali veliko radosti in drugačnosti in se ob tem zabavali.

POPOLDANSKO SREČANJE Z BABICAMI

Vrtec Dornava, vzgojiteljici Dragica Jurgec in Nina Arnuš

Smo skupina Zajčki iz Vrtca Dornava in smo stari 2–4 leta. Že drugo leto zapored smo se priključili projektu ObdaRajanje. Letošnje leto smo ustvarjali objemčke. Objemčki so nekaj toplega, prijaznega, nekaj, kar naredimo zato, da razveselimo sebe in še koga – nekoga, ki ga imamo radi, ali pa nekoga, ki je slabe volje in potrebuje nasmeh. Lahko je to čisto pravi objem, lepa beseda ali pa lutka iz blaga, ki jo narediš z ljubeznijo. Tako smo v svojo sredino povabili babice in z njihovo pomočjo izdelali bibe. Babice so bile povabila zelo vesele in so s ponosom ustvarjale in uživale s svojimi vnuki.

Pomlad 2012 |

|5

Eko razglednice

Vr tec Čebelica Vr tec Agata

Vrtec Begunje

Vrtec pri Oš Milana Majcna

Vr te c

Križevci Vrtec pri OŠ ru pri Ljutome

Javo

rje

Vr t ec

Vrtec Gabrovka

Miš

koli

n

SLADKO, A ZDRAVO

Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka-Dole, vzgojiteljica Darja Dolinar

V vrtcu smo se pridružili akciji slovenskih čebelarjev in si pripravili tradicionalni slovenski zajtrk (mleko, kruh, maslo, med in jabolko) v prisotnosti čebelarja, ki nam je veliko povedal o čebelah in prinesel DVD Čebelica sivka, ki smo si ga z veseljem ogledali. Otrokom je bil ponovno predstavljen pomen zajtrka, ki je pomemben dnevni obrok in za katerega je znano, da mu posvečamo premalo pozornosti. A v dneh pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom smo še marsikaj izvedeli: ogledali smo si film Ostal bom zdrav, pogovarjali smo se o prehrambni piramidi, iz reklam smo izrezali živila in jih nalepili na plakat, ki smo ga poimenovali kar Drevo zdrave in nezdrave hrane, pripravili pa smo tudi košarico s kaširanim sadjem. V vseh dejavnostih so otroci uživali in se veliko naučili.

To smo preverili na zaključnem kvizu Ostanimo zdravi.

OTROCI SOOBLIKUJEJO UČNI PROCES V SKUPINI Vrtec Begunje, vzgojiteljici Katarina Vrečko in Biljana Bevc

Eden od otrok je za bralno značko prinesel knjigo Pingvin Pit. Ker je bila otrokom tematika tako zanimiva, smo iz tega izpeljali kar nekaj dejavnosti, otroci pa so bili sooblikovalci učnega procesa. Pogovarjali smo se o živali, kje živi, kako se oglaša … Tudi vzgojiteljici nisva vedeli vsega. In tako smo v skupino uvedli nov interaktivni didaktični zemljevid živali, ki nam prinaša nova znanja. Nova spoznanja smo povezali s starimi informacijami o Eskimih (tematika Otroci sveta), ki živijo »tam, kjer je vedno sneg«.

Pingvina v knjigi smo si dobro ogledali in ga potem narisali. Hkrati smo obnavljali oz. pridobivali znanje o oblikah in barvah. Ker smo imeli v skupini nekaj težav s postavljanjem v kolono, z vlečenjem in s padci, sva se domislili, da imamo v koloni roke ob telesu (kot pingvini). Deluje. Sedaj moramo najti le še primerno pesmico kot znak, da se moramo postaviti v kolono za odhod iz igralnice.

ZDRAVJE V VRTCU Vrtec Agata, Poljane, vzgojiteljici Jožica Maček in Aleksandra Justin

Čebele sodelujemo v projektu Zdravje v vrtcu. Skrbimo za redno telesno dejavnost v telovadnici, na igrišču in v naravi. Veliko pozornost posvečamo zdravi prehrani. Prav vsi uživamo sadje in zelenjavo. Rojstne dneve praznujemo s sadjem. Skrbimo za osebno higieno.

Večkrat na dan prezračimo igralnico. Otroci so komentirali zračenje igralnice. Julija in Neja: »Igralnico prezračimo, ker morajo bacili iti ven!« Eli: »Da noter pride nov zrak!« Manca: »Slab zrak gre iz igralnice.« Maja E.: »Noter pride pa svež zrak!« Jakob: »Tudi sonce gre noter!« Lucija: »Tudi doma je treba zračiti.«

OBJEMČKI ZA OTROKE Vrtec pri OŠ Milana Majcna, Šentjanž, vzgojiteljici Tatjana Zupan in Jožica Revinšek

Z veseljem smo se tudi letos vključili v ObdaRajanje, da razveselimo otroke, ki bodo praznike preživeli v bolnišnicah. Ker delujemo kot EKO vrtec, smo se vzgojiteljice odločile, da izdelamo blazinice iz odpadnega blaga z našitimi plišastimi igračami, ki so bile že dotrajane.

Iz starih stvari so tako nastali objemčki za razveseljevanje bolnih malčkov. Na »Pezovo delavnico« smo povabili starše in stare starše, ki so s svojimi ročnimi spretnostmi zelo pomagali svojim malčkom. V vrtcu smo bili veseli njihove pomoči, za katero smo jim zelo hvaležni.

Upamo, da smo z našimi objemčki pričarali nasmeh na otroška usta in pripomogli k lažjemu okrevanju bolnih malčkov.

MATEMATIKA Z NARAVNIMI IN EKO MATERIALI Vrtec pri OŠ Križevci pri Ljutomeru, vzgojiteljici Sonja Stolnik in Renata Slavinec Berden

V okviru projekta EKO vrtec vsak mesec pripravimo dejavnost le z naravnimi in eko materiali. V mesecu novembru smo tako pripravili dejavnosti s področja matematike, ki so otroke spodbujale, da se preko igre ali vsakdanjih opravil seznanjajo z matematiko v vsakdanjem življenju. Vsak oddelek je pripravil dejavnosti glede na starost in razvojno stopnjo otrok. Tako smo se igrali z gumbi in zamaški, jih razvrščali in ločevali, odpadke smo razvrščali v ustrezne koše ter beležili njihovo količino v tabelo, iz tetrapakov smo izdelovali prevozna sredstva različnih barv in jih razporejali glede na barvo. Najmlajši otroci so se igrali z naravnim materialom iz gozda. Merili smo dolžino s pomočjo kratkih in dolgih palic iz gozda ter izdelali matematično didaktično igro Spomin.

ŽELVICE ZBIRAMO PLASTENKE Vrtec Miškolin, vzgojiteljici Mojca in Tatjana

Ko se je v medijih pojavila novica, da nameravata zakonca Lavrič na svoji ekološki kmetiji »V pravljici« v vasi Pleše nad Škofljico zgraditi rastlinjak iz plastenk, smo z njima hitro vzpostavili stik. Ker »želvice« pridno zbiramo in razvrščamo različne odpadke, nam tudi zbiranje plastenk ni predstavljalo posebnih težav. Pri zbiranju smo bili zelo pridni, saj smo v enem mesecu zbrali kar 355 plastenk. S tem dejanjem nismo presenetili samo sebe, temveč tudi gospoda Aleša, ki je prišel po plastenke. Prav njemu pa smo obljubili, da bomo plastenke še naprej pridno zbirali, dokler ne bomo s skupnimi močmi in z zbiratelji iz cele Slovenije prišli do številke 35.000. Toliko plastenk bodo namreč potrebovali za izgradnjo rastlinjaka.

SKRBIMO ZA PTIČKE POZIMI

Vrtec Javorje, vzgojiteljici Antonija Dolenc in Sonja Rupar

V vrtec smo povabili mizarja – očeta Davida in Anje, ki obiskujeta naš vrtec. Predstavil nam je poklic mizarja in orodje, ki ga potrebuje pri svojem delu. Pred našimi očmi je nastajala čisto prava ptičja hišica. Pozorno smo opazovali in po svojih močeh tudi pomagali pri njenem nastanku. Pobarvali smo jo čisto sami in to z močnimi, živahnimi barvami. Obesili smo jo na drevo pred vrtcem, tako da lahko skozi okna igralnice vsak dan opazujemo ptičke v »ptičji restavraciji«. Mizar pa nam je pripravil še posebno presenečenje. Za vsakega otroka je pripravil še sestavne dele za manjšo ptičjo hišico. Ob manjši pomoči vzgojiteljic je bila hiška en, dva, tri narejena. Seveda smo tudi te pobarvali, nato pa jih odnesli domov, kjer pridno nasipamo zrna vanje.

PRI NAS PA PITO PEČEMO

Vrtec Gabrovka pri OŠ Gabrovka-Dole, vzgojiteljici Vlasta Celestina in Simona Resnik

Jesen nam poleg pisanih barv in naravnega materiala za ustvarjanje ponuja obilo zdravega sadja in zelenjave. Zato smo se v skupini Metuljčki odločili za peko jabolčne pite. Z otroki smo najprej pripravili vse sestavine in delovno površino. Kako zanimivo je bilo z malimi ročicami mesiti testo, ribati jabolka in oblikovati mrežo iz testa. Nestrpno smo čakali, da se je pita spekla. Mmmm, kako je dišalo!

Pomlad 2012 |

|7

»Učimo otroka, kaj je zdrava hrana od prvega grižljaja dalje.« sprašuje: Metka Troha

Marija Merljak in Mojca Koman, mama in hči, sta priznani slovenski prehranski strokovnjakinji, ki svoje znanje in vedenje o zdravilnih učinkih hrane in zdravih navadah z velikim navdušenjem delita med ljudmi. Sta avtorici dveh izjemno uspešnih knjig o prehrani in zdravem načinu življenja, svoje izušnje delita v številnih medijih, najbolj dragocena pa je njuna pripravljenost pomagati, ko se za nasvet nanju obrnejo ljudje. Prav za vsakogar si vzameta čas.

perila in na kolenih strganih hlač ter več igrač se valja po tleh, ampak se tudi veliko bolj zabavamo pri igri skrivalnic na vrtu ali pri kakšni namizni družabni igri.

Ali imata mamica in očka pri štirih otrocih še vedno čas za partnerstvo, samoto, čas v dvoje?

Mojca: Zaenkrat je takšnih trenutkov manj in so bolj kratki, ker je naš najmlajši še zelo povezan z mamo. Ampak po izkušnjah sodeč pri letu in pol se ta vez začne rahljati in takrat večkrat najdeva čas tudi zase.

So vama babice in dedki oziroma none in nonoti v veliko pomoč?

Mojca: Vsak po svoje pomaga, kolikor pač zmore. Za pomoč prosiva, ko je kakšen otrok bolan oz. ko organizacijsko ne zmoreva vsega postoriti. Velikokrat se namreč zgodi, da nas na isti dan popoldne vabijo na roditeljski sestanek v šolo in na delavnico v vrtec, potem je en otrok povabljen na rojstni dan k prijatelju, drugi pa ima še kje nastop. V takšnih primerih je zunanja pomoč zelo dobrodošla.

Mojca in Marija z njuno drugo knjižno uspešnico Zdrava prehrana je prava odločitev.

Mojca je mamica štirih otrok, dveh šolarjev, deklice v vrtcu in enega navihančka, ki se z mamico še stiska doma. Njihova domača kuhinja velikokrat postane prava mala ustvarjalnica, kjer se kuha in fotografira slastne jedi, ki nastanejo pod Mojčinimi prsti, pa tudi pod prstki otrok. Marijini trije otroci že samostojno korakajo po svojih poteh, zato ima Marija dovolj časa za številna predavanja in nastope vsepovsod. Kljub delu si vzame čas zase, za svojega moža in za svojo malo četico vnučkov. Mojca in Marija sta si z veseljem vzeli čas tudi za čvekanje z nami.

Mojca, z možem Krištofom sta ponosna starša štirih malčkov. Sta vedno razmišljala o veliki družinici, ali je to prišlo spontano?

Mojca: Ko sva bila še fant in dekle, sva razmišljala, da bi imela malo več otrok. Vsaj tri, ker je tri takšna lepa številka. Po tretjem

8|

| Pomlad 2012

foto: Krištof Koman

Čvekamo

Marija Merljak in Mojca Koman

pa sva nekako čutila, da še nismo vsi. In ni nama žal.

Pogosto slišim, da se ne odločamo za več otrok, ker je to preveč naporno. Je res tako težko?

Mojca: Sploh ne! Najteže mi je bilo pri prvem otroku, ker sem bila na materinstvo povsem nepripravljena, čeprav sem v nosečnosti prebrala ogromno knjig o porodu, negi, materinstvu. Pri drugem otroku sem bila že bolj pogumna, a kaj ko nas je pretresla neznosna (a razumljiva) ljubosumnost prvorojenca, da se nekaj mesecev nismo znašli. Po rojstvu tretjega in četrtega otroka ni bilo težav, ker imajo starejši otroci že drug drugega za igro in staršev pri tem ne potrebujejo. Starejši otroci se kakšno uro sami igrajo, si pomagajo in nasploh skrbijo drug za drugega. No, ne bom tajila, več je roditeljskih sestankov, več je umazanega

Marija, tisti, ki te poznamo, vemo, da si polno zaposlena, celo slavna nona, ki jo lahko spremljamo na televiziji, radiu, prebiramo v raznih časopisih, revijah. Prava supernona. Od kod vsa ta energija?

Marija: Energijo sem vedno imela in vedno jo bom! Energijo mi dajejo izzivi in energija rojeva nove izzive. To imam najbrž v krvi že od staršev: oče je imel izziv, da je zbral denar za davke, mama pa kaj bo dala v lonec! In z energijo sta to urejala. Pa sem se navzela ...

Pa ostane dovolj časa za vnuke?

Marija: V bistvu premalo. Ko pa so pri meni, je zelo intenzivno ... Jaz ne (za)spim pri vnukih kot moj mož, ki ga njihova navzočnost uspava.

Kaj najraje počnete skupaj z vnuki?

Marija: Barvamo, veliko packamo (zato imamo posebne oblekice, ki jih lahko popackamo kot slikarji), se igramo, nekaj

testa (kruh, piškote), pa mešata, preizkušata. Mislim, da bosta kmalu zmogli speči mafine brez moje pomoči. Primoža trenutno najbolj zanima pomivalni stroj.

Je doma samo mama kuharica, ali kdaj tudi očka priskoči na pomoč in preseneti z večerjo?

Mojca: Pri nas doma ati ne kuha preveč z veseljem in kuho raje prepusti ženi. Njegova kuharska posebnost pa je popoldanska kavica s spenjenim mlekom, ki je mama (se pravi jaz) ne zna narediti. Se niti ne trudim!

Petčlanski družinici se je leta 2011 pridružil še šesti član, Primož.

izdelujemo, režemo s škarjami, se šemimo, skratka, delamo vse tisto, kar doma ne smejo toliko. No, pa seveda mesimo, pečemo, kuhamo, ...

Mojca, se vajina vzgoja kaj razlikuje od otroka do otroka? Bi lahko rekla, da sta prvega vzgajala drugače, kot zdaj to počneta pri četrtem?

Mojca: Vsak otrok je drugačen, poseben in potrebuje drugačne vzgojne prijeme, ampak trudiva se za doslednost in upoštevanje družinskih pravil, ki veljajo za vse enako. Ker nisva popolna, svojih napak in napačnih ravnanj ne skrivava, ampak se o njih pogovorimo in se zanje opravičiva. To pričakujeva tudi od otrok. Nimam občutka, da bi pri mlajših popuščala.

Kot si rekla, vsak otrok je edinstven.

V čem so si različni tvoji otroci?

Mojca: Čeprav so si starostno otroci zelo različni in so nekatere lastnosti del razvoja, že lahko izločim nekaj njihovih značilnosti.

Prvorojenec Jernej (9,5 let) je izjemen znanstvenik. V reči, ki ga tisti hip zanimajo, se

foto: Krištof Koman

Kaj pa pri ostalih hišnih opravilih?

Usklajevati 6-člansko družino pri pospravljanju ni ravno mačji kašelj.

zares poglobi. Odlično opazuje, njegove risbe so pravi arhitekturni ali gradbeni načrti. Večkrat me preseneti, kako dobro zna povezovati stvari med seboj in veliko del mu lahko že zaupam. Je sicer v odnosih sprva nekoliko zadržan in počasi sklepa prijateljstva, a ta so dokaj trdna. Julija (skoraj 7 let) je umetnica. Njene risbe so trenutno skice modne oblikovalke s številnimi podrobnostmi, potrudi se celo s črkami, ki jih okrasi povsem po svoje. Je zelo čuteča, predvsem do mlajšega bratca. Zelo je gibčna in obožuje izrazni ples, zato je bila zanjo ritmična gimnastika kar prava izbira.

Tajda (skoraj 4 leta) je odličen organizator.

Ima škatlico za to in ono reč in stvari načeloma ne izgublja. Je zelo spretna in izjemno samostojna. Njena trma jo žene vedno naprej, a ta trma ni moteča, ker sčasoma popusti, ko ugotovi, da nima prav oz. ko stvar razumsko premisli. Rada ima punčkaste stvari (ogrlice, krilca z volančki) in obožuje plišaste igračke, še posebej svojega Palčka, brez katerega težko zaspi. Primož ima šele 11 mesecev. Preseneča me, kako se razjezi, če mu kaj ni prav. Sicer bi se najraje igral z Jernejevimi lego kockami, a mu veliki brat (in mama in ati) tega ne pusti.

Ste pri katerem že opazili, da ga zanima kuharija in je podedoval tvoj kuharski talent in strast?

»Dobra hrana povezuje družino.«

Mojca: Kuhajo zelo radi prav vsi, pravzaprav zelo redko kuham sama. Jernej se najbolj navdušuje nad tehničnimi pripomočki in je odličen pomočnik. Rad izumlja svoje jedi, ki so včasih prav okusne in na nekatere njegove kombinacije še sama ne bi pomislila. Julija in Tajda zelo radi oblikujeta iz

Mojca: Delovne naloge razdelimo starosti otrok primerno in glede na želje. Navadno na družinskem sestanku naštejemo delovne naloge, da potem vsak izbere tisto, ki bi jo želel opraviti in jo je seveda sposoben. Deklici radi pospravljata skupaj in sta tako tudi najbolj učinkoviti. Čeprav se običajno najprej vsi pritožujejo nad pospravljanjem, je na koncu vsem prijetno v čisti (no, čistejši!) hiši. Merila so se pri nas že zdavnaj znižala.

Glede na to, da vas je doma polna hiša, kdo odloča, kaj bo zadišalo iz kuhinje?

Mojca: Včasih povprašam za mnenje in želje, a končna odločitev je vedno moja. Če bi bilo po njihovo, bi vedno jedli dunajski zrezek in pomfrit ali čevapčiče z lepinjo, zelenjave pa le za vzorec, če sploh kaj.

Marija, kdo je bil pa pri vaši hiši šef kuhinje, ko so bili otroci še doma?

Marija: Šef kuhinje je bil vedno tisti, ki je prvi prišel domov. No, pri nas nismo nikoli komplicirali in smo kuhali vsi po vrsti. Tudi otroci, če so le mogli.

Kuhata po receptih, ali raje preizkušata in sami izumljata jedi?

Mojca: Oboje. Včasih se moram kar prizemljiti in kakšno jed znova skuhati po receptu, da dobi pravi okus.

Marija: Nikoli po receptih, razen pri pecivih. Vedno eksperimentiram in najbolj nesrečna sem, ko od mene zahtevajo recepte in količine. To pač narediš, vzameš surovine na oko, potreseš, primešaš in streseš, še kaj dodaš, pa je!

Meni kronično primanjkuje časa za kuhanje in razmišljanje o zdravem načinu prehranjevanja? Zdi se mi, da je to misija nemogoče. Kje naj začnem?

Mojca: Že v trgovini ali na tržnici, da nabavimo zanimiva živila. Potem nas bo

Pomlad 2012 |

|9

Čvekamo

Mislita, da bi morali tudi otroci odločati o tem, kaj se bo jedlo za malico v šoli, vrtcu?

foto: Ivan Merljak

Mojca: Do določene mere, vendar z dobršno mero razuma. V šolah pogrešam vzgojo za zdravo življenje, kamor uvrščam tudi zdravo prehrano, ki bi jo povezali z malico in s kosilom v šoli. Veliko jedi potrebuje »zgodbo« v ozadju, da jo otroci sploh poskusijo. Res pa je, da je veliko lažje kuhati le hrenovke, ocvrti sir, testenine z bolonjsko omako, ker to bodo otroci zagotovo pojedli brez negodovanja.

Marija: Ja, otroci so inovativni, če jih le spodbudimo ... Toda, po pameti!

Mama Marija in mala Mojca na njen 2. rojstni dan.

radovednost sama prignala do želje, da bi kaj dobrega skuhali.

Marija: To ni problem in ne bi smel biti.

Bolje si je vzeti čas za razmislek in zdrav nakup, kot pozneje izgubljati čas za bolezen!

Marija, pri svojem delu se srečuješ z ljudmi, ki ti zaupajo svoj način prehranjevanja. Kako se prehranjujemo Slovenci?

Marija: Bolj kot nas lovijo leta, bolj začenjamo misliti na to, kaj damo v usta!

Mnogi žal to storijo prepozno. Mladi so v veliki meri brezbrižni in jih ne zanima, kaj dajo v usta! Velik del srednje generacije je tako »občutljiv«, da dela napake drugačne

ponekod zelo lepo brati, je tudi smiselno sestavljen, a žal je priprava in končni okus jedi odvisen od kuharic v kuhinji. A tako je povsod, celo v industriji, če ni ustrezne kontrole.

Marija: Zagotovo bi se dalo še kaj izboljšati. Mislim, da bi morali imeti več predavanj (osveščanja o zdravi prehrani) in več praktičnih in ustvarjalnih delavnic o pripravi hrane, saj so otroci v šolah, osnovnih in srednjih navajeni preveč enostranskih jedi, so izbirčni ipd.

Kdaj je primeren trenutek za poučevanje otroka o zdravi prehrani?

Mojca: Od prvega grižljaja dalje. To naj bo stalno, pri čemer smo starši najboljši zgled.

Mislim, da je prav, da naučimo otroke razlikovati med zdravo in nezdravo hrano in da vemo, kdaj in zakaj si določen dan privoščimo kaj pregrešnega. Kadar je poseben praznik.

Marija: Že v rosnih letih.

Kakšno vlogo imajo pri tem starši, kakšno pa vzgojitelji, učitelji?

Mojca: Vsak po svoje prispeva delček. Če se vsi trudimo za isto stvar, bomo uspešnejši.

»Vedno eksperimentiram in najbolj nesrečna sem, ko od mene zahtevajo recepte in količine. To pač narediš, vzameš surovine na oko, potreseš, primešaš in streseš, kar dodaš, pa je!«

Kakšno je vajino mnenje o prehrani, ki jo otrokom ponujajo v vrtcih, šolah? Bi lahko še kaj izboljšali?

Mojca: V zadnjih letih se prehrana v vrtcih in nekaterih šolah izboljšuje, čeprav bi bilo mogoče še veliko spremeniti. Jedilnik je

10 |

| Pomlad 2012

Mojca in otroci na vrhu Viševnika. Tajda, takrat najmlajša, je bila stara komaj tri mesece.

foto: Krištof Koman

vrste: izloča hrano, izbira, ločuje po vseh mogočih modernih »eksotičnih« načelih in se zato prehranjuje enostransko in neuravnoteženo. Vsi seveda niso taki. Iz leta v leto opažam, da se ljudje vedno bolj zavedajo, kako je treba za zdravo prehrano skrbeti.

Saj sem rekla: niso vsi brezbrižni.

Marija: Oboji jo imajo, to je zelo odgovorna vloga. Če je mama pod vplivom raznih modernih zmot, kako lahko od nje pričakujete kaj pametnega!? Enako velja za učitelje.

Mojca: Že prej omenjena »zgodba« o jedi uspe pri vseh starostih, celo pri najstnikih.

Preverjeno! No, pri zadnjih z dinozavrsko juho ne bomo uspeli. Da je prosena kaša dobra za lepe lase in da kvinojo jedo celo astronavti, pa že. Če omenim le najbolj klišejske.

Marija: Malčki niso marali jabolk, pa smo naredili lepe like, metuljčke in na koncu so jih pojedli. Večina otrok ne mara fižola, ki pa je dober vir rastlinskih beljakovin. Naredili smo fižolov namaz, ga primerno začinili in vsi so ga hvalili. Kdor ni bil zraven, je mislil, da jé pašteto.

Skupaj sta napisali že dve izjemno uspešni knjigi o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Smo ljudje željni knjig s takšno vsebino? Zakaj?

Marijine nasvete lahko redno spremljamo v oddaji Dobro jutro na slovenski nacionalni televiziji.

Otroci sami so se naučili prepoznavati znaMojca: Ker želimo zdravo in kakovostno ke bolezni in to dovolj zgodaj, da si lahko preživeti življenje in ne životariti. Poleg sami še pomagamo. Zaradi bolečin v ušetega želimo sami vplivati na svoje zdravje. sih, žrelu ali vnetij oči navadno ne hodimo Pri nas veliko bolezni pri otrocih pozdravi- po recept za antibiotik.

Marija: Očitno so. Zakaj? Ker je ljudem vse mo že doma, ne da bi sploh obiskali zdrav2PRINT_7_RR_strok_oglas_210x145+5.pdf 1 22.11.11 13:02 nico. No, včasih jo le pokličem za mnenje. bolj mar, kako živijo in vse več je spoznanj o

foto: Ivan Merljak

Kako neješčega otroka prepričati, da bi kaj zdravega pojedel? Nam lahko zaupata kakšno zvijačo?

poceni nezdravi hrani okrog nas.

Veliko omenjata (predvsem v drugi knjigi) rastline, ki jih najdemo v naravi, ki so zastonj in pred našim nosom, samo nabrati jih je treba. Jih poznamo, znamo izkoristiti v kuhinji

Mojca: Premalo, tudi sama opažam, da sem na tem področju znanja precej šibka.

Letos si želim osvojiti vsaj prgišče znanja Daria Corteseja.

Marija: Koprive pozna vsak, toda veliko drugih rastlin ne poznamo, pa so prav tako dobre in zdravilne.

Mojca: Včasih je težko. Tudi pri nama so se kresala mnenja in se še danes ne strinjava v vsem. Če vsak malo popusti, da uspe drugega vsaj poslušati, je že velik napredek.

Marija: To ni res, mladi in stari morajo biti samo željni novih informacij. To je tudi načelo aktivnega staranja, vsaj moralo bi biti.

Nekdo je lahko star že v mladih letih, če nima nobenih želja in ciljev. Tak tudi informacij ne pridobiva. Nasprotno: marsikdo, ki našteje veliko več svečk na torti, a se izobražuje, nenehno kaj študira in išče nove izzive, ostaja mlad.

Kako pa je pri vajinem razlikovanju glede kuhanja? Se kdaj spreta glede tega, kaj je bolj in kaj manj zdravo?

Katera običajno zmaga?

Mojca: Mislim, da nazadnje običajno jaz zmagam. Mama vso kuharijo vidi preveč nostalgično, kot spomin na svojo mamo, ki je znala skoraj iz nič nasititi številno kmečko družino. Vendar klasična slovenska hrana, ki se kuha danes, izhaja iz kuharskih knjig redovnic, ki so kuhale iz bogatih sestavin, predvsem z veliko masla, masti, jajc, mesa, in v loncih, ki so zahtevali precej maščobe, da se jedi niso prijele. Obenem so nekdaj ljudje veliko več fizično delali, danes bolj ali manj sedimo. Vse te recepte je zato treba prilagoditi današnjemu času.

Marija: Doslej sva se pri ocvirkih vedno sprli. Imava pa tudi hude »idejne spore«, ker je Mojca mestni otrok, jaz pa sem odraščala na vasi, poznam še deviško kmečko pridelavo izpred desetletij, ko so bili še vsi kmetje

Marija je izzvala kuharja Damjana v oddaji Sobotno popoldne.

eko in bio. In imam to vedno v mislih, Mojca pa najprej »pokvarjeno« s pesticidi. No, vsaj mislim, da je tako ...

| Pomlad 2012

Potem pa vsa tista načela o poštenju, pridnosti in delu in tako naprej, da ne naštevam.

Mojca, kaj bi ti oziroma vidva z možem rada naučila svoje otroke, zato da jim bo v življenju lepše, lažje, boljše?

Kakšni so vajini načrti za prihodnost? Morda še kakšna knjiga, otrok, domača živalca?

Mojca: Še kakšna knjiga, zagotovo. Ker smo trenutno brez domačih živali, razen nekaj pajkov v kotih, ki lovijo muhe, ter številčnega in pestrega zbora ptičkov, ki jih hranimo pozimi, imamo v načrtu dve rački ali racaka, ker sta prejšnja dva nesrečno poginila.

Zaradi polžev okoli hiše in zaradi njihove izjemne prisrčnosti, ko sta racala za nami po vrtu in se z nami veselo pomenkovala.

Marija: Knjiga, vsekakor, pravzaprav knjige! Za otroka sem že prestara, za nove vnuke pa nikakor ne. Živalca? Ta mala hčerka ima menda muco Maci, a je bolj moja kot njena in se nenehno kregava, ker je trmasta, svojeglava, tudi ljubosumna in mi taca po knjigah ali nesramno leže na papir, ki ga prebiram ali po njem pišem ... No, rada bi imela tudi ptičke, še raje pa čebelice, a nimam prostora. No, morda, enkrat ...

Mojca: Poštenosti, zanesljivosti, prijaznosti in sočutnosti do drugih in to da mislijo s svojo glavo. Želim si, da bi s svojim znanjem in delom ustvarjali boljše življenje sebi in drugim.

»Naučimo otroke razlikovati med zdravo in nezdravo hrano in tega, da vedo, kdaj in zakaj si določen dan privoščimo kaj pregrešnega.«

Marija, kaj si kot mama želela dati svojim trem otrokom kot popotnico za življenje? Ti je uspelo?

Pomlad je spet tu in z njo daljši dnevi, več sonca, veliko barv in užitnih zdravih rastlin za v lonec, skledo ali na krožnik. Kako naj pomlad in naravo čim bolj izkoristimo za svoje zdravje in za zdravje svoje družine?

Marija: Mi je uspelo. Naučila sem jih kuhati, ker dobra hrana povezuje družino.

Na predavanjih Marija z veseljem priskoči na pomoč vsakomur, ki želi svoje težave omiliti ali celo odpraviti s pomočjo zdrave prehrane.

12 |

foto: Ivan Merljak

Pravijo, da različne generacije ne morejo sodelovati, saj so običajno razmišljanja in pogledi na svet precej drugačni. Bi se strinjali s tem?

foto: Ivan Merljak

Čvekamo

tako, kot so jih izkoriščali včasih?

Mojca: Odprimo vrata in okna svojega doma, ga temeljito prezračimo, nato pa prezračimo še svoja pljuča in gremo ven, na izlet. Miselno spočiti bomo zmogli napore delovnih dni. Obenem se na družinskih izletih sprostimo napetosti in nemalokrat rešimo težave.

Marija: Spet bom obula superge, vstajala pred soncem in hodila z možem po ravnem in v breg in poslušala petje ptic, pričakala sončni vzhod (pa čeprav se sliši kot v kakšni TV-limonadi) in v domačih lončkih preverjala, kako rastejo začimbe in rože, ki jih imam veliko.

Linova foto zvezdica

Predstavljamo pomladne foto zvezdice Lino obožuje svež zrak in gibanje, zato smo v prvem letošnjem foto natečaju za izbor LINOVE FOTO ZVEZDICE iskali otroke, ki prav tako uživajo v zimskih radostih.

Kar 325 sončkov se je potegovalo za čudovite nagrade, a največ glasov obiskovalcev spletnega portala Ringaraja.net so dobili Sara, Ana, Nuša Lucija, Kristjan in Lena. Povabili smo jih na zabavno fotografiranje z Linom!

Linova zmagovalka je z več kot 4.000 glasovi postala navihana Sara Grošelj (4 leta). K fotografinji Petri Vrhovec Rozman je prišla kot pravi model in prave volje za poziranje. Prav težko je bilo med številnimi prisrčnimi fotografijami izbrati to, ki krasi tokratno naslovnico Ringarajinih iskric.

Pomladna sobota je bila kot naročena za še večjo zabavo, saj so se pri Petri zbrale kar tri male zvezdice, Nuša Lucija (4 leta), Kristjan (2 leti) in Lena (4 leta). Fotografiranja se žal ni mogla udeležiti Ana (1 leto), vendar smo jo vseeno razveselili s paketom, ki ji ga je Lino poslal po pošti. Fotografinja je znala ustvariti pravo vzdušje, da so se otroci z veseljem nastavljali objektivu.

Ob prijetnem druženju z Linom ji je uspelo ujeti čudovite trenutke z malimi zakladi.

Njihovi obrazki so se razlezli v še širše nasmehe, ko jim je Lino podaril nagrade. Na travi pred Petrinim fotografskim studiem so si otroci razpotegnili vsak svojo Lino odejico in uživali v pomladnem soncu!

Nuša Lucija Jakš Starost: 4 leta Kraj: Polzela Glasovi: 2.593

Lena Lupša Starost: 4 leta Kraj: Črna na Koroškem Glasovi: 2.412

16. APRILA se začne izbor za Kristjan Zakrajšek Starost: 2 leti Kraj: Trebnje Glasovi: 2.489

Mali zakladi – ohranjamo najlepše spomine

Fotografiranje nosečnic, novorojenčkov, dojenčkov, otrok in družin Fotografa: Petra Vrhovec Rozman in Klemen Rozman www.malizakladi.si, info@malizakladi.si

Linovo foto zvezdico POLETJA!

Obišči www.ringaraja.net/fotozvezdica2012 in preveri, kako lahko tvoj sonček postane novi obraz naslovnice!

Več o drugih nagradah ter pogojih in pravilih sodelovanja v nagradni igri najdeš na www.ringaraja.net/ fotozvezdica2012, kjer si lahko ogledaš še več utrinkov iz zabavanega fotografiranja pomladnih zvezdic.

Tema meseca

Astma pri otrocih piše: Petra Logar

Astma pri otrocih narašča, prav tako narašča število alergikov. Študije so pokazale, da imajo otroci, ki živijo na podeželju, manj možnosti, da zbolijo za astmo ali alergijo od tistih, ki živijo v mestih.

O astmi pri otrocih smo se pogovarjali s pediatrinjo iz UKC Maribor Tino Božičnik.

Kaj je astma in kako jo prepoznamo?

Astma nastane kot produkt kompleksnega medsebojnega delovanja otrokovih genov in dejavnikov okolja, tako pred rojstvom kot tudi po njem. Posebej pomembno je prvo leto življenja. Astma je kronična vnetna bolezen drobnih dihalnih poti. Gre za stanje, kjer so dihalne poti ves čas preodzivne. Po stiku s sprožilcem (alergijskim – pršica ali nealergijskim – cigaretni dim, telesna aktivnost, virusna okužba) se dihalne poti zožijo in pretok zraka je omejen.

Astma se kaže s težkim dihanjem, piskanjem, z zadihanostjo in s kašljem.

Koliko otrok ima astmo?

Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Ocenjuje se, da ima astmo kar desetina otroške populacije.

Ali lahko zbolijo tudi dojenčki?

Diagnozo astme je zelo težko postaviti pri otroku, mlajšem od 12 mesecev, saj mlajši otroci pogosto zbolijo s simptomi astme, kot so piskanje, pospešeno dihanje in kašelj, vendar pa najpogosteje ne gre za astmo, temveč prehladna in virusna obolenja dihal, kot sta bronhiolitis in laringitis.

Takšna obolenja imajo otroci v povprečju 6do 8-krat letno. Običajno med septembrom

Kako poteka zdravljenje astme?

Astmo zdravimo z že zgoraj omenjenimi zdravili – bronhodilatatorji. Gre za skupino zdravil, ki »širijo« dihalne poti in omogočajo lažji pretok zraka. S tem pa blažijo simptome astme. Pri zdravljenju astme je pomembno natančno upoštevanje navodil jemanja zdravil. V primeru, da zgolj ena vrsta zdravil ne pomaga dovolj, se doda še zdravila, ki delujejo protivnetno.

in marcem. Pri otrocih, še posebej pri tistih, ki so mlajši od 12 mesecev, so dihalne poti zelo ozke. Tako že manjše vnetje (prehlad, virusno obolenje dihal) povzroči dovolj sluzi in otekline za razvoj znakov težkega dihanja in piskanja. Večina otrok, ki ima v zgodnjem otroštvu pogosta obdobja piskanja, ne konča z diagnozo astma, pri nekaterih otrocih pa se vseeno postavi to diagnozo. Le-to postavimo na podlagi opisa težav, telesnega pregleda in diagnostičnih testov.

Kako postavite pri majhnem otroku diagnozo astme?

Diagnostičnega testa za otroke, mlajše od šest let, nimamo. Tako je v tej populaciji otrok postavitev diagnoze izredno težka.

Pri starejših od šest let lahko opravimo spirometrijo. Spirometrija je enostaven test, pri katerem merimo pretok zraka čez velike in drobne dihalne poti. Rezultati testa pokažejo, ali se ti pretoki izboljšajo s pomočjo zdravil. Reverzibilnost zožanja dihalnih poti je ključna značilnost astme.

Po zaužitju zdravila, ki razširi dihalne poti, tako imenovanega bronhodilatatorja, se pretoki v pljučih izboljšajo, otrok pa lažje diha.

Kako lahko preprečimo napad astme?

Edini zares dokazani način preprečevanja astme je izogibanje kajenju v nosečnosti in po otrokovem rojstvu. Dojenje poleg vseh drugih pozitivnih učinkov zmanjšuje tudi tveganje za pojav astme v zgodnjem otroštvu.

Kako lahko pomagamo otroku, če dobi napad astme oz. hitrega dihanja, piskanja, kašlja? Če otrok nima postavljene diagnoze astma,

Ali astma z leti izzveni?

Pri nekaterih otrocih se astma izboljša oziroma izgine v obdobju adolescence in zgodnje odrasle dobe. Pri nekaterih se zgodi, da se simptomi in težave umaknejo za nekaj let in kasneje ponovno pojavijo.

Večina otrok pa diagnozo in tegobe, povezane z njo, nosi celo življenje.

ww

Ena od teorij, zakaj astma in alergije pri otrocih naraščajo, je tudi ta, da so otroci danes preveč »čisti«, se ne igrajo več toliko v naravi, niso izpostavljeni umazaniji in običajnim okužbam. Njihov imunski sistem se zato ne razvija pravilno, zato je tudi več možnosti, da bo prišlo do pojava preobčutljivih reakcij in alergij.

sploh mlajši od 12 mesecev, začne močno kašljati, pospešeno diha ali ima dodatno znake dihalnega napora (ugrezanje medrebrnih prostorov, dihanje s trebuščkom), ga je treba nemudoma odpeljati k zdravniku.

Starši astmatikov dobijo navodila, kako vsakodnevno jemati zdravila, kako ukrepati, če se stanje poslabša, ter kdaj je čas, da otroka peljejo k zdravniku.

ri w.

ng a

raja.net

Edini zares dokazani način preprečevanja astme je izogibanje kajenju v nosečnosti in po otrokovem rojstvu.

Kako so povezane alergije in astma?

Kateri so dejavniki tveganja za razvoj astme, alergij?

Družinska obremenjenost z alergijami, atopijskim dermatitisom ali astmo so dejavniki tveganja za razvoj astme pri otroku.

Raziskave so pokazale, da otrok od staršev (enega ali obeh, če sta alergika ali astmatika) podeduje nagnjenost za razvoj alergije oz. astme. Ne deduje astme ali alergije na določen alergen, ampak le nagnjenost in posledično večjo verjetnost, da otrok razvije alergijo ali astmo. Pomemben dejavnik v obdobju razvoja astme je izpostavljenost cigaretnemu dimu in pršicam.

Dokazano je, da zgodnje izpostavljanje velikim količinam pršic in hišnemu prahu poveča tveganje za nastanek astme. Astma je pogostejša tudi pri nedonošenčkih, še posebej tistih, ki so rojeni pred 36. tednom gestacije. Hišni ljubljenčki niso priporočljivi pri tistih ljudeh, kjer imajo v družini znane alergije, predvsem seneni nahod in atopijski dermatitis.

Pomlad 2012 |

| 17

Dobra praksa

Zgodnje opismenjevanje v kombiniranem oddelku piše: Marinka Lenart, Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka-Dole

Raziskovalca G. J. Whitehurst in C. J. Lonigan (2001) sta ugotovila, da ima črkovno znanje in fonološko zavedanje, ki ga otroci prinesejo iz vrtca, večji vpliv na bralne dosežke v drugem razredu kot načrtno učenje branja v prvem razredu. Pri spontanem pisanju otroci že začenjajo povezovati glasove, ki jih slišijo, s črkami. Tovrstni poskusi so zelo dragoceni za kasnejše učenje branja, ko zapisanim črkam prirejajo glasove.

Ker ima zgodnja pismenost tako pomemben vpliv na pismene dosežke v šoli, je prav, da upoštevamo otrokov naravni razvoj, ki vključuje celostno učenje – učenje z vsemi čutili na različnih področjih. Cilje razvoja zgodnje pismenosti v naši skupini uresničujemo na področju matematike, umetnosti in tudi drugih področjih. Za nas je pomembno, da imamo pred očmi povezujoče cilje posameznih področij. Le tako bomo pozorni na njihovo uresničevanje.

Zgodbica za začetek Čeprav je naša kombinirana skupina (2–5 let) zelo zvedava, ni bilo pri otrocih zaznati velikega zanimanja, ki bi kazali znake zgodnjega opismenjevanja. S sodelavko sva želeli preveriti, ali je temu res tako. Otroke sva motivirali z uvodno zgodbico, ki nas je spremljala več dni. »Dežela črkarija« je bila naša uvodna rdeča nit.

Medo Brundi je bil zelo žalosten, ker bi rad prebral zgodbico, a ni znal brati, ni poznal črk. Zato smo ga z otroki povabili, da gre z nami v »Deželo črkarijo«. Naredili smo vlak, peli prirejeno pesmico o vlaku in vsak dan odhajali med črke. Ob vsakem obisku smo se srečali s štirimi, petimi črkami. O črki smo slišali kratko pesmico, iskali besede, ki imajo to črko za začetni glas ter ob zaključku obiska prebrali z medvedkom Brundijem novo besedo. Ko smo se srečali z vsemi črkami, je medvedek Brundi že lahko prebral svojo zgodbico. To mu je bilo v veliko veselje, otrokom pa ravno tako, saj so vse dni kazali veliko zanimanja za vse ponujene dejavnosti, ki so sledile.

Igre s črkami Poleg zgodbice, ki je otroke zelo pritegnila, smo otrokom ponudili različne didaktične namizne igre s črkami, gibalne igre orientacije, igrali smo se »bibljarije« – igre z rimami, glasovne igre, kjer smo iskali začetne glasove, besede smo zlogovali, iskali enake črke, reševali didaktične liste, predmete, na računalniku igrali zvočno glasovne igre, ustvarjali likovne izdelke s črkami, vse preko igre.

Dolge oz. kratke besede smo ponazarjali z vrvicami, jih med seboj primerjali in se ob tem igrali gibalno-plesno igro. Vzgojiteljica ali otrok (starejši) je pokazal dolgo vrvico in povedal ob tem dolgo besedo. Ob glasbi so otroci z dolgimi imeni plesali z dolgimi vrvicami in obratno. Naredili smo diagram dolgih in kratkih imen, nalepili vrvice, ki

18 |

| Pomlad 2012

Zelo zanimiva je bila otrokom tudi igra z grafoskopom. Za uvod so ugotavljali, katere predmete gledajo na steni, nato so različne predmete sami polagali na grafoskop ter jih opazovali na steni v različnih položajih. Opazovali smo še izrezane črke.

To je bila tudi motivacija v likovno tehniko škropljenje črk s pomočjo zobnih ščetk. Na list smo položili več različnih črk in jih škropili z različnimi barvami. Nastale so prave umetnine. Na grafoskop so otroci polagali še prozorno folijo, na katero so risali in pisali s flomastri ter svoje umetnine občudovali na steni. Ugotavljali so, da ni vseeno, kako obrnejo folijo. Teh risbic je nastalo mnogo. Niso in niso se naveličali. Že kmalu sva opazili, da otroke črke zelo zanimajo, ustavljali so se pred »Deželo črk«, pred magnetno tablo, na kateri so bile besede in črke, da so jih prerisovali.

Nosili so zvezke in pisali. Tudi najmlajši niso zaostajali. Pridružili so se starejšim in jih posnemali. Večkrat so jim starejši priskočili na pomoč. Nekatere dejavnosti smo prilagodili mlajšim, na primer pri igrah z napisi njihovih imen so imeli poleg napisa še svoj znak. Pri sestavljanju zgodbice so pri manjkajočih besedah iskali sličice, starejši so risali sami, nekateri so besede že pisali.

Pismo prijateljema in staršem Odločili smo se napisati pismo Žigu in Urški, ki sta bila dalj časa doma, in sicer kar preko e-pošte. Otrokom je bilo pisanje pisma nekaj povsem novega in z navdušenjem so kar sami tipkali svoja imena.

Pisali smo tudi svojim staršem. Zanje smo izdelali razglednice. Ob tem smo spoznali pošto, delo poštne uslužbenke in pismonošo. Igrali smo se tudi igro vlog oz. pošto.

Najbolj zanimivo in veselo je bilo, ko je v domači poštni nabiralnik prispela njihova razglednica. Črke so postale zanimive Ob zaključku je bil v skupini opazen velik napredek v primerjavi z začetkom te vodene dejavnosti. Pet otrok se sami pravilno podpišejo in prepisujejo črke, besede. Kar nekaj otrok hitro najde začetne glasove črk. Ko ustvarjamo različne plakate, so na njih tudi napisi, ki jih napišejo (prepišejo) otroci. Najbolj razveseljivo pa je, da se tudi v spontani igri veliko poslužujejo knjig, prepisujejo, rišejo, sprašujejo za črke oziroma kaj piše in se radi igrajo pri magnetni tabli s črkami. O napredku in zanimanju za črke, pisanje in risanje vzorčkov pripovedujejo tudi starši na pogovornih uricah in ob dnevnih srečanjih.

Za konec še delavnica s starši Za zaključek smo vzgojiteljice organizirale

delavnico za starše in otroke, kjer smo pripravile šest različnih kotičkov z nalogami (didaktična igra za grafomotoriko in igra dolgih/kratkih besed, ki sva jih izdelali sami, didaktična igra Polžek leze, sestavljanje svoje zimske zgodbice, ki je bila prilagojena starosti otrok, prerisovanje besed na magnetni tabli, iskanje imena v množici imen). Za vsako opravljeno nalogo si je otrok prislužil štampiljko. Na delavnici začetnega opismenjevanja so starši videli, kako igra resnično uči otroka, kako prihaja začetno opismenjevanje spontano iz otroka, spoznali so dejavnosti, igre, katerih se lahko poslužujejo pri ukvarjanju s svojim otrokom ter se veselili otrokovega napredka.

NO ST

KO RI

smo jih uporabili pri gibalno-plesni igri, ter šteli, katerih imen je več, dolgih ali kratkih.

Pri spodbujanju zgodnjega opismenjevanja lahko vzgojiteljice uporabimo knjigi Travnik kliče in Miška, kje je tvoja hiška (Izolit) ter ABC-karte, kjer so v kompletu združene pomanjševalnice, protipomenke, prvi glasovi, vzorčki, piktogrami, rime, enaki začetki, besede v besedi in ABC-igralnica s priročnikom in številnimi igrami.

Pomlad 2012 |

| 19

ww

Psihologija

rin w.

g a r a ja . n e t

Fiziološko jecljanje je pogosto posledica intenzivnega razvoja mišljenja, ki prehiteva otrokove govornomotorične sposobnosti.

Jecljanje pri otroku piše: Petra Logar

V Sloveniji ima 20 tisoč oseb govorno–jezikovno motnjo jecljanje. S to težavo se spopada več moških kot žensk. Do danes še ni točnih vzrokov, zakaj do motnje pride, ponavadi se fiziološko jecljanje pojavi v dobi od drugega do četrtega leta starosti.

20 |

Definicij o govorno-jezikovni motnji jecljanje je mnogo. Večina poudarja dedno zasnovo, individualne posebnosti otroka in vpliv okolja. Eno izmed celostnih definicij podaja tudi Ines Galić Jušić, ki je avtorica knjige Što učiniti s mucanjem (Kaj storiti z jecljanjem?): »Jecljanje je govorno vedenje osebe v komunikaciji z drugimi osebami. Pomemben del tega vedenja so reakcije osebe na to, kar se v njenem govoru dogaja. Začne se najpogosteje v otroštvu na podlagi telesnih posebnosti, in sicer v obdobju, ko se govor in jezik intenzivno razvijata. Odraža se v ponavljanju, podaljševanju, dodajanju besed ali delov besed, pojavljanju napetih zastojev v govoru in dihanju, kar v določenem trenutku izzove negativna čustva (strah preden oseba spregovori in sram zaradi lastnega govora), dodatni napetosti delov obraza, okončin in telesa pri premagovanju govornih zastojev, izogibanju mnogim besedam – govorni anksioznosti in izogibanju ljudem in različnim situacijam – socialni anksioznosti.«

| Pomlad 2012

Razvojne faze otroškega govora Pripravljalna doba dojenčka traja od prvega krika novorojenčka do uporabe prve besede okrog prvega leta otrokove starosti (3–7 besed). Doba malčka je doba začetnega oblikovanja glasovnega govora, traja od prvega do tretjega leta otrokove starosti (malček že izgovori 50–250 besed).

Doba predšolskega otroka traja od tretjega leta do vstopa v šolo. Takrat otrok hitro pridobiva besedni zaklad. Šolska doba je doba, v kateri otrok obvladuje govor in pisavo. Razvojni proces se večinoma konča okrog otrokovega šestega ali sedmega leta starosti. To so povprečne vrednosti razvoja govora, upoštevati pa je treba individualne posebnosti in tempo razvoja vsakega otroka posebej.

V obdobju od drugega do četrtega leta se lahko pojavi fiziološko jecljanje. Otrok ponavlja začetne glasove, zloge, besede, dela odmore pri govoru, vleče glas in podobno. Pojavijo se lahko tudi nenavadni gibi obraza in telesa, povezani s trudom, da bi govorili. Težava se pojavi zaradi hitrega razvoja govora na eni strani in še nezrelega delovanja možganskih struktur, zlasti fine motorike za govor. Takrat otroka ne opozarjamo na način izreke, pomembno je, da smo sami dober govorni vzor.

Fiziološko jecljanje Fiziološko jecljanje je najpogostejša oblika jecljanja (razvije se v obdobju med drugim in petim letom starosti). Zatikanje, ki se pojavlja v tem obdobju, je pogosto posledica intenzivnega razvoja mišljenja, ki v tem času prehiteva otrokove govor-

no-motorične sposobnosti. Otrokove misli prehitevajo njegovo govorno-motorično spretnost, pogosto se otrok v govoru ustavi, ko na primer išče »pravo besedo« ali pa bi rad povedal kaj na hitro.

V tej starosti otrok pridobiva nove besede, se še uri v govorno-motorični natančnosti in v izražanju svojih misli. Vsa njegova jezikovna dejavnost je prepletena s čustvenim vznemirjenjem.

Fiziološko jecljanje še ni jecljanje v pravem pomenu besede, saj se otrok svojih zatikov ali težav ne zaveda, prav tako ni mišične napetosti. Pri fiziološkem jecljanju so pogosta ponavljanja besed ali dela stavka (npr. moja, moja žoga), manjša preoblikovanja v stavku (npr. ona je odletela – moja žoga je odletela), premori z vmesnimi besedami (npr. daj mi, mojo, oh – žogo) in manjši premori v stavku (npr. rad bi svojo (premor) žogo). Redkeje otrok ponavlja zlog (npr. da-daj mi žogo). Zatikanja so pogostejša, ko je otrok utrujen, vznemirjen ali razigran. Nekateri otroci težje obvladajo izgovarjavo, glasovi so še v fazi razvoja, motorično so še nespretni.

Zaradi zorenja različnih funkcij se otrokov govor sčasoma osvobodi zatikanja. Fiziološko jecljanje je prehodno in sčasoma popolnoma izzveni.

Nasveti za starše otroka, ki jeclja Pomembno je, da otroku, ki jeclja, poiščete ustrezno svetovanje in terapijo. Če je vanjo že vključen, upoštevajte naučene tehnike govora in vedenja. Otrok naj ima urejen bioritem in dnevne aktivnosti, prehrano, gibanje, spanje. Kadar se s kom pogovarja, naj vzpostavi očesni stik z njim. Govori naj glasno in razločno, otroku povejte, naj bo sproščen, preden kaj reče, naj globoko vdihne. Jecljanje je lahko spodbuda za uspeh, otrok naj utrjuje svoja močna področja, kot sta na primer glasba ali šport. Otroku povejte, da je enkraten in da naj zaupa samemu sebi.

Kako lahko otroku, ki jeclja, pomagajo starši?

Pomembno je, da z otrokom govorite sproščeno, razločno in počasi. Uporabljajte kratke, enostavne besede in stavke. Med pogovorom se večkrat ustavite. Otroku bodite dober govorni vzor. Ne dajajte nasvetov, kot so, da naj govori počasi, naj ne jeclja, naj poskuša še enkrat in podobno. Vzemite si čas za pogovor. Zmanjšajte število vprašanj, ki mu jih postavljate. Otrok naj spontano izraža svoje ideje. Dobro ga poslušajte in s komentiranjem povedanega dokažite, da ste dober poslušalec. Pri pogovoru bodite pozorni na vsebino povedanega in ne na način izgovora. Vzpostavite očesni stik, tudi z mimiko obraza in s telesno govorico dokažite, da ga poslušate. Družina naj v svoj dnevni red uvede »družinske minute«, ko se vsi njeni člani zberejo in posvetijo čas vsem skupaj in vsakemu posebej.

V družini se učimo poslušati drug drugega.

Otroci, ki jecljajo, se lažje izražajo, če jih ne prekinjamo in imajo poslušalčevo pozornost. Pri tem so pomembna enotna stališča obeh staršev in širše družine. Otroku bodite dober zgled, berite mu pravljice z nenasilno vsebino. Tudi petje je zelo priporočljivo, saj sprošča glasilke in zmanjšuje negativna čustva. Otrok zaradi jecljanja ne sme biti privilegiran ali kaznovan.

O jecljanju, ki je govorno-jezikovna motnja, smo se pogovorili z Vlasto Podbrežnik, defektologinjo in logopedinjo.

Kakšna motnja je jecljanje?

Zakaj nastane?

Definicij o govorno-jezikovni motni jecljanje je mnogo. Večina poudarja dedno zasnovo, individualne posebnosti otroka in vpliv okolja. Točnih vzrokov za jecljanje žal še danes ne vemo. Eden od njih bi lahko bila slaba povezava med desno in levo polovico možganov in vpliv hormona

testosterona na razvoj leve hemisfere.

To na nek način lahko pojasni večji pojav jecljanja pri fantih. Dekleta v povprečju spregovorijo hitreje in so bolj spretna pri govoru.

Je razlog za pojav morda tudi dednost?

Da, gre za dedno obremenitev. V večini primerov se pri anamnezi ugotovi, da je eden izmed bližnjih ali daljnih sorodnikov imel tovrstno težavo.

Ima okolje tudi kakšen vpliv na to govorno motnjo?

Pri osebah, ki imajo dedno predispozicijo, se lahko zaradi povezave z nekim zunanjim rizičnim vzrokom pojavi jecljanje. Otrok se lahko ustraši psa, mogoče sta se starša ločila, je dobil bratca ali sestrico, morda je mamica odpotovala za dlje časa, lahko je padel, morda ga je kdo udaril ali pa ga je stresla elektrika itd. Krivi so lahko tudi nepravilni vzgojni postopki ali prepiri med starši. To naelektreno ozračje med starši vzbuja čustva, ki vplivajo na razvoj jecljanja. Pravzaprav pri jecljanju ne gre samo za govorno problematiko.

Kdaj se pojavi?

V obdobju od 2. do 4. leta se lahko pojavi fiziološko jecljanje. Otrok ponavlja začetne glasove, zloge, besede, dela odmore pri govoru, vleče glas, … Težava se pojavi zaradi hitrega razvoja govora in še nezrelega delovanja možganskih struktur, zlasti fine motorike za govor.

Otroka ne opozarjamo na način izgovorjenega, bodimo le dober govorni vzor.

Ali izzveni samo?

V primeru fiziološke oblike lahko jecljanje preide samo od sebe, če se otroka ob tem ne opozarja in ne obrača pozornosti na njegovo izreko. V vsakem primeru priporočamo posvet pri logopedu, kjer bo izkušen terapevt ugotovil, ali gre za fiziološko ali pravo obliko jecljanja.

Pomlad 2012 |

| 21

Samo za očke

Oda fiziološki raztopini piše: očka Gregor

Nekega dne smo se odločili, da gremo smučat. In to za cel teden. Pripravili smo smuči, smučarske hlače, čelade, rokavice, pa še rezervne smučarske hlače in rezervne rokavice, šale in rezervne šale, podkape, lopate za sankanje, sanke, rezervne bunde, rezervne rezervne hlače in paket spodnjih hlačk, ker mali triletnik trdi, da ga lulček včasih ne posluša, da mora iti lulat na stranišče: »Oči, saj, lulček nima ušes!« In seveda šestdeset kilogramov hrane. Naredili smo domačo nalogo in se vnaprej pripravili na ponedeljkovo šolo, kar je naravnost neverjetno za našo družino. Pripravili smo celo vrečo materiala za gradnjo vesoljskega mesta, ki bo potekala v vrtcu. Naložili smo avtomobil, ki je bil tudi tokrat premajhen.

Samo še oblečemo se, skočimo vanj in odbrzimo na smučišče.

Teden dni v gorah bo dobro del od vsakodnevne norišnice utrujenim organizmom. Otroka zadnja dva dneva tako ali tako govorita samo še o snegu in smučanju in smo se morali zadnjih nekaj juter pogovarjati, zakaj je sploh treba hoditi v vrtec in šolo, če pa bi lahko ves čas preživeli na snegu. In ko smo se končno usedli v avto, se je naš fantek popraskal po ušesu in izrekel znamenite besede: »Mislim, da me

22 |

boli ušesek.« Na zunaj sicer mirna in hladna ter vsega hudega vajena starša sva takoj doživela notranji potres. Z upanjem v srcu smo se peljali še kakšno sekundo. Ko pa je fantek ugotovil, da ga zelo zebe, so se počitnice že malo odmaknile. Bil je vendar oblečen kot manjši grizli. In nato so se počitnice že precej zameglile in na koncu izginile iz spomina.

Rezultat – dve uri čakanja v nabito polni čakalnici pri zdravniku, zelo verjetno okužba s še kakšno drugo virozo, ki je takrat krožila po čakalnici, antibiotiki in težave z nadomeščanjem v službi. Ker se je to zgodilo že tretji teden zapored, sva bila razumljivo že malo tečna.

Podobno zgodbo smo doživljali tudi poleti, ko sva z mojo zapeljivo temnolasko končno vse postorila v najinih službah in smo se že skoraj odpravili na osamljeni otok, ki se kopa v soncu, brez ljudi in civilizacije. In ko smo napolnili avtomobil z vsemi stvarmi, ki jih ali pa tudi ne potrebujemo na morju, smo se odpeljali. Že čez pol ure pa smo dobili vročino, strašanski jok in vneta ušesa. Logično. Menda zaradi klime, čeprav je bilo to malo čudno, saj nam že pol leta ne deluje. In nato spet antibiotiki, vnetje srednjega ušesa.

| Pomlad 2012

In ko sva razmišljala, koliko časa bova še zdržala brez upanja na kakršnokoli načrtovanje kakršnihkoli podvigov naše družine, je prišla ona. Prišla je kraljica virusov in bakterij, cesarica mikrobov in vladarica prehlada. V našo družino, v naše stanovanje in v vsako našo potovalko se je naselila ona. Njeno visočanstvo fiziološka raztopina. Zgolj mimogrede je bila omenjena pri naših prijateljih in pri najboljši zdravnici najinih junakov, zdravnici Tončki. In smo jo preizkusili.

Navodila so enostavna. V vsako nosnico vašega smrkavca je treba vliti toliko slane vode, da se vam bo zdelo že malo inkvizicijsko ali zelo podobno starodavnemu vietnamskemu načinu mučenja nepridipravov. Torej je logično, da se bo količina te tekočine merila v litrih. Še danes se samo prizanesljivo nasmehnem samemu sebi, ko smo včasih skušali očistiti otroške nosove z malimi ampulicami fiziološke raztopine. Te so bile ravno zadosti, da so malo navlažile sluznico. Danes se tega lotevamo precej bolj temeljito in mokro.

In kako vemo, kdaj je nos čist?

Enostavno. Midva sva kmalu ugotovila, da je očitno ena nosnica našega nosa povezana z

drugo nosnico. To ve sicer vsak, ki pije mineralno vodo preveč na hitro, ampak vseeno sva bila presenečena prvič, ko je voda, ki je strahotno vsiljivo vdirala v eno nosnico, ven pritekla skozi drugo. In se pri tem še skrivnostno obarvala s simpatično rumenkastorjavo barvo. Tako da iz dolgoletnih izkušenj v uporabi njenega visočanstva lahko izdam malo skrivnost. Niso potrebni ravno litri, treba je le opazovati, kdaj priteče voda iz druge strani nosu ven. Kar pa se običajno pri zelo polnem nosu ne zgodi ravno hitro. Pomaga hitrostno izmenično špricanje v obe nosnici.

Pripravljanje raztopine je tudi zelo zabavno. Mi smo nihali od kupljenih, kot žafran dragih plastenk, ki so na voljo v lekarni, do prevrete vode s kirurško natančnostjo odmerjene nejodirane soli, do mimogrede vrženih dveh žličk soli v hladno vodo.

Vendar pozor! Ne poskušajte tega na sebi. Nos in glavo vam bo kar razgnalo od pritiska. Tudi mali junaki niso ravno navdušeni nad aktivnostmi njenega visočanstva. In dokler se ne navadijo, da je vsako upiranje zaman, so borbe kar velike.

Ampak osemdesetkilski dedec bo pa ja z eno roko čvrsto držal malega kričača na mestu, medtem ko bo druga roka poskrbela za slapove vode. Sliši se res grozno, toda po nekaj mesecih torture so otroci navajeni nanjo in danes kar tekmujemo, komu bo uspelo na vodni blazini spraviti iz nosu čim lepše oblikovan blob čim bolj mavričnih barv. Iz kopalnice se zvečer v naši hiši večkrat sliši zmagoslavni vzklik olajšanja in navdušenja nad spretnostjo izpihovalca nosa. In včasih to uspe tudi brez staršev.

Pri uporabi fiziološke raztopine se morajo starši zavedati več stvari. Otroci bodo posledično veliko bolj zdravi, majice in pižame veliko bolj mokre, farmacevtska industrija malo revnejša, noski bolj prehodni, vi pa boste verjetno primorani kupiti jeklenko, regulator in ostalo potapljaško opremo za otroka, ki bo hotel postati potapljač.

Posebno poglavje je ekologija, saj z izpihovanjem »objektov« iz nosa porabimo tudi na kupe toaletnega papirja oziroma robčkov. Najin mali triletnik je zadnjo torturo zaključil z besedami: »Tale pih mi je pa dobro uspel, oči, Ljubljanica mi bo hvaležna.«

Dr. Saša Poljak Lukek je doktorica znanosti s področja zakonske in družinske terapije in specialistka zakonske in družinske terapije. Je avtorica strokovnih in znanstvenih člankov predvsem na tematiko vzgoje in discipliniranja otrok v družini.

Na portalu Ringaraja.net odgovarja na vprašanja o vzgoji in discipliniranju otrok ter starševskih stiskah.

Otrok grize druge Pozdravljeni, moj sin je star tri leta in imamo težave, ker je začel gristi ostale otroke, včasih pa grize tudi mene. Vzgojiteljica v vrtcu mi je rekla, da je ugriznil že dva otroka. Poskušala sem se pogovoriti z njim, pa ne pomaga. Kadar je jezen, kadar kaj ni po njegovo, enostavno ugrizne najbližjega. Tudi mene in starejšo sestrico je že. Svetovali so mi, naj ga takrat, ko ugrizne, ugriznem nazaj, pa se mi to ne zdi dobra ideja. Kaj naj storim?

Obupana mamica

Potrebnih bo kar nekaj ponovitev in prepričana sem, da bo to vedenje izginilo.

Pogovor pri triletniku res nima takojšnjega učinka, vendar ponavljajoče izkušnje naredijo spremembo. Pri tem vam bo pomagalo, če boste to vedenje razumeli kot sinov poskus razrešitve stiske, v kateri se znajde, zaradi vedno močnejšega občutka lastne volje in nemoči, da bi te občutke učinkovito uravnaval glede na okoliščine. Grizenje v

tem obdobju ne razumemo kot odraz otrokovega maščevanja niti kot odraz slabe vzgoje, ampak kot posledico sprememb v dojemanju sebe in okolice. Jeza in frustracija sta občutka, za katera vaš sin še išče pravi način izražanja.

Z doslednimi reakcijami bo razumel, da grizenje ni pravi način. Vsekakor še ni razloga za obup, le pogumno naprej.

Vaš sin bo zadovoljnejši, ko boste skupaj našli način, kako se temu vedenju izogniti.

Odgovor: Pozdravljeni! Grizenje pri malčkih ni redek pojav. Z razvojem samoiniciativnosti in samovolje išče otrok nove načine, kako opozoriti nase in doseči želeni cilj.

Nekateri otroci se pri tem poslužujejo tudi grizenja, še posebej, če imajo izkušnjo, da jim je to prineslo želeno pozornost. Strinjam se z vami, da ugrizniti otroka nazaj ni primerno. Predlagam pa, da mu posredujete jasna sporočila, da tako vedenje ni sprejemljivo. Verjamem, da to že delate, ampak je potrebna vztrajnost in doslednost.

Poskusite najti tudi besede za njegove občutke, ko se grizenje pojavi (npr. »Razumem, da si jezen …to ti ni všeč …«), podajte jasno sporočilo, da tako vedenje ni sprejemljivo (npr. »Grizenje ni dovoljeno …«) in mu ponudite bolj sprejemljiv način izražanja nezadovoljstva (npr. »Povej, kaj te je razjezilo …«).

Pomlad 2012 |

| 23

RR Strokovnjak

dr. Saša Poljak Lukek, specialistka zakonske in družinske terapije

ww w

Zdravje ng .r i

a ra j a . n e t

VeÄ? o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu si preberite v rubriki Nega in zdravje na www.ringaraja.net.

Klopni meningoencefalitis

Klopi na pohodu piĹĄe: Petra Logar

24 |

| Pomlad 2012

Prihaja pomlad, z njo pa tudi klopi. Ker prenašajo bolezni, se je pred njimi treba zaščititi. V trgovinah in lekarnah lahko kupite razpršila in gele za zaščito pred nadležnimi zajedavci, lahko pa se odločite tudi za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

Klopi se najraje zadržujejo na podrasti in travi v višini 30 centimetrov od tal, kjer čakajo toplokrvnega gostitelja. Pred njimi se moramo zaščititi vedno, kadar se odpravljamo v gozd, na sprehod v naravo, dejstvo pa je, da lahko na klopa naletimo tudi na domačem dvorišču, zato previdnost ni nikoli odveč.

odstranimo s pinceto. V lekarnah lahko kupimo prav posebno pinceto, namenjeno odstranjevanju klopov. Takojšnja odstranitev klopa bistveno zmanjša možnost okužbe. Vsak klopov ugriz še ne pomeni, da se bo bolezen razvila, saj niso okuženi vsi klopi.

Ena od bolezni, ki jo prenašajo klopi in proti kateri se lahko zaščitimo tudi s cepivom, je klopni meningoencefalitis.

Ta se pojavlja od pomladi do jeseni, kar je seveda povezano z biološko aktivnostjo klopov. Največ primerov okužbe je v poletnih mesecih, ko največ zahajamo v naravo in na sprehode.

Pred klopi lahko uporabimo tudi naravno zaščito, še bolje pa je, da jo kombiniramo z repelenti, ki so na voljo v trgovinah ali lekarnah. Proti klopom se lahko zaščitimo s sokom limone, »smrdi« jim evkaliptus, sivka, pomaranča, cimet, … Vendar se naravna zaščita pred klopi veliko hitreje »razdiši«, zato mora biti nanašanje bolj pogosto.

Območja nevarnih žarišč Območje nevarnih žarišč okužbe s klopnim meningoencefalitisom se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško.

Pri nas so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. Največja žarišča so znotraj črte Jesenice, Škofja Loka, Postojna, Kočevje, Litija, Zidani Most, Celje, Šentjur in proti meji s Hrvaško. Okužb pa je vse več tudi v drugih območjih.

Zaščita pred klopi

Preden se odpravimo v naravo, se zaščitimo pred klopi. To najlažje storimo s primernimi oblačili in obutvijo. Oblecimo dolge hlače, dolge rokave, hlačnice pa zatlačimo v obutev. Svetujemo tudi, da so oblačila svetle barve, tako klopa lažje opazimo. Otroke že med sprehodom pregledujmo po oblačilih, če opazimo, da jim po rokavu ali po hlačah leze klop, ga odstranimo.

Preden se odpravimo od doma, se namažimo z repelenti, ki s svojim vonjem odganjajo klope. Razpršilo ali mazilo proti klopom imejmo s sabo tudi v gozdu in postopek večkrat ponovimo. Zaščitimo se predvsem po nogah, rokah in hrbtu. Pazimo pa, da mazilo ne pride v stik s sluznico.

Otroke zaščitimo z repelenti mi, da se ne bodo po nesreči posprejali po očeh.

Po vrnitvi domov natančno preglejmo sebe in otroke. Preglejmo tudi predele za ušesi, v kožnih pregibih, v dimljah, pod pazduho. Oblačila operimo, oprhajmo se in umijmo glavo. Če opazimo, da se je prisesal klop (njegov ugriz ne boli), ga

Naravna zaščita pred klopi

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo okuženi klopi. Bolezen ni nalezljiva, pojavlja se v sezoni, ko so klopi najbolj aktivni, to je od maja do septembra. Inkubacijska doba, čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, je 7–14 dni. Bolezen poteka v dveh fazah.

Prva faza traja 1–8 dni. Bolnik se slabo počuti, bruha, ima glavobol, bolečine v mišicah, povišano telesno temperaturo, bolečine v trebuhu, trd vrat, moti ga svetloba, lahko ima drisko. Prvemu obdobju sledi obdobje brez simptomov, ki traja 1–20 dni. Zatem nastopi druga faza bolezni, pri kateri so prisotni znaki prizadetosti možganskih ovojnic in (ali) možganov. Bolnik ima povišano telesno temperaturo, glavobol in celo izgublja zavest. Bolezen lahko pusti trajne posledice.

Kdaj je cepljenje odsvetovano?

Cepljenje je odsvetovano osebam, ki prebolevajo akutno vročinsko obolenje, imajo alergijo na jajca ali piščančje meso ali so imele alergijsko reakcijo na predhoden odmerek cepiva. Prav tako je cepljenje odsvetovano otrokom, mlajšim od enega leta starosti. Odsvetovano je tudi cepljenje v času nosečnosti in dojenja, saj varnost cepiva v kliničnih poskusih ni bila ugotovljena. Osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis, so proti bolezni zaščitene in cepljenja ne potrebujejo.

Stranski učinki

Po vsakem cepljenju je treba v čakalnici počakati še 20 minut zaradi možne alergijske reakcije. Kasneje pa lahko pride do naslednjih reakcij: rdečina, oteklina in bolečina na mestu vboda, povečane regionalne bezgavke. Stranski pojavi so lahko tudi povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol, prehodno slabo počutje, izguba apetita, nemir, bruhanje, driska, … Običajno se ti stranski učinki razvijejo v prvih 48 urah po cepljenju, so blagi in minejo spontano v nekaj dneh.

Kako ukrepati?

Če boli mesto vboda, je rdeče ali otečeno, potem lahko nanj polagamo hladne obkladke. Če je reakcija na cepljenje povišana telesna temperatura, jo lahko znižamo s sredstvi za zniževanje telesne temperature. V zelo redkih primerih pa so reakcije na cepivo lahko hujše, to pa seveda zahteva obisk in posvet pri zdravniku.

Zdravljenje

Če sumimo, da imamo mi ali naš otrok klopni meningoencefalitis, moramo takoj k zdravniku. Ta bolnika običajno napoti v bolnišnico na pregled in zdravljenje.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Cepivo je mrtvo, sestoji iz treh odmerkov. Prvi odmerek je priporočljiv v zimskih mesecih, naslednji 1–3 mesece po prvem in tretji 9–12 mesecev po drugem. Zaščito pa nato vzdržujemo z osvežitvenimi odmerki cepiva – en odmerek na vsakih 3–5 let.

Pomlad 2012 |

| 25

KuhaRajanje

Velikonočni kruh na otroški način

KO

piše: Mojca Koman fotografije: Krištof Koman

RI

S

SVETI: I NA N T

Otrokom priskrbimo predpasnike.

Manjše pekovsko pecivo se hitreje posuši kot štruca ali hlebec, prav tako nizko hitreje kot visoko/debelo. Če imamo na pekaču pekovsko pecivo različnih debelin oz. višin, čas peke prilagodimo. Navadno so nizki kosi testa hitreje pečeni.

Dobronameren nasvet za starše: Privoščimo otrokom veselje in nepozabne spomine.

Pozabimo na čistočo. Kuhinjo bomo počistili kasneje.

Otroci obožujejo gnetenje kvašenega testa, saj je občutek, ko se prsti dotaknejo elastičnega, mehkega testa, zanje nadvse sproščujoč.

Kvašeno testo je izjemno primeren naravni material, ki omogoča ustvarjanje na okusno hranljiv način.

Za letošnje velikonočne praznike otrokom podarimo dragoceno izkušnjo, ko bodo sami oblikovali svoje kruhke: prave pletenice ali medvedke, polžke, lunice, srčke, rakete itd.

Velikonočni kruh

Velika noč je krščanski praznik, ki si v zadnjih letih utira pot v vse več družin predvsem zaradi bogatega obredja. Eden izmed obredov je barvanje pirhov in uživanje (blagoslovljenih) velikonočnih jedi, torej uživanje pirhov, šunke, hrena, potice in boljšega kruha na velikonočno jutro.

Pri kruhu velja, da ga pripravimo iz najboljše bele pšenične moke z mlekom in je lepo oblikovan. Največkrat testo zamesimo še z dodatkom jajc, sladkorja in maščobe, da kruh dlje ohrani svežino, zaradi jajc pa pridobi barvo in več rahlosti.

Takšen velikonočni kruh je značilen za vso Slovenijo in celo za sosednje dežele.

Na Primorskem mu pravijo pinca, drugod preprosto velikonočni kruh. Kjer kvašeno testo spletejo v kitko, dobimo pletenico, včasih pa so med kruh skrili celo pirh.

Spomnim se, kako je moja nona vsakemu

izmed vnukov in vnukinj za veliko noč spekla poseben kruhek, majhno pletenico s pirhom v sredini, in mu ga podarila. Vsak poseben, vsak unikaten. Droben trenutek, ki se ga spominjam še danes.

Velika noč skozi otroške oči

Življenje brez praznikov bi bilo dolgočasno, prav tako bi bili verjetno prazniki manj privlačni, če jih ne bi spremljali običaji in šege. Že res, da ima vsak praznik svoj globlji pomen, a ga otroci pogosto težje razumejo. Veliko lažje je, če ga povežejo z vzdušjem in doživetji.

Kakor otroci povežejo rojstni dan s torto in svečkami, advent s piškoti, pust s krofi, si lahko zapomnijo veliko noč tudi po barvanju pirhov in peki velikonočnega kruha. Če se dela lotite v soboto zjutraj, bodo pirhi skuhani in kruh spečen ravno za popoldanski blagoslov velikonočnih jedil, da jih otroci nesejo v svoji košarici.

Kako speči kruh?

Tale prispevek z natančnimi navodili naj vam bo v spodbudo, da se dela lotite skupaj z otroki, saj bodo pri tem prav gotovo uživali.

1. Pripravimo testo Za velikonočni mlečni kruh potrebujemo kvašeno testo. Najprej v manjšo posodico nalijemo 1 dl toplega mleka in v njej raztopimo kocko svežega kvasa ali 2 vrečki suhega kvasa. V novo širšo skledo presejemo 1 kg bele pšenične gladke moke (TIP 500) ali namenske moke za kvašeno testo, na sredini naredimo jamico in vanjo zlijemo kvas. Ob strani dodamo poravnano žlico soli. Če smo se odločili za obogaten oz. rahlo sladek kruh z dodatki, k moki vlijemo še posebej razžvrkljani 2 jajci s 100 g sladkorja in z vaniljevim sladkorjem, žlico ali dvema ruma, limonino lupinico in nazadnje 100 g raztopljenega masla. V obeh primerih postopno prilivamo toplo mleko. Za kruh brez jajc in maščobe tako prilijemo približno 5 dl toplega mleka, v drugem primeru pa le največ 4 dl, saj nekaj tekočine dodamo že z maščobo.

2. Zgnetemo Zdaj s kuhalnico ali z roko začnemo mešati, da dobimo enotno zmes. Pravimo, da testo umesimo. Nato testo zvrnemo na rahlo pomokan delovni pult in začnemo gnesti.

To pomeni, da testo z dlanmi potisnemo ob mizo, odrinemo od sebe, zgornji rob zavihamo, znova potisnemo ob mizo, nato obrnemo in ponovimo. Tako gnetemo vsaj 5 minut, da nastane elastično, mehko, rahlo svetleče testo, ki se ne lepi na podlago in na prste. Po potrebi ga potresemo z malo moke. Pravo testo je takrat, ko si med gnetenjem s testom »očistimo« roke.

Testo lahko umesimo in zgnetemo tudi z električnim mešalnikom z gnetilnimi kavlji – v tem primeru prve tri minute gnetemo

Pomlad 2012 |

| 27

KuhaRajanje

počasi, nato povečamo hitrost in gnetemo dalje, da se testo loči od kavljev – ali z aparatom za peko kruha v programu za pripravo testa.

Pri gnetenju nam lahko pomagajo otroci, pazimo le, da testa ne jedo, če je v njem surovo jajce. Po izkušnjah sodeč se otroci gnetenja hitro naveličajo in delo veliko raje prepustijo mami, sami pa počakajo na oblikovanje.

Iz pregnetega testa oblikujemo hlebček, ga postavimo nazaj v posodo, pokrijemo s prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja in se njegova velikost podvoji. Navadno za prvo vzhajanje potrebujemo 1 uro, odvisno od temperature in vlažnosti prostora ter sestavin v testu. Testo najbolje vzhaja pri temperaturi 22–25 °C. Če smo dodali jajca in maščobo, je testo težje in ga zato pustimo vzhajati 30 minut dlje.

3. Oblikujemo najrazličnejše oblike Vzhajano testo razdelimo na več kosov.

Vsakega na kratko pregnetemo, da spustimo zrak iz prevelikih zračnih mehurjev. Otroci naj sami oblikujejo svoje domišljijske like ali starejši prave pletenice, kakor bi oblikovali iz plastelina.

Za rogljičke izrežemo trikotnik, ki ga od stranice zvijemo proti enemu vogalu. Če želimo, rogljiček nadevamo s koščkom čokolade, z marmelado ali orehovim nadevom.

Za pletenico tri kose testa posvaljkamo in jih spletemo, kakor spletemo deklicam lase v kitko. Če smo vzeli dolge svaljke, bo pletenica daljša, sicer krajša. Če po pletenju konce staknemo skupaj, dobimo pleten krog, pravo pletenico, v sredino katerega (seveda manjšega) po želji namestimo trdo kuhano jajce (pirh), ki ga testo med vzhajanjem lepo objame. Namesto da bi pletenico zvili v krog, jo zaključimo s pirhom, ki ga učvrstimo z enim svaljkom, s katerim pirh ovijemo.

Za polžke svaljek preprosto zvijemo in mu nazadnje oblikujemo še rožičke, oblikujemo pa lahko tudi medvedke, metuljčke ali celo zmaja, kar nam srce poželi.

ng

ww w. ri

ja.net

28 |

a ra

V rubriki Prehrana na www.ringaraja.net boste našli še več receptov za pripravo okusnih jedi za vso družino.

| Pomlad 2012

4. In spečemo Oblikovano testo položimo na namaščen ali s peki papirjem obložen pekač, pokrijemo s prtičem, postavimo na toplo ter pustimo vzhajati še vsaj pol ure. Pečico segrejemo na 200–220 ºC. Testo je dovolj vzhajalo, ko se narahlo trese, če se ga dotaknemo, ali če se s prstom narahlo dotaknemo vrha hlebca, se tam pojavi vdolbinica, ki se ne povrne več nazaj.

Testo pred peko premažemo z razžvrkljanim jajcem, vodo ali mlekom, po želji potresemo s semeni (sezam, lan, mak) in postavimo v segreto pečico. Manjše pecivo pečemo 10–15 minut, večje (cel hlebec) približno pol ure, pri čemer po 15 minutah temperaturo zmanjšamo na 180 ºC. Pečen kruh vzamemo iz pečice in potrkamo po dnu. Če doni votlo, je pečen. Postavimo ga na kuhinjsko mrežico, da se ohladi, čeprav je najboljši še topel.

Domači jogurt

Zaščita

podobna kot pri materinem mleku POMEMBNO OBVESTILO: Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčka. Če mati ne more dojiti ali ima premalo mleka, naj se o uporabi nadomestne mlečne hrane posvetuje z zdravnikom pediatrom.

Jogurt je bogat vir beljakovin in kalcija.

Ugodno vpliva na prebavni trakt in izboljšuje prebavo. Svoji družini lahko pripravite tudi domači jogurt, ki je še bolj zdrav in odličnega okusa.

Vsako jutro naj bo na mizi pri zajtrku tudi jogurt. Ta vsebuje beljakovine, veliko vitamina B12, kalcija, cinka in drugih hranil.

Ugodno vpliva na prebavni trakt, predvsem takrat, ko jemljete antibiotike ali imate rotavirus. Svojim malčkom ga ponudite vsak dan.

PRIPRAVA: Priprava domačega jogurta je zelo enostavna. Potrebujemo domače mleko (kravje, kozje), najboljše je nehomogenizirano.

Takšnega lahko kupimo v trgovini, na mlekomatu ali dobimo pri kmetu. Potrebujemo še navaden ali probiotični jogurt, ki ga kupimo v trgovini. Litru mleka dodamo nekaj žlic jogurta in segrejemo na okrog 50 °C. Nato mleko odstavimo, pokrijemo in čez noč pustimo na toplem mestu (zraven radiatorja, peči).

Tak jogurt lahko hranimo v hladilniku teden dni. Ko želimo narediti nov jogurt, iz starega vzamemo nekaj žlic in dodamo v mleko ter ponovimo postopek.

Da bo šel domači jogurt malčkom bolj v slast, mu lahko primešamo nekaj sadja. V lonček damo nekaj domačega jogurta, vanj narežemo sadje ali sesekljane orehe, lešnike, mandeljne in ponudimo.

V letošnjem letu poteka Milupina dobrodelna akcija

»0,10 € za slovenske malčke«, v kateri zbiramo sredstva za nakup zdravstvene opreme za oskrbo dojenčkov in malčkov v štirih slovenskih bolnišnicah.

Poiščite izdelke z nalepko medvedje šapice in PODPRITE AKCIJO TUDI VI! OBVESTILO: Izdelki, ki prispevajo v dobrodelni sklad, so na voljo v vseh dosedanjih trgovinah in lekarnah, razen v prodajalnah Müller.

ww

g r in . w

a r a j a . n et

Eko družina

Eko namige in nasvete za zdravju in okolju prijazno življenje najdete v rubriki Eko družina na www.ringaraja.net.

Velikonočni pirhi v naravnih barvah piše: Eko Vila

V preteklosti smo doma pirhe barvali večinoma v čebulnih olupkih in vinu. Babica je celo leto zbirala čebulne olupke za velikonočni čas. Tudi jagode borovnic in cvetove ognjiča je posušila in shranila za barvanje.

Teta, ki je živela v Nemčiji, je kdaj prinesla barve za pirhe. Vsi so bili navdušeni nad lepimi, intenzivnimi barvami, meni pa je bil okus tistih pirhov prav čuden.

30 |

| Pomlad 2012

Babičini čebulni pirhi s trobenticami, z deteljicami in listki so bili vedno najlepši in tako je še danes. Uporabljajmo tiste sestavine, ki jih najdemo okoli nas: zelišča, zelenjavo, lubje dreves. Pirhi, ki so pobarvani z naravnimi barvami, morda res niso tako intenzivno obarvani, so pa zdravju in okolju prijazni. Iz nas izvabijo ustvarjalnost, domišljijo in kar tudi šteje – ohranja se tradicija, znanje gre iz roda v rod. Mar ni pomembno, da tudi naši otroci vedo, da lahko barvajo z barvami iz narave? Po izročilu se za barvanje večinoma uporabljajo čebulni olupki (rdeča in rumena čebula), zavretek ognjiča, šipkov in borovničev čaj in vino – teran.

Da se bodo jajca obarvala lepše Ne moremo mimo dejstva, da so bila včasih skoraj vsem na voljo večinoma domača jajca, tudi voda, v kateri smo pripravljali barvila, je bila drugačna (mehkejša kapnica, deževnica), zagotovo vse to tudi vpliva na končni uspeh obarvanosti velikonočnih pirhov. Če želimo, da se lupina lepše obarva, namočimo jajca v kis, ki odstrani maščobo in zmehča jajčno lupino. Dodamo dve žlici kisa na liter vode, enako razmerje upoštevamo tudi pri pripravi barvila.

Lahko jih tudi operemo z blago milnico.

Lepše se obarvajo jajca, ki imajo bolj belo lupino. Pomemben je tudi čas kuhanja v naravnem barvilu in njegova količina v razmerju z vodo.

Nekaj primerov barvanja z naravnimi barvami Poznamo različne načine barvanja.

Nekateri jajca kuhajo hkrati z naravnimi sestavinami, ki izločajo barvo, drugi najprej pripravijo barve in nato barvajo že kuhana jajca.

Rumena Kurkuma in korenje obarvajo jajce rumeno. Za barvanje uporabimo 3 jedilne žlice kurkume v prahu in 3 jedilne žlice naribanega korenja na liter vode. Kuhamo ju 30 minut, ohladimo in precedimo. V ohlajeno tekočino damo še vroča kuhana jajca in jih pustimo namakati 30–60 minut.

Namesto kurkume lahko uporabimo tudi žafraniko. Žafraniko in nariban koren pustimo stati 4 ure, šele nato ju kuhamo pol ure. V pol litra vode pa lahko skuhamo skodelico ognjičevih cvetov z malo kisa in soli, nato precedimo in v zavretku kuhamo jajca. Dodamo lahko še nekaj lubja jablane.

in pustimo, da se vino ohladi. Jajca ves čas pustimo v vinu – lahko tudi celo noč.

Modra Rdeče zelje drobno narežemo in nanj nalijemo toliko vode, da ga pokrije.

Kuhamo 30 minut. Zatem pustimo stati en dan in nato precedimo. V ohlajenem barvilu jajca namakamo 30 minut. Barvilo iz zelja je temno rdeče barve, a jajca obarva modro.

Rdeče-rjava Potrebujemo tri pesti čebulnih olupkov za 1 liter vode. Pri barvanju s čebulo lahko jajca daljši čas kuhamo skupaj z olupki.

Tako dosežemo intenzivnejšo barvo. Če pa jih kuhamo krajši čas, so bolj zlate barve.

Barva je odvisna tudi od barve čebulnih olupkov. Rdeči olupki ustvarijo temnejšo barvo, svetli olupki pa ustvarijo bolj zlato barvo. Pri barvanju pirhov s čebulnimi olupki dodamo za okrasitev liste in cvetove rastlin, ki jih položimo na jajčne lupine, nato pa jajce zavijemo v odsluženo najlonsko nogavico in dobro zavežemo na obeh koncih.

Zelena Potrebujemo liste sveže špinače, liste kopriv, kislico, regrat (pol kilograma rastlin na liter vode), lubje slive, hrastovo lubje, kavo in zeleni čaj. Vse skupaj kuhamo pol ure na šibkem ognju, da počasi vre.

Lubje poberemo iz vode. S paličnim mešalnikom zmeljemo in precedimo sok.

V tej tekočini kuhamo jajca vsaj 40 minut.

V barvi naj počakajo, dokler se ne ohladijo.

Intenzivnost barve je odvisna tudi od barve jajčne lupine.

Vijolična Skuhamo borovničev čaj. Uporabimo dve pesti suhih borovnic za liter vode. Ko borovnice že izločijo barvo, dodamo jajca.

Dlje kot jih pustimo v čaju, bolj intenzivna bo barva pirhov.

Siva Jajca kuhamo v zavretku iz dveh pesti zdrobljene hrastove skorje in litra vode.

Kuhamo 40 minut in pustimo, da se jajca ohladijo. Če želimo, da imajo pirhi lesk, jih namažemo še z maščobo. Uporabimo lahko olje, slanino ali prekuhano maslo (ghee), tudi tega so naše babice včasih kuhale kar same.

Škrlatno rdeča Potrebujemo kakovostno vino (teran ali metliško črnino). Jajca položimo v hladno vino, počasi segrevamo, kuhamo 15 minut

Pomlad je čas, ko se vsa narava prebuja. Zamrznjena, na videz speča narava postane polna življenja. Sneg v višje ležečih predelih se prične topiti, reke se napolnijo z vodami, travniki ozelenijo, drevesa odženejo čudežne drobne popke.

K nam se vrnejo ptice, ki so mrzlo zimo preživele v toplih krajih. Tiste, ki so zimo preživele doma, se veselijo obilja hrane in toplote sonca, ki se prebuja.

Tudi škrat Vodo, ki čez zimo miruje, postane bolj vesel in poskočen. Pregleda vse potočke, z otroki pospravi smeti in vrečke z rečnih brežin, prešteje nove otroške vrtičke in razmisli, koliko litrov vode bo potrebnih na Zemlji, da bo vse dobro in ravno prav rastlo v naslednjih mesecih. V seštevanju in odštevanju kapljic vode je pravi mojster. Čez zimo je sicer res več počival, vendar pa je za vse vas radovedneže pripravil tudi pravi poskus. Skupaj z Eko Vilo sta naredila poskus s čebulicami rožic in vodo.

Dobro poglej čebulici na sliki in razmisli, kateri dve čebulici sta bili zaliti z vodo, na kateri je bila ves čas nalepka škrata Voda, in kateri dve čebulici sta bili zaliti z vodo iz kuhinjske pipe.

ŠKRAT VODO BO ZELO VESEL, ČE BOŠ TUDI SAM NAPRAVIL PODOBEN POSKUS IN MU UGOTOVITVE POSLAL PO POŠTI. LAHKO JIH NAPIŠEŠ ALI NARIŠEŠ.

RAZMISLI, KAKO RAZLIČNA KAKOVOST VODE IN INFORMACIJE V NJEJ VPLIVAJO TUDI NA OSTALA ŽIVA BITJA (LJUDI, ŽIVALI, RASTLINE)? O TEM SE POGOVARJAJ S SVOJIMI PRIJATELJI, STARŠI, Z BABICO, DEDKOM. VSE, KAR BOŠ UGOTOVIL, SPOROČI ŠKRATU IN SKUPAJ BOMO USTVARILI KNJIGO ŠKRAT VODO IN MI VSI O VODI.

ODGOVORE, IZDELKE IN SVOJE PODATKE POŠLJITE NA DANU, D. O. O., ULICA FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA.

Pomlad 2012 |

IJ ORMAC F IN Č E V O TU VOD O ŠKRA NI STRANI PLET .

JE NA S RATVODO.SI K S .

WWW

NAMI G:

P OI Š N STR AGR A ČI ŠKR DNO ATO ANI 4 NAL VO PO 0 IN O SPR MAG SI DO O GO NA EHO AJ TA DG IN P DIŠ SK KO, DA OVOR A OZI OV E SE FOT ŽEŠ VO L ABIRI NT O GR DO ČEB AFIJO IN UL I C.

| 31

w Urbani podvig

r in w. w

g a ra ja. n

et

Razmišljate, kam na potep z družino?

Pokukajte v rubriko Izleti in počitnice na www.ringaraja.net, kjer boste našli ogromno predlogov za potepanje doma in v tujini.

Tharros, pot po rtu mimo ruševin nekdanjega pristanišča je kot nalašč za kratko kolesarko turo.

Z avtodomom po Sardiniji piše: Viktorija Pirš fotografije: Viktorija Pirš in Pavel Škoberne

Piombino je pristanišče na zahodni obali naših gurmanskih sosedov.

Na s soncem obsijanem parkirišču smo nestrpno pričakovali trajekt družbe Moby Tommy za Sardinijo. Termometer zunaj je nameril skoraj štirideset stopinj.

32 |

Hura, počitnice!

Na ladji smo začutili, da so se počitnice zares začele. Na palubi je pihalo, notranjost pa je bila preveč ohlajena. Po nekajurni vožnji smo prispeli v Olbio, od koder smo se usmerili proti severovzhodu otoka.

Prečkali smo cesto, ki vodi mimo mondene in pregrešno drage Coste Smeralde. V upanju, da bi še pred nočjo našli eko kamp, ki so nam ga doma priporočili prijatelji, smo nadaljevali z vožnjo. Ura se je bližala deseti zvečer, temnilo se je, otroka sta že spala, s partnerjem pa sva usmerjala pogled v obcestne table. Končno jih je nekaj nakazovalo obstoj iskanega počitniškega pribežališča, a ta se je očitno povsem zlil z okolico. Vdana v usodo na prazni cesti sva naletela na dva domačina, ki sta naju potolažila, da je kamp v neposredni bližini, vendar so ga nedavno zaprli. Tako sva spoznala prvo pravilo, ki velja za Sardinijo.

Kamp je, ali pa ga ni več na istem mestu.

V kraju Vignola Mare smo tako prvič na Sardiniji prespali kar na parkirišču. Naslednje jutro smo se prestavili v kamp, ki je urejen

| Pomlad 2012

posebej za karavane, Oasi Gallura. Po napornem večeru smo dan rezervirali za uživanje na dolgi plaži. Stekli smo v objem valov. Ozračje je hladil veter, zato smo se greli v topli morski vodi. Občasno je mimo nas priplavala, po Jerčinem mnenju, lepa meduza. Nabrali smo polno kanglico školjk, za kopalke, v nahrbtnik in natikače pa skrili znamenit sardinski pesek oz. mivko. »Varnostnim« ukrepom in pravilom čistih nog navkljub smo krstili karavana. Zvečer smo se bosi sprehodili po plaži. Noč je bila presenetljivo hladna in spanje je bilo čisti užitek.

Zbudili smo se v oblačen in vetroven dan.

Premaknili smo se proti severozahodu otoka. Ogledali smo si Castelsardo, slikovito mestece, zgrajeno na hribu nad morjem, ki nam je ponudil številne stopnice.

Spoznavali smo rokodelske izdelke v Museo dell`intreccio Mediterraneo in utrip življenja domačinov.

Ponovno smo bili na poti, ob kateri nas je pozdravila podoba slona, od vetra

izklesanega v skali. Znamenitost smo si ogledali le iz karavana, saj je zunaj močno pihalo. Cesta je bila vse bolj prazna.

Posamezne kmetije, ki s preprostimi oznakami vabijo k nakupu domačega sadja in sira, so izginile, pokrajino je prekrilo divje nizko rastje. Vetrovno območje in dolga peščena obala sta kot nalašč za razvoj kajtanja. Prispeli smo do zbirnega centra tega relativno mladega športa. V vodi je bilo nekaj deset navdušencev, od virtuozov na valovih do začetnikov. Našega dvoletnika je svojevrstna kombinacija deske in padala povsem očarala. S hčerko sta tekata po plaži, midva pa sva v notranjosti pripravljala kosilo.

Alghero – mesto alg Cesta, ki jo okvirjajo cvetoči oleandri, je postajala vse širša. Nuraghe ob poti naznanjajo zgodovinske naselbine. Ustavili smo se v urejenem kampu za karavane nekaj kilometrov pred mestom Alghero.

Mesto je ime dobilo po algah, ki naj bi jih bilo na pretek v okoliških vodah. Do obale smo se zapeljali kar s kolesi. Ker je še vedno pihal mrzel veter, smo se zadrževali bolj na plaži kot v vodi. Glava družine je odkolesarila do mesta. Zaradi poti, ki deloma vodi po glavni cesti, pa smo se družinsko v Alghero, ki je popularen turistični kraj, odpeljali popoldan naslednjega dne z avtobusom. Za otroke je bila to svojevrstna dogodivščina.

Potopili smo se v pisane mestne uličice, odkrili odličen sladoled in gusarjeve zaklade, se sprehodili še ob obali in nato nazaj v naš začasni dom. Ker sta otroka v karavanu

spala na istem ležišču, sta zvečer (no, ja, že bolj ponoči) komaj čakala, da sta šla v svoje kraljestvo.

Mesto smo si ogledali, prekolesarili smo tudi okolico. Nuraghe razen mene niso zanimale nikogar, torej je ogled odpadel, plaža pa ni bila ravno atrakcija, zato smo šli naslednje jutro ponovno na pot. Tokrat ob obali proti jugu. Večino časa (kar pomeni nekaj ur) smo se vozili sredi ničesar, po ozki, ovinkasti, na trenutke prepadni cesti, ki je ni in ni hotelo biti konca. Redko smo srečali kakšen avtomobil, se izgubljali na neoznačenih vaških križiščih (kaj dosti vasi niti ni bilo).

Za morebitni postanek ni bilo primernega prostora, saj obala v tem delu strmo pada v morje. Za vse, ki bi radi prihranili nekaj ur vožnje, priporočam avtocesto, ki poteka bolj po notranjosti otoka.

Roza ptiči na dolgih nogah V popoldanskih urah smo poiskali kraj, ki je znan po flamingih, Sinis peninsula. Parkirali smo na ogledni točki poleg mokrišča, ki pa je izgledalo povsem izsušeno. Pogledovali smo v daljavo za morebitnimi pticami, a na obzorju ni bilo videti niti enega flaminga. Po neugledni poti smo se zapeljali proti obali, kjer pa se nam je mit o kakšni zapuščeni obali v trenutku porušil. Plačali smo parkirnino ob plaži in se po biserno belem pesku zapodili v valove.

Iskanje primernega prenočišča nas je pripeljalo v bližino Tharrosa. Ustavili smo se dober kilometer pred pričetkom rta, odvezali kolesa in se odpeljali do ruševin bivšega pristaniškega mesta. Nekaj časa

smo preživeli na tem prijetnem kraju, vendar žal brez kopalk in brisače.

Zvečer smo se utaborili v bližini mesta Arborea. Pridružili smo se edinemu vozilu, karavanu starejšega francoskega para.

Kilometre peščene plaže smo imeli tako skoraj sami zase. Lovili smo se po plaži, dokler ni padla trda tema.

Po številnih ovinkih do peščenega zaliva Naslednjega dne smo se po zajtrku in jutranjem kopanju zopet podali na pot.

Sprva lične hiše v Arborei in okolici je zamenjala vse bolj neusmiljena pokrajina.

Po približno sto tisoč ovinkih, dvigih na nekaj sto metrov nadmorske višine, logičnih spustih, mimo nekaj od civilizacije odrezanih kmetij, bivših rudarskih mest, ki kot mesta duhov s praznimi in razpadajočimi stavbami pričajo o nekdanji industrijski panogi Sardinije, po srečanju z robustnimi, a prijaznimi domačini, ki nič kaj dosti ne spominjajo na svoje rojake s celine, smo se okoli bivšega rudarskega mesta Buggeru spustili proti morju. Okoliške plaže so znane po svoji prvinski lepoti, brez sončnikov in ležalnikov. Za njihovo odkrivanje je potreben lasten prevoz. Ker v oklici tudi ni hotelskih in apartmajskih naselij, je raziskovanje s hišo na štirih kolesih kot naročeno. Dve noči smo prespali v skoraj praznem kampu na Cali Domestica. »Kamp« je imel nekaj sto kvadratnih metrov ograjenega prostora, cev z vodo in en odprt tuš, ki so si ga lastile ose. Peščeni zaliv nam je – tako kot celotna obala – zopet postregel z visokimi valovi, ki so s seboj prinesli tudi

Znameniti sardinski slon

Večerna spokojnost na obali

Toplo in mirno morje v Portu Corallu

Vignola Mare, sprehod do trdnjave po dolgi peščeni plaži na severu otoka

Pomlad 2012 |

| 33

Urbani podvig

nekaj meduz. Kljub odmaknjenosti plaže je bilo presenetljivo veliko enodnevnih obiskovalcev z avtomobili, temu primerno pa so si svoj košček kruha skušali prislužiti tudi prodajalci vsega mogočega. Zjutraj in ob večerih je otroka razveseljeval trop ovac, ki jih je pastir tod mimo vodil na pašo.

Na vzhod Po dnevu brez vožnje smo izkoristili vroč dan za dopoldansko kopanje. Na obali je bilo ob tem času le malo kopalcev. Večina je prišla s hladilnimi torbami in senčniki, ko je sonce bilo že visoko na nebu in neusmiljeno pripekalo na ožgana telesa. Ker naš najmlajši junak opoldan počiva, smo ta čas izkoristili za premik. V ohlajenem karavanu sta otroka spala v svojih sedežih, midva pa sva opazovala spreminjajočo se pokrajino.

Odločila sva se, da izpustimo skrajni jug Sardinije, vključno z glavnim mestom Cagliari, ter se napotimo proti vzhodu. Pot nam je postregla z neštetimi ovinki ob suhi in cvetoči rečni strugi.

Z vzhodno obalo smo se srečali v Portu Corallu, kjer smo se nastanili v dokaj urejenem manjšem kampu, v katerem je raslo celo nekaj deset dreves. Dolga, s posameznimi kopalci posejana peščena obala nam je prvič ponudila toplo, mirno morje in končno smo lahko resnično zaplavali. Naslednji dan je glavni dopustniški kuhar izkoristil za kolesarjenje do mesta, kjer se je založil s svežimi ribami. Privoščili smo si odlično kosilo z žara. Z otroki smo raziskovali plažo, nabirali školjke in brez oprezanja za meduzami brezskrbno plavali.

Plaža in morje kot iz filma Po dnevu mirovanja in dopoldanskem čofotanju smo se premaknili. Tokrat le malo severneje, saj nas je čez nekaj dni čakal trajekt nazaj na celino. Po vaški poti, prepričani, da smo krepko zašli, smo prispeli do obale Cea. Parkirali smo avtodom med drevesi evkalipta v enem izmed dveh kampov. Ko smo se po vročem pesku podali na plažo, nam je bilo jasno, zakaj je kljub odročnosti ta del obale tako dobro obiskan.

Kilometre dolga plaža (peščena, seveda), toplo kristalno zelenomodro morje in iz rahlo valovite vodne gladine štrleča koralno rdeča skala so bili kot filmska kulisa. V vodi smo bili do poznega večera. Ko je obala že skorajda samevala, smo se odpravili pod tuš in se zavili v kopalne plašče, saj so bili večeri

prijetno hladni. Na tem idiličnem kraju smo prespali le dve noči, za kar nam je bilo kasneje krepko žal.

Noč brez spanca Na poti proti severovzhodu smo se vozili po pobočjih gora, mimo osamelih kmetij in čred drobnice, dokler nismo prišli do turističnega kraja San Teodor. Vožnja skozi mesto, polno lokalov, trgovin s spominki in turistov, je po avtentični pokrajini, ki smo jo pustili za seboj, bila dokaj nenavadna.

Ustavili smo se na parkirišču ob delno kamniti plaži in pogrešali idilo Cea Rocce.

Zvečer smo se za spremembo podali na mestno promenado, poiskali sladoled, nakupili nekaj hrane in pred hrupom zbežali nazaj na plažo. Sredi noči me je zbudilo nekaj, kar naj bi spominjalo na glasbo. Bobnenje se je vse bolj in

bolj stopnjevalo in se mešalo s hrupom avtomobilskega motorja in z glasovi mladine. Pogledala sem skozi okno.

Karavan je bil ujet med zaparkirana vozila.

S Pavlom sva se do jutranjih ur spraševala, kdaj bo konec zabave, otroka pa sta na srečo sladko spala. Zunaj se je počasi danilo, glasovi so utihnili, avtomobili so se odpeljali, midva sva končno zaspala, najmlajša pa sta naspano zaklicala: »Dobro jutro!« Za visoko zimzeleno ograjo pa je spokojno sameval nočni klub.

Po dopoldanskem poležavanju na plaži smo se odpravili proti Olbiji. V trgovskem centru smo se založili s sardskim vinom, z odličnimi piškoti, s svežimi testeninami ter z ovčjim in s kozjim sirom. Spali smo kar v pristanišču, saj smo se naslednje jutro zgodaj zjutraj vkrcali na trajekt za Piombino.

O Sardiniji Sardinija, v sardinščini Sardigna ali Sardinna, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Otok na zahodni obali Apeninskega polotoka je po velikosti drugi v Sredozemlju, in sicer takoj za Sicilijo. Otok sestavljajo večinoma visoke planote in griči. Podnebje je sredozemsko, vendar so poletja dokaj hladna, tudi zaradi stalnih vetrov, ki pihajo z morja.

Po izkopaninah sodeč naj bi bila Sardinija naseljena že več kot 100.000 let. Prvo kulturo uvrščajo v obdobje med 3800 in 2900 pr. n. št., ko naj bi prebivalstvo trgovalo z antičnimi Grki. Nasprotje s to je druga sardinska kultura (od 1700 pr. n. št. do drugega st.) prežeta z vojskovanji. Po otoku je še danes polno trdnjav (nuraghe) iz tistega časa, ki so prebivalce varovale pred napadalci z Vzhoda. Razne teorije nuraghe predstavljajo kot opazovalnice za merjenje časa, stražne stolpe, grobnice in templje, prikazujejo jih tudi kot trdnjave in kraljeve palače. Na ostanke nuragh naletite skorajda na celotnem ozemlju otoka. Ta kultura pa je poleg arhitekturne znamenitosti zapustila vidne sledove v navadah in značajih Sardincev, saj je bila socialno, umetniško in versko zelo razvita.

Poleg nuragh je na Sardiniji mnogo zapuščenih rudnikov in pripadajočih stavb, ki samevajo sredi pokrajine. Rudarstvo je bilo v

Cala Domestica, po neštetih ovinkih smo prišli do znamenite plaže.

preteklosti glavni vir dohodkov, v preteklem stoletju pa je popolnoma izgubilo na pomenu. Tudi kmetijstvo je večinoma ostalo le še v rokah starejših obdelovalcev. Mlajša generacija se je pred desetletji začela izseljevati.

Le največji entuziasti gojijo sredi gorovja, daleč proč od prvega naselja, drobnico.

Znan je sardinški kozji in ovčji sir. Sardinci so se dobro znašli tudi v ponujanju turističnih kapacitet v slogu povratka k naravi, poznani pa so tudi po reji konj.

Sardinija je ena izmed najprestižnejših poletnih destinacij v Sredozemlju. Na skrajnem severovzhodnem delu otoka so v sredozemsko rastje zakrite vile mogotcev modne in filmske industrije ter drugih vplivnežev.

Na tem delu je tudi največ nastanitvenih kapacitet, ki jih ponujajo turistične agencije.

Ekskluzivnost lokacije se odraža tudi v ceni prenočišč. Vendar pa otok v sebi skriva še mnogo več draguljev, ki so dostopni z malce več truda (oziroma več vožnje). Za odkrivanje otoka je avtodom odlična izbira. Le-ta omogoča nastanitev v mnogih zalivih, ki največkrat premorejo le prostor, namenjen avtodomom. Na Sardiniji skoraj ni plaže, ki ne bi bila opisana v vodniku plaž otoka. Posledično je osamljen raj nemogoče najti. Z malo sreče morda na kakšnem zakotnem, od civilizacije odrezanem koščku zemlje ne boste naleteli na temnopolte prodajalce poceni robe.

Iz Olbie s trajektom proti celini

NAVODILO:

UGANKE

PREBERI UGAN KE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITV E. PRAVILEN O D GOVOR NAPIŠI NA ČRTI CE POD UGANK O.

ustvarja: Manja Žugman Širnik

DENE, O E S ZELENO ŽENE, V K I N V E KO TRA IN MRAZ PR GLJATI SNEG O CIN M E N Č ZA TI. VESELO MLAD KLICA IN PO

—

Z—

(PIRH)

ČE ČLOVEK HITRO TEČE, Z NJIM SE PRIMER JA, PRAV TAKO SE ZG ODI, ČE ČLOVEKA KDO OZMERJA, KER SE MU NASEL I STRAH V KOSTI.

TA LETNI ČA S OŽIVI, KO NAS ZIM A ZAPUSTI.

P—

———— (POMLAD)

SICER PA JE ŽIVAL' CA PRIKUPNA, KI VELIKE UHLJE IM A, SPLOH PA POMEM BNE SO ZADNJE DOLGE N OGE, KI PRED LOVCEM URNO ZBEŽE.

Z——

— — — —— ČKI))

P——

((ZVON

JAJCE SE TUD I DRUG ČE JE PISANO AČE IMENUJE, , POSLIKANO IN SE ZA VEL IKO NOČ DA RUJE.

EPICA BELA, K , A K IN Ž E N S JA Č VE TELA? A NI Z NEBA PRILE

——

M—————

(ZAJEC)

(MAČICA)

PREBUDIJO E S D A L M O P A OVI N LIKUJEJO. B O O VIJOLIČNI CVET IC M A M A BOGAT ŠOPEK Z IN Z MAČICAMI

V——————— (VIJOLICE)

PRAVLJICA

Babica Sladkosnedka piše: Anita Žibrek

ZGODILO SE JE, DA STA NEKOČ NA PODEŽELJU ŽIVELA DEDEK IN BABICA. NISTA IMELA OTROK, A STA BILA KLJUB TEMU ZADOVOLJNA, SAJ STA IMELA DRUG DRUGEGA. IN NADVSE STA BILA PONOSNA NA SKRBNO UREJEN SADOVNJAK. V NJEM JE RASLO SAMO SLADKO SADJE, SAJ JE BILA BABICA ZELO SLADKOSNEDA. VSAK DAN JE DELALA IZ SADJA RAZLIČNA PECIVA, MARMELADE IN DRUGE SLADKE DOBROTE. ZATO SO JI LJUDJE PRAVILI SLADKOSNEDKA. NEKEGA DNE PA JE DEDEK V SPANJU ZA VEDNO ZASPAL. BIL JE NAMREČ ŽE ZELO STAR. BABICI PA JE BILO OB ROJSTVU PREROKOVANO, DA SE NIKOLI NE BO POVSEM POSTARALA. ZDAJ, KO DEDKA NI BILO VEČ, JI JE POSTALO NEZNANSKO DOLGČAS. PA TUDI OSAMLJENA JE BILA. NEKAJ ČASA SE SPLOH NI DOTAKNILA NIČESAR SLADKEGA. POTEM PA JI JE V GLAVO ŠINILA TALE ZAMISEL: »KAJ ČE BI PREGNALA OSAMLJENOST IN TA GROZNI DOLGČAS TAKO, DA BI USTVARILA OKUSEN SLADKI

NAMAZ. NATO BI ODŠLA PO SVETU TER GA DELILA LJUDEM. KOLIKO JE PO SVETU OTROK, KI SPLOH NE VEDO, KAJ SE PRAVI ‘SLADKO JESTI’! PA TUDI ODRASLI BI SI GOTOVO OBLIZOVALI USTNICE IN PRSTE NA ROKAH. VERJETNO VSAKEGA POSEBEJ!« KAR TAKOJ JE ODŠLA V SVOJ SADOVNJAK IN NABRALA SLASTNA, DIŠEČA JABOLKA TER OTRESLA FIGOVEC. Z NJEGA SO POPADALE NAJBOLJ SLADKE FIGE. KER SE JE SLADKOSNEDKA NAMENILA OBDAROVATI LJUDI, SO JI NA POMOČ PRISKOČILE TUDI NEKATERE ŽIVALI IN VILE DOBROTNICE, KI SO SKRITE IN LJUDEM NEVIDNE ŽIVELE V BLIŽINI. ČEBELICE SO BABICI PRINESLE MED. KRAVE, KI SO SE CELO LETO PASLE NA PLANINI, SO POSEBEJ ZA SLADKOSNEDKO NAREDILE ODLIČNO SLADKO SMETANO IN NAJBOLJŠE MASLO NA SVETU. PTICE IZ DALJNIH DEŽEL SO JI NA SVOJIH KRILIH DOSTAVILE KAKAVOVA ZRNA. ŠE ZMLETI SO JIH POMAGALE! PRI SLADKOSNEDKI SE JE OGLASILA TUDI PRELEPA ČAROBNA DEKLICA Z ZLATIMI LASMI, KI SO JI SEGALI SKORAJ DO TAL.

TA DEKLICA JI JE V LONČEK NASULA ČUDEŽNI SLADKOR V PRAHU. BABICA JE PRIPRAVILA VELIK LONEC IN PRIČELA VSE SESTAVINE MEŠATI NAD OGNJEM. TEDAJ SO SE NAENKRAT OB NJEJ POJAVILE TRI VILE DOBROTNICE IN VSAKA JE IZ SVOJE STEKLENIČKE VLILA V BABIČIN LONEC PO NEKAJ KAPLJIC. PRI TEM SO ŠEPETALE SKRIVNOSTNE ČAROBNE BESEDE. KOT SO SE NENADOMA POJAVILE, TAKO SO TUDI IZGINILE. NITI BABICA SAMA NI VEDELA, DA SO V LONEC VLILE DOBRO POČUTJE, ZADOVOLJSTVO IN DOBRO VOLJO. KO JE BIL NAMAZ PRIPRAVLJEN, GA JE SEVEDA PRVA POSKUSILA BABICA. ZDEL SE JI JE IZVRSTEN IN NADVSE OKUSEN. NAJBOLJŠA SLADICA, KAR JIH JE DO SEDAJ JEDLA. PA NE SAMO TO,

TUDI POČUTILA SE JE IZVRSTNO. BILA JE KOT PREROJENA, VSA POSKOČNA IN NASMEJANA. NAMAZ JE NADEVALA V MAJHNE LONČKE TER SE Z NJIMI ODPRAVILA PO VASI. Z ŽLIČKO, KI JO JE IMELA S SEBOJ, GA JE LJUDEM MAZALA NA KRUH. ČISTO VSEM SE JE ZDEL NAJOKUSNEJŠI IN NAJBOLJŠI NAMAZ DALEČ NAOKOLI. TISTI, KI SE NISO RAVNO NAJBOLJE POČUTILI, SO BILI PO TEJ JEDI POLNI ENERGIJE. VSE, KI SO BILI

IZČRPANI, JIH JE UTRUJENOST TAKOJ ZAPUSTILA. ŽALOSTNI SO SE PRIČELI VESELITI ŽIVLJENJA. JOKAJOČI PA SO JOK ZAMENJALI ZA SMEH. SLADKOSNEDKA SI JE MISLILA: »KRASNO! NE LE, DA SEM POMAGALA LJUDEM, TUDI SEBI SEM. ODKAR SEM MED LJUDMI, MI NI VEČ DOLGČAS. POČUTIM PA SE ŠE DOSTI BOLJE KOT VSI TI LJUDJE. VERJETNO ZATO, KER ČUTIM, DA SEM JIM KORISTNA. TO JE TAKO LEP OBČUTEK! V MENI JE VELIKO DOBROTE, KI JO ZMOREM DELITI DRUGIM!« ODŠLA JE DOMOV, DA BI SKUHALA NOV LONEC NAMAZA TER SE Z NJIM ODPRAVILA ŠE V DRUGE VASI.

A DOMA JO JE ČAKAL ČUDEŽ!

LONEC, V KATEREM JE PREJ PRIPRAVLJALA IN KUHALA NAMAZ, JE BIL SPET ČISTO POLN. OD TEDAJ NAPREJ GA JE SLADKOSNEDKA PRETAKALA V MAJHNE LONČKE IN Z NJIMI ŠE DANES HODI PO CELEM SVETU. VSAKIČ, KO SE S PRAZNIMI LONČKI VRNE V SVOJO HIŠICO, JO TAM ŽE ČAKA POLN LONEC. IN TAKO NAPREJ IN TAKO DALJE. HODI PO SVETU IN OBISKUJE DRUŽINE. NAMAZ PA DELI LE MAMICAM IN OČKOM TER STARIM STARŠEM. ONI PA GA POTEM DELIJO PO PAMETI SVOJIM OTROKOM ALI VNUKOM. ČE BI NAMREČ BABICA SLADKOSNEDKA DELILA NAMAZ KAR OTROKOM, BI GA NAJBRŽ POJEDLI PREVEČ IN VSEGA NAENKRAT. IN TAKO BI SE LAHKO ZGODILO, DA BI POSTALI OTROCI TAKO DOBRE VOLJE, DA SE NIKDAR VEČ NE BI NEHALI SMEJATI. ZATO BI JIH OD SMEHA LAHKO PRIČELI BOLETI TREBUŠČKI!

NAVODILO: V VSAKI VRSTI SO LIKI POBARVANI V DOLOČENEM ZAPOREDJU. NADALJUJ GA.

CILJ:

OTROK RAZMIŠLJA OTROK LOGIČNO VADI LOGIČNO IN BARVA LIKE. RAZMIŠLJANJE.

NAVODILO: POBARVAJ KVADRATKE TAKO, DA SE VSAKA IZMED ŠTIRIH BARV V VRSTICI IN V STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ: OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

O D O V T SKRA DIL A S O P E J E C I L U B CE

ALI U K ATER GANEŠ, A BIL A Z A ČEBULIC A JE LITA Z V ODO, N K ATER I JE BIL A VE S Č A NALEP AS K A ŠKR ATA VO IN K AT D ER A BIL A Z A A ČEBULIC A J E LITA KUHIN Z VODO IZ JSKE PI PE?

ILO OD KOZI V S NA I SE VEŽI

D O FIJO EHO IN P A SPR IRINT TOGR B O L A IN F LIC. DO ČEBU VO

I OŠLJ EV P A 2012.

T I Š A RE KEG PR I L 0. A BO VSA Z A 2 O D DO EPKO T VO NAL ŠKR A ADIL Z R O. NAG VOD ABI: POZ ODA E N IN JE V !

TEBI POMIN V I S D A U T DA IM IN VO

NAVODILO: LASTOVKE SO NEKAJ PRINESLE. KAJ JE TO, BOŠ UGOTOVIL TAKO, DA VPIŠEŠ ČRKE V POLJA ISTE BARVE.

CILJ: OTROK PREPOZNA BARVE IN VADI PISANJE.

NAVODILO: NAJDI ENAKE ZVONČKE IN TROBENTICE. POVEŽI JIH IN POBARVAJ.

CILJ: OTROK RAZMIŠLJA OTROK LOGIČNO VADI LOGIČNO IN BARVA LIKE. SKLEPANJE IN RISANJE.

NAVODILO: KATERE DEKLICE LAHKO PRIDEJO DO ROŽIC. POBARVAJ JIH Z ENAKO BARVO, KOT JE BARVA NJENE OBLEKE.

CILJ: OTROK VADI ZBRANOST IN BARVANJE.

NAVODILO: POMAGAJ LASTOVKI, DA PRILETI DO SVOJEGA GNEZDA.

CILJ:

OTROK RAZM OTROK LOGIﾄ君O VADI IN BARVA LIKE. ZBRANOST.

NAVODILO: POIŠČI TELESA IN LIKE. KOLIKOR JIH NAJDEŠ, TOLIKO JIH POBARVAJ V SPODNJIH VRSTICAH.

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PRIMERJA MED SEBOJ.

KOLIKO JE ZELENIH KOCK?

KOLIKO JE RDEČIH KVADROV?

KOLIKO JE MODRIH TRIKOTNIKOV?

NAVODILO: MED SLIKAMA JE 5 RAZLIK. POIŠČI JIH.

CILJ: OTROK OTROK LOGIČNO LOGIČNO RAZMIŠLJA RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE. IN IŠČE RAZLIKE.

SLONČEK FALA JE POMAGAL PRIPRAVITI VELIKONOČNA GNEZDECA ZA PIRHE. ALI UGANEŠ, KATERE SESTAVINE POTREBUJEŠ ZA TAKŠNA GNEZDECA? POBARVAJ PIRHE IN OBKROŽI POTREBNE SESTAVINE. ČE Z MAMICO PEČETA GNEZDECA ALI PLETENICO, NAM PRILOŽITA ŠE VAJIN RECEPT.

RADA G A N VSE ZA JOCE: LU IK E D O S INCN SV ALA F

NAGRADNA NALOGICA SLONCKA FALA!

1. NAGRADA: KUHINJSKA TEHTNICA 2.-6. NAGRADA: KUHINJSKA ROKAVICA FALA ČE NAM POŠLJEŠ TUDI SVOJ RECEPT, SODELUJEŠ ŠE V ŽREBANJU ZA PRAV POSEBNO NAGRADO: 5 IZŽREBANCEV BO PREJELO KNJIGO Z RECEPTI O PEKI KVAŠENIH DOBROT.

PIRHE, IN A K Č J A Z POBARVAJ OLJ PISANI. B IM Č O D DA BO

MOJE IME JE:

(PODPIŠI SE)