Ringarajine iskrice september 2011

9/2011

revija z odgovori za velike in izzivi za male

KAKO NASTANE GLEDALIŠKA PREDSTAVA ODZIVANJE NA OTROKOVE POTREBE METODA MONTESSORI

v MercAtOrjU ZBirAj ZBirAj kArtice kArtice in in Se Se igrAj igrAj ZZ nAMi nAMi MeD kArticAMi Se SkrivA tUDi 1000 kArtic preSenečenjA v vreDnOSti 5 €

,95 € 1 O M A S A Z M ALBU AčnA 3D kArticA BrezpL vSAkih 10 € OB nAkUpu ZA u vSAkegA in OB nAkUp A iZDelkA* g SMrkAstične

Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.

priprAvi Se nA nAjBOLj SMrkAstičnO Doživetje vSeh čASOv, spOZnAj Se s SMrkci v MercAtOrjU, ZBeri 24 kArtic v ALBUMu in igrAj DrUžABnO igro.

Aktivnost poteka od 4. 8. 2011 do 4. 10. 2011 oz. do razdelitve vseh razpoložljivih kartic. *Od 11. 8. 2011 do 4. 10. 2011 oz. do razdelitve vseh razpoložljivih kartic dobite brezplačno 3D kartico tudi ob nakupu vsakega smrkastičnega izdelka. Vsak teden lahko izbirate med petimi različnimi smrkastičnimi izdelki, ki so na prodajnih mestih označeni s posebnim označevalcem. Količina kartic je omejena. Aktivnost poteka v živilskih prodajalnah Mercator, ne poteka pa v Mercator Spletni trgovini in franšiznih prodajalnah Mercator. Aktivnost ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Ob nakupu na obroke pripadajo kupcu brezplačne kartice samo v višini zneska prvega obroka. Število kartic, ki pripadajo kupcu, se izračuna glede na končno vrednost računa, z že odštetimi vsemi popusti. Kljub skrbnemu načrtovanju aktivnosti obstaja možnost, da bodo kartice pošle pred 4. 10.

2011. Slike so simbolične. Več informacij na www.mercator.si ali brezplačni tel. št. 080 2 080.

Ne spreglejte

Ne spreglejte:

Uvodnik:

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 9; letnik III, avgust/september 2011 Naklada: 30.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o.

Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja:

Damjan Alešnik Vodja oglasnega trženja: Maruša Najger, marusa.najger@ringaraja.net, 031-223-077 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d.

Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Razglednice - 4 Dobra praksa - Kako nastane gledališka predstava - 10 Tema meseca - Metoda Montessori - 14 Psihologija - Odzivanje na otrokove potrebe - 18 KnjigaRajanje - Ko barve oživijo - 22 Samo za očke - Vse se je začelo s skokom - 23 Urbani podvig - Po poteh burje in terana - 24 RR strokovnjak - Spanje v skupni postelji - 28 Zdravje - Odpornost pri otroku - 29 Pravočasno prepoznajte pnevmokokne okužbe - 31 Eko družina - Škrat Vodo - 32 Otroške iskrice - 33

Želim si (odgovornosti) V življenju ne gre brez želja. Še brezzobi jih znamo predobro izraziti, z leti pa pridobimo, poleg stalnih zob, še velike ambicije za sanjarjenje in želje postanejo vse večje in večje. Prevečkrat se zgodi tudi to, da začnemo razmišljati, kako nerealne in nemogoče so te naše želje in kar težko, ali pa sploh ne verjamemo, da bi se lahko prav nam uresničile. Brez vere torej tudi želje niso več želje! Vsaj zato ne, ker se veliko počasneje uresničijo, če ne verjamemo, da so sploh uresničljive. Zgodba je hitro drugačna, če so želje močne, iskrene, za njimi pa stojimo s celim svojim telesom in dušo ter z neomajno vero vase. Želeti si, verjeti in samemu sebi stati ob strani ... To uresničuje želje in kar naenkrat se znajdemo v trenutku, ko imamo tisto, kar smo si želeli. In takrat nas strezni odgovornost.

Dosežem nekaj, po čemer sem hrepenela dolgo časa, pa je prva reakcija strah. In nato slaba vest. Ej, kako te je zdaj strah, če si si prav tega želela?! Seveda - spoznam šele čez nekaj časa - odgovornost je bav bav! Pa je res? Ah ne, to je točno to, kar potrebujem v tem trenutku. Da bom še boljša in še bolj izpolnjena jaz. Ker verjamem, da mi je vedno dano točno toliko, kot zmorem. In zmorem vedno več! ☺

Anja

3

4

Razglednice

Spet smo z vam i, juhuhu! Pred nami je jesen, spremem be, ampak vsak konec pomeni nov za četek in tega se močno veselimo!

Za vas imamo ObdaRajanje, UstvaRajanje, KnjigaRajanje, kar pomeni, da bomo Rajal i in uživali v va ši družbi!

Razglednice na m še naprej po šiljajte na e-mail naslov isk rice@ringaraja. net, pri čemer pošljite 1 fotografijo in največ 200 besed.

c

eke ec K je t r l V sup Gro

Vr tec Sv. Jurij ob Ščavnici

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Vr tec Notranje Goric

e

ec Koper

Vr t

ca

eli eb Č a tec Vr brovk Ga

Vr te c

Šent

vid

k vče

e ec L Vr t JAHALI SMO KONJA

Vrtec Kekec Grosuplje, vzgojiteljici Romana Obranovič in Tončka Jarm

Že v začetku šolskega leta smo se s starši dogovorili za sodelovanje. Starši naj bi nam predstavili svoj hobi ali poklic. Z veseljem smo se odzvali povabilu Grebenarjevih, ki so nam v Slovenski vasi predstavili živali v svojem hlevu. Poleg konja in kobile smo z veseljem opazovali tudi žrebe.

Konja smo tudi jahali. Pri tem nas je vodil, spremljal in nam pomagal g. Grebenar. Doživetje je bilo za otroke in odrasle zelo poučno.

VESELO PRAZNOVANJE

Vrtec Koper, enota Zajček Pobegi, vzgojiteljica Doris Bordon

V našem vrtcu smo veselo praznovali! Ob zvokih slovenske himne in plapolanju zastav so otroci s svojimi besedami pripovedovali, zakaj imajo radi domovino. Na igrišču vrtca smo posadili mlado lipo in tako obeležili 20. rojstni dan naše države Slovenije.

PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA

Vrtec Čebelica Gabrovka, Vzgojiteljica Marinka Lenart

Čas, preživet ob pravljicah, v starševskem naročju ali v postelji pred spanjem, to je nekaj najlepšega, kar lahko damo svojim otrokom. Za njih je to bogata popotnica. 11. maja 2011 so bili otroci skupin Zmajčki, Metuljčki in Pikapolonice nagrajeni za opravljene naloge z lutkovno predstavo Stena Vilerja Nerodna Avguština, ki jo je organizirala knjižnica Litija. Ob gledanju so neizmerno uživali ter se nasmejali. V vrtcu smo jim vzgojiteljice podelile še pripravljena priznanja. Naj jim bo to spodbuda za njihovo nadaljnje sodelovanje. Naj postane knjiga njihova vsakodnevna prijateljica, ki jih bo bogatila z lepim in znanjem. Cilj naše predšolske bralne značke je sodelovanje staršev, da otrokom vzbudijo ljubezen do knjige. Kako prijetno je bilo opazovati otroke "na pravljičnem stolu", kako so po vsaki predstavljeni knjigi še bolj samozavestni.

Koliko različnih in tudi enakih pravljic smo slišali v tem času. Hvala staršem, da ste spodbujali svoje otroke in jim pomagali, da vzljubijo knjige, ter seveda otrokom, da so nam jih predstavili.

PLESNO POPOLDNE V VRTCU SONČEK

Vrtec Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljica Andreja Majcen

7. junija je v našem vrtcu v okviru plesnega krožka potekala že tradicionalna plesna prireditev »Plesno popoldne«. Prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev. Na kratko smo jim predstavili, kako je v letošnjem letu potekal plesni krožek, v katerega je bilo vključenih 48 otrok iz najstarejših skupin vrtca. Prikazali smo osem plesov, ki smo se jih naučili v letošnjem letu. Da je ples res zabaven in da pomeni veselje, sproščenost, dobrovoljnost, smo sedaj že spoznali. Upamo, da obiskovalce ob naših predstavljenih plesnih dejavnostih vedno znova prepričamo, da z gibanjem ter s plesom izražamo pozitivno, sproščeno počutje in da otroci ob plesu najdejo posebno zadovoljstvo. Ob koncu prireditve smo tudi obiskovalce povabili na plesišče, da so skupaj z nami izkusili to zadovoljstvo. Naše prijetno plesno popoldne smo zaključili s klepetom ob napitku in prigrizku.

OTROŠKE KONJSKE DIRKE Vrtec Šentvid

Z otroki smo se razveselili povabila na Žoganovo kmetijo, kjer smo spoznali dva ponija: kobilo DONO in žrebička BLISKA. Nekateri so jih samo opazovali in se čudili, drugi so spraševali. Izkoristili smo njihovo navdušenje in skupaj smo načrtovali dejavnosti za naslednje dni. Otroci so od doma prinesli različne konjičke, DVD, knjige, revije in spoznali marsikaj novega. Ob prepevanju pesmice o konjeniku pa so predlagali še konjske dirke. Izdelali smo načrt za konjička, si razdelili naloge in za pomoč prosili tudi očete. Čez dva dneva so otroci v telovadnici pripravili poligon, na startu osedlali konjičke in se pognali v dir. Premagali so vse ovire in uspešno prijezdili do cilja, kjer so jih pričakali navdušeni navijači. Naslednji dan pa so konjske dirke prestavili na bližnji travnik, kjer so se pomerili otroci vseh starosti. Pred nami pa je še en izziv. Pripravili bomo konjske dirke za učence 1. razreda. Vi pa stavite, kdo bo zmagal.

TUDI VRTEC NOTRANJE GORICE JE PRAZNOVAL ROJSTNI DAN Vrtec Notranje Gorice, vzgojiteljice

Praznovanje smo začeli s pohodom na Sv. Ano, kjer so nas spremljali starši, sorodniki in prijatelji. Mlajša skupina Mehurčki so hribček obiskali v popoldanskih urah. Iz ptičje perspektive so opazovali vrtec in uživali v čudovitem razgledu na Barje. Starejša skupina Zvezdice so hribček doživeli v večernih urah. Ta večer je Sv. Ana žarela v soju lučk in žarečih otroških oči, polnih veselja in pričakovanja. Veselje se je nadaljevalo tudi naslednji dan, ko smo se zbrali ob največji in najlepši eko torti. S pesmijo in plesom smo vrtcu zaželeli vse najboljše. Praznovanje rojstnega dne vrtca smo zaključili v športnem duhu. Skupaj z enoto OŠ Brezovica smo organizirali družabno srečanje v naravi. Dobili smo se na travniku v Vnanjih Goricah, ki leži med obema enotama. Naše druženje je bilo prepleteno z igro, s spoznavanjem in petjem. Sklenili smo krog prijateljstva in si obljubili, da se prihodnje leto spet dobimo. Starejši otroci so sodelovali tudi na zaključni prireditvi. V ta namen smo naredili zmaja in z njim ob Župančičevi pesmi »Daj zmaj« potovali po Sloveniji. Ob tem nas je spremljala pesem Vlada Kreslina »Z Goričkega v Piran«.

OTVORITEV IGRIŠČA IN ZAKJUČEK ŠOLSKEGA LETA Vrtec Levček pri OŠ Podbočje, Darinka Tomažin, vodja vrtca

15. junija 2011 smo v našem vrtcu uradno odprli prenovljeno igrišče za naše otroke. Srečanja so se poleg otrok in staršev udeležili tudi člani sveta staršev in sveta zavoda ter gospa Marjanca Komočar, predstavnica občine Krško. Želja otrok in predvsem vzgojiteljic, da bi obnovili igrišče za najmlajše, se je ob podpori občine Krško uresničila. Uspelo nam je z veliko dobre volje, zato se zahvaljujemo vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi. Upoštevajoč navodila proizvajalcev, smo sami postavili igrala, položili zaščitno gumo, napeljali vodo, naredili čutno pot, na kateri bodo lahko otroci izostrili vonj, otip, okus, sluh in vid ter na novo zatravili igrišče in povečali nabrežine. V dobrem mesecu nam je uspela POPRAVEK_2oglas_obdarajanje_210x145_25082011_POPRAVLJEN.pdf 1.9.11 11:36 celovita prenova. Otvoritev smo obeležili s kratkim program, v1nadaljevanju pa so otroci sodelovali v ustvarjalnih in športnih delavnicah.

5

6

Vr te c

Š Moravče

Mojc

Vr tec pri O

a

lin

ko Vr tec Miš

Dvojezič ni Prosenja vr tec kovci

Vr tec S e

medela

Vr tec Na jd

ihojca

Brezno a Vr tec lk Podve pri OŠ SODELOVANJE Z BABICAMI IN DEDKI Vrtec Mojca, vzgojiteljice Majda, Nataša in Nika

V naši skupini imajo babice in dedki zelo pomembno vlogo pri skrbi za naše malčke. Pogosto pridejo v vrtec po svoje vnuke, kadar starši zaradi dolgega delavnika ne morejo. Izkažejo se tudi med počitnicami ali v času bolezni. Prevzamejo skrb, se z vnuki igrajo, jih pocrkljajo in hkrati staršem olajšajo opravljanje službenih in drugih obveznosti. Otroci jih imajo zelo radi in se jih vedno razveselijo, ko jih pridejo iskat. Zato smo jim v mesecu januarju pripravili kratek nastop. Zaigrali smo dramatizacijo »Pod medvedovim dežnikom«, kjer so sodelovali vsi otroci kot igralci ali glasbeniki. Zapeli smo jim nekaj pesmic in povedali nekaj deklamacij. V tednu pred velikonočnimi prazniki pa smo jih povabili na delavnice. Pekli smo piškote in štručke s hrenovkami. Babica Marija, ki je včasih kuhala v našem vrtcu, nam je pripravila vse sestavine in zamesila testo. Iz tulcev smo izdelali kokoške in piščančke za pirhe. Na koncu smo babice in dedke pogostili s sadjem in čajem ter se jim zahvalili za druženje. Dedki in babice pa si želijo čim več takšnega druženja.

NA POHOD SKUPAJ S STARŠI Dvojezični vrtec Prosenjakovci, vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović

Bilo je lepo sončno popoldne, ko smo se strokovne delavke skupaj z otroki in njihovimi starši zbrali pri DOŠ Prosenjakovci. Skupaj smo želeli prehoditi vodno učno pot in tako pokazati staršem lepote naše narave. Vodna učna pot se začne pri šolskem ribniku. Otroci so svojim staršem povedali, kakšne živali in rastline živijo v njem in kakšna voda je v ribniku. Nato nas je pot vodila po glavni cesti vse do Koltajeve elektrarne, ki je bila prva daleč naokoli. Po ogledu elektrarne in prečkanju Ratkovskega potoka smo se sprehodili mimo gozda po sveže pokošenem travniku do lovskega doma, od koder je prečudovit pogled na prosenjakovska polja. Pri domu se nismo zadržali veliko časa, saj nas je radovednost gnala naprej. Prečkali smo glavno cesto in se nato sprehodili po robu gozda do gradu Matzenauda, kjer je kar nekaj zanimivosti, ki smo si jih ogledali in o katerih bi radi povedali tudi staršem. Tako smo si ogledali star vodnjak, fontano v grajskem vrtu, mogočna drevesa in grad, ki pa ga je na žalost načel zob časa. Po ogledu grajskega parka smo se napotili do zadnje točke vodne učne poti, in sicer do šolskega vodnjaka, ki stoji na našem dvorišču. Staršem smo povedali vse, kar smo se naučili o vodnjaku in uporabi vode. Bili so zelo presenečeni nad našim znanjem. S starši in z otroki smo preživeli čudovito popoldne. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujemo za čas, ki so nam ga namenili.

MODRI JAN PRI ŽELVICAH Vrtec Miškolin, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tatjana Žinko

Ker smo bile »želvice« uspešne v nagradnem natečaju »Majhna hiška – veliko zavetje«, ki ga je v okviru projekta »Modri Jan« organiziralo podjetje Holding Slovenske Elektrarne (HSE), smo si prislužile prav posebno nagrado. V družbi Puhca nas je obiskal čisto pravi Modri Jan. Z njima smo preživeli čudovito dopoldne. Skupaj smo spoznavali ptice ter uživali v plesu in različnih igrah. Hvala vsem tistim, ki so poskrbeli za nepozaben obisk.

DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ Vrtec Brezno pri OŠ Podvelka, vzgojiteljica Vera Osvald

Vrtci občine Podvelka že četrto leto zapored organiziramo dan druženja in gibanja vseh generacij. Tako je bilo tudi letos, ko smo se v prelepem sobotnem jutru zbrali v Podvelki. Nasmejanih obrazov smo jo skupaj s starši, z dedki in babicami in s prijatelji mahnili do ekološke kmetije Lušenk, kjer so nas čakale sadne dobrote. Podkrepljeni z vitamini in s pesmijo na ustih smo se vrnili v kulturni dom, kjer smo ob predstavi čarodeja Andreja zaključili naše druženje. Preživeli smo lepo sobotno dopoldne v druženju in gibanju vseh generacij!

ZELENJAVA NA STO NAČINOV Vrtec Semedela, enota Slavnik, vzgojiteljica Damjana Buzečan

V našem vrtcu poleg celostnega uravnoteženega razvoja namenjamo veliko pozornosti tudi zdravi prehrani, saj se zavedamo, da pomembno vpliva na zdravje in razvoj otrok. Zdrav način prehranjevanja vpeljujemo z razvijanjem zdravih prehranjevalnih navad, s sprejemanjem novih, različnih okusov ter z zdravo, kakovostno in varno hrano. V mesecu aprilu ob svetovnem dnevu zdravja poteka v našem vrtcu že četrto leto projekt Zelenjava na sto načinov. Vsakoletne pozitivne izkušnje nas spodbujajo, da projekt ohranjamo in ga dopolnjujemo z izvirnimi, s pestrimi in z zabavnimi zamislimi. Vsakodnevno se vrstijo zanimive dejavnosti, pri katerih otroci z veseljem sodelujejo. V skupini dvoletnih otrok so prevladovale aktivnosti z usmerjanjem v čutno zaznavanje in prepoznavanje zelenjave. Obiskali smo vrtčevsko tržnico, si jo ogledali in izbrali bolj znano zelenjavo. Pripravili smo si začinjeno zeleno solato s korenčkom. Otroci so trgali zelene liste in jih prelagali v skledo.

Pripravljeno jed so okusili vsi, tudi tisti, ki jo drugače odklanjajo. Posebno zanimanje so pokazali za skupno pripravo in okušanje zelenjavnosadnega napitka, ki smo ga pripravili s pomočjo sokovnika. Ob okušanju napitka so izražali pozitivna mnenja: »dobel je«, »plosim se« itd.

Ureditev zelenjavnega kotička v igralnici je nudila otrokom veliko vsakodnevnih in spontanih izkušenj, ki so postopoma prehajale v bolj zahtevne (igra v kotičku, tržnica, npr. prenašanje zelenjave v košarah, prelaganje v velik zelenjavni lonec, mešanje s kuhalnicami itd). V tem času nas je tudi kuharsko osebje razvajalo z okusnim zelenjavno obogatenim jedilnikom. Projekt smo zaključili s prijetnimi občutki.

PODPIS EKO LISTINE VRTCA IN ZAKLJUČNA PRIREDITEV Vrtec pri OŠ Moravče, vzgojiteljica Ana Gerčar

Naš vrtec se je že lansko leto vključil v projekt Eko vrtec, danes pa smo podpisali eko listino, s katero se zavezujemo, da bomo skupaj z otroki skrbeli za čistejše, lepše in predvsem boljše okolje. Da bi dosegli želene rezultate, moramo otroke že od malih nog vzgajati v spoštovanju do narave in skrbi za njo, kajti le tako bomo skupaj z otroki gradili čistejšo naravo in okolico, otroci pa bodo le na ta način postajali odgovornejši do sebe in drugih. Z županom Martinom Reboljem, ravnateljico Nušo Pohlin Schwarzbartl, pomočnico ravnateljice Branko Peterlin in predstavnikom nacionalne koordinacije eko vrtca Danetom Kataliničem smo na zaključni prireditvi podpisali eko listino. Dogodek nam je popestril otroški zbor Ciciban poje, s prepevanjem in plesom pa so sodelovali tudi vsi otroci iz starejših skupin. S plesno šolo Miki in njunima animatorjema smo skupaj zaplesali ples račk, čarodej Jani pa nam je pričaral eko čarovnije in vragolije. Za konec smo se posladkali s sladoledom in z eko sadjem. Lepo je bilo!

NAŠ ZELIŠČNO-ZELENJAVNI VRT Vrtec Najdihojca, Ljubljana, enota Palček, vzgojiteljici Špela Kovič in Nives Zabret

Med dopoldanskim sprehodom smo se ustavili pred dislociranim oddelkom na Kebetovi (oddelek zraven enote Palček) ter zagledali zapuščen vrt. Otroke sva vprašali, kako bi oni uredili vrt. Ideje otrok so kar deževale. Skupaj smo se odločili, da bomo ta vrt preuredili in posadili zelišča in zelenjavo. Izdelali smo tudi načrt, kam bomo kaj posadili. Otroci so s pomočjo staršev priskrbeli in prinesli semena in sadike zelišč ter zelenjave. S hišnikom Markom smo odstranili zelenje, ki je bilo na vrtu, ter dodali še nekaj zemlje. Naslednji dan smo najprej spoznali, poimenovali ter vonjali sadike, nato pa smo jih skupaj posadili in zalili. Otroci so s ponosom prinašali domače sadike in semena. Vrt si vsakodnevno ogledamo in ga po potrebi zalivamo. Sedaj pa že nestrpno čakamo na prve pridelke.

7

8

Pismo bralcev VRTEC KOPER Kettejeva ulica 13 6000 Koper ga. Klara Franca Koper, 16. 6. 2011 STARŠI MORSKIH KONJIČKOV VRTCA KOPER, ENOTE RIBICA Zadeva: ZAHVALA VRTCU KOPER IN VZG

OJITELJICAMA

Danes, 16. 6. 2011, smo se starši morskih konji čkov Vrtca Koper enote Ribica udeležili zaklju čnega dogodka. Naši otroci so nam pripravili številna presenečenja in se poslo vili od vrtca, saj odhajajo v šolo. Ob tej prelo mnici smo se starši ozrli nazaj in se skupno odločili, da vodstvu Vrtca Koper napiš emo par besed v zahvalo.

Naši otroci preživljajo velik del dneva v vrtcu , zato je ključnega pomena odnos, ki ga vzgo jiteljice vzpostavijo z otroci v svojih prvih trenutkih srečanja ter si v nadaljevan ju z otroku prijaznimi načini gradijo avtoriteto . Morski konjički in njihovi starši smo imeli neizmerno srečo, saj je v prvih dveh letih v življenje večine naših otrok in nas starš ev stopila vzgojiteljica Anica Ukmar, naslednji dve leti pa se je našim otrok om skrbno posvetila vzgojiteljica Milojka Pristo všek (ob kateri so jo spremljale Polona Žele in kasneje Darja Novinščak). Naši otroci so hodili v vrtec z jutranjim nasmeškom in popoldne prihajali iz skupine s številnimi vtisi in novimi izkušnjami. Vzgo jiteljici Milojka in Darja sta med otroke sejali prijateljstvo, občutek za sočloveka, hkrati pa vzdrževali red in zmernost otroške razposajenosti. Otroci so nam, staršem, ob skupnih popoldnevih predstavili različne igre, skozi katere so se seznanjali s številnimi vidiki življenja in sveta. Vzgojitelji ci Milojka in Darja sta jim omogočili, da so se srečali z načini ustvarjanja in razm išljanja, ki daleč presegajo naše izkušnje iz otroštva in sposobnost ustvarjanja danes kot starši. Naši otroci so postali tim, znotraj katerega je vsak našel svoj prostor in bil slišan, opažen in sprejet. Znali sta vzpostaviti ustvarjalno okolje, ki je kljub veliko sti skupine delovalo usklajeno in usmerjeno k ciljem. Njuno znanje vzgojnih prijemov je sodobno in njun vložek v oprav ljanje svojega dela je nadpovprečen.

Naši otroci so raznoliki, spreminjajo se in različ no doživljajo trenutke v svojem življenju. Vzgo jiteljica Milojka ima veliko sposobnost empatije, zna se vživeti v mišljenje in občutenje posameznega otroka in hkrat i zna na prijazen način opozoriti na odstopanja. Njen pristop k svetovanju starš em in iskanju primernih rešitev, ki bi bil pisan na kožo posameznega otroka, je izjemen in konstruktiven, rezultati pa so vidni na otroških pomirjenih obrazih, ko se z objemi dan za dnem poslavljajo od svojih prijateljev in zapuščajo skupino.

Znanje je nekaj, kar je verjetno predpisano v učnih načrtih in programih vrtca. To je neka j dokaj oprijemljivega in preverljivega.

Odnos, ki so ga otroci zgradili med seboj, in spoštovanje, ki ga imajo otroci do vzgojitelji c, pa je nekaj, kar je potrebno občutiti, da bi lahko razumeli. Zato smo se kot starši odločili, da nekaj teh občutkov zlijem o na papir in jih delimo z vami.

Verjamemo, da so vzgojno osebje najpomem bnejše bogastvo vrtca in je prav od teh ljudi najbolj odvisen odnos otroka do vsakdanjega odhoda iz družinskega kroga.

Upamo, da boste še naprej spodbujali samo iniciativnost in ustvarjalnost, ki so jih nekatere vzgojiteljice pripravljene izraziti pri delu z našimi otroci. Želimo si, da bi tudi priho dnje generacije otrok bile deležne takšnega odnosa, pri čemer bi bili spodbujen i samostojnost, sočutje in vedoželjnost. Želimo vam veliko uspehov, novih idej in dobr ih ljudi v vaši družbi.

S spoštovanjem, V imenu staršev: Elvisa in Sonje Belac, Sonje Berlot, Ingrid Čend ak Turčinovič, Irene Kocjančič, Sandre Lipič, Dolores Omahen, Maje Pišot Cvikl, Nataše Plevnik, Mojce Prodan, Helen e Raimondi, Dunje Ribas, Nastje Sluga, Seba stjana in Lili Šik, Mateje Tevž, Helene Tončetič, Marka Tončetiča Eržena, Sama in Polonce Uljan, Anite Žibre Napisala: Karmen in Raul Rodman V vednost: oglasna deska Vrtca Koper, enot

e Ribica

10

Dobra praksa

KAKO NASTANE GLEDALIŠKA PREDSTAVA? besedilo in fotografije: Lidija Slana, vzgojiteljica v vrtcu Vrhnika

Pravljica odseva otroški svet, svet igre, kjer je vse mogoče, kjer lahko otrok zaživi polno življenje.

V tem svetu se lahko poigrava tako kot pri vsaki drugi igri. Otrok se sicer čudi pravljičnim bitjem, jih občuduje, z njihovim ravnanjem se identificira, a o njihovi resničnosti ne dvomi.

Pravljice začarajo vsakega otroka. V tej čarovniji se otrok počuti lepo in varno, obenem pa ima neskončno možnosti, da se znotraj »čarovnije« igra. Njegov svet domišljije je zanj svet realnosti.

V njem se počuti varnega in srečnega.

Pravljice nam na neprisiljen način razodevajo zakonitosti življenja – življenje v skupnosti, v družini, med prijatelji. Kažejo nam svetlo plat naše duše in temno stran našega ega. Pravljica nam to posreduje na nežen, neopazen način. Poleg tega pravljica s svojimi sporočili tudi vzgaja in uči. Uči nas kulture, običajev, etike in še mnogih drugih stvari narodov in ljudi. Pravljica je vedno vez med realnim, stvarnim svetom in svetom domišljije.

Pravljico lahko otroku pripovedujemo, lahko pa pripovedovanje obogatimo še z gibanjem telesa, mimiko, s kostumi, z lutko in tako nastane dramatizacija.

Otroci si lahko ogledajo dramatizacijo, ki jo pripravijo odrasli, lahko pa tudi sami uprizorijo določene pravljice in aktivno sodelujejo pri samostojni igri oziroma dramatizaciji.

In prav pri gledališki dejavnosti so otroci tako neposredni, enkratni in neponovljivi.

Na dan pride čista otroška iskrenost, saj se vse dogaja v popolnoma sproščenem vzdušju. Otroci imajo pri tem neskončno možnosti za ustvarjanje. Vodi jih želja po novem, nepričakovanem. Igraje in sproščeno pridejo do določenih spoznanj o gledališču, medsebojnih odnosih in dogajanjih v življenju. Imajo številne možnosti za izražanje: glasbo, igro, gibanje.

ZAVEDANJE PROBLEMA Najprej bi rada predstavila skupino otrok, s katero preživim veliko časa. Sem vzgojiteljica v starostno mešani skupini. Otroci so stari od 4 do 6 let, v skupini pa jih je 21.

Otroci so si ogledali že kar veliko gledaliških predstav, ki smo jih pripravile vzgojiteljice, otroci drugih skupin ali pravi gledališki igralci. Velikokrat so se s tem že srečali, zato sem dobila idejo, da bi sami pripravili gledališko predstavo. Najprej sem otroke vprašala, kaj je gledališče. Dobila sem zanimive odgovore. ∑ V gledališče lahko gremo gledat lutke. ∑ Lahko nastopajo ljudje v kostumih. ∑ Ljudje nastopajo na odru. ∑ V gledališču je veliko stolov, da lahko vsi sedijo. ∑ V gledališču ne smeš metati stvari in teči sem ter tja, ker drugi potem ne vidijo. ∑ Moraš plačati vstopnico. ∑ Pripravijo stvari na odru, naredijo iz papirja kot bi bil grad in princeska. ∑ Na odru lahko plešejo, hodijo, sedijo, spijo. ∑ Na odru so tudi zavese in ko se predstava začne, se odgrnejo. ∑ Gledalci gledajo, igralci igrajo. ∑ V gledališču je prepovedano vpiti, ker jih motiš. ∑ Mi bi lahko zaigrali predstavo drugim otrokom, tovarišicam, mamicam, očkom, babicam, dedkom, hišniku, kuharicam.

Nato sem jim res predlagala, da bi sami pripravili gledališko prestavo in bili so navdušeni. Tako smo se lotili projekta, ki je trajal tri tedne. Otroci so pri načrtovanju in pripravi predstave aktivno sodelovali s svojimi idejami ter jo tudi izpeljali.

POSTAVLJANJE DOMNEV Najprej smo se pogovarjali o tem, kaj potrebujemo za predstavo in kaj vse moramo pripraviti. Otroci so dali kar nekaj idej, kako bi pripravili predstavo. ∑ Najprej se moramo spomniti, kaj bomo igrali. ∑ Odločiti se moramo, ali bomo igrali z lutkami ali mi. ∑ Moramo se obleči v kostume. ∑ Pripraviti moramo prostor. ∑ Poklicati moramo gledalce. ∑ Vaditi moramo predstavo. ∑ Pa glasbo potrebujemo. ∑ Za gledalce moramo pripraviti stole.

Otroci so se odločili, da bi predstavo zaigrali oni. Skupaj smo se odločili za predstavo Živali pri babici zimi. Dajali so ideje, kako naj bodo nastopajoči oblečeni, kakšno glasbo naj uporabimo, kateri instrumenti bi bili primerni za posamezno žival. Vse otroške ideje smo zbirali in tako je nastajal naš načrt za pripravo naše prve gledališke predstave.

SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI Poleg priprave na našo gledališko predstavo so nas spremljale tudi druge dejavnosti, nastajali so tudi kotički na to temo.

Gledališke delavnice Začeli smo z delavnicami, ki so nas

popeljale v svet gledališča. S temi dejavnostmi smo se seznanili z vsemi pomembnimi prvinami gledališke dejavnosti. Začeli smo z uvodnimi igrami, pri katerih so otroci začutili drug drugega, se počutili kot del skupine, si pridobivali samozavest, bili tudi iznajdljivi in ustvarjalni.

Gibali so se po prostoru in pridobivali občutek prostora ter hkrati razvijali gibčnost.

Tudi starši so nam pomagali pri projektu in prinašali različna oblačila, čevlje, torbice, pokrivala. Otroci so se šemili in se vživljali v različne vloge. Ta igra je otroke izredno pritegnila in v njej so vztrajali zelo dolgo časa. Več dni zapored so potekale igre, v katerih so igrali različne vloge.

Predstava vzgojiteljic S pomočnico sva za otroke pripravili lutkovno predstavo. Povabili sva jih v naše gledališče in otroci so predstavo nestrpno čakali. Spremljali so dogajanje in sledili zgodbi ter lutkam. Na koncu predstave so nama zaploskali, nato pa so se še sami lotili igranja z lutkami in improvizirane lutkovne predstave. Pri tej igri so vztrajali dolgo časa in bili v njej zelo domiselni in ustvarjalni.

Naše lutkovno gledališče Istočasno je v igralnici nastajal tudi lutkovni kotiček, obogaten z novimi lutkami. Nekaj lutk sva ponudili s pomočnico, nekaj pa so jih izdelali otroci. Izdelovali smo lutke na palčki in lutke iz kuhalnic. Že ob izdelovanju lutk so jih otroci animirali in se z njimi igrali. Nastalo je veliko novih lutk, ki so plod otroške domišljije. Ko so bile lutke izdelane, so odšli v lutkovni kotiček in začeli ustvarjati improvizirane lutkovne predstave.

Med igro so se med seboj dogovarjali, kdaj pride na sceno kakšna lutka. Opazila sem veliko dogovarjanja in sodelovanja. Igralci

»NEOparkirišče - PARKIRIŠČE ZA NOSEČNICE« Drage nosečnice!

V družbi NEOCELICA, prvem slovenskem ponudniku shranjevanja matičnih celic iz popkovnice, verjamejo, da bi morala skrb za nosečnice postati širša družbena odgovornost. Nosečnicam postavljajo v družbi posebno mesto. Počutje nosečnice namreč vpliva na otroka. Zato je v tem času popolna pozornost za zdravje, dobro počutje in počitek še posebej pomembna, tako s strani nosečnice, njenih bližjih in nenazadnje širše družbe. S tem namenom je nastal projekt »NEOparkirišče-priviligirano parkirišče za nosečnice«.

Pred kratkim so nosečnicam omogočili dostop do priviligiranega parkirnega mesta v nakupovalnem središču EUROPARK v Mariboru, ki se nahaja v tretji etaži prenovljene garažne hiše, tik ob vhodu številka 8. Kmalu bodo nosečnice deležne svojega parkirišča tudi v Supernovi v Kopru. Njihov namen je, da nosečnicam prihranijo stres ob iskanju prostega parkirnega mesta, ne le v vseh večjih trgovskih centrih po Sloveniji, temveč tudi na javnih in drugih parkirnih površinah. Več nosečnosti, manj stresa … :)

www.neocelica.si

11

12

Dobra praksa z lutkami so pripravili zanimive predstave, izmišljali so si zgodbe, spreminjali glas ob igranju in z očmi spremljali lutko. Tudi otroci gledalci so se ob tem zabavali in so radi gledali svoje prijatelje, ki so igrali lutkovno predstavo. Otroci so se skozi cel projekt posluževali lutk, ki so bile na voljo v lutkovnem kotičku. Tako so sproti nastajale različne zgodbe. Tudi zame je bila to zanimiva in prijetna izkušnja. V veselje mi je bilo opazovati otroke pri ustvarjanju lutk in pripravi lutkovnih predstav. Lutka je otrokom res zelo pomembna in jim je zelo blizu. Pomaga pa tudi odraslim, saj je odlično vzgojno sredstvo.

Igramo se glasbeno gledališče Pripravili smo tudi glasbeno gledališče. V igralnico smo prinesli različne glasbene instrumente. Najprej so se otroci izživeli in igrali na instrumente. Nato smo prepevali otroške pesmice in petje spremljali z instrumenti. Nato smo se razdelili v dve skupini: ena skupina je nastopala in igrala na instrumente, druga skupina so bili gledalci in so poslušali nastopajoče glasbenike. Skupini sta se nato še zamenjali.

Igramo se plesno gledališče Igrali smo se tudi plesno gledališče. Ob instrumentalni glasbi so otroci plesali, se v njej izražali ter ustvarjali z gibom.

Zopet smo se razdelili na gledalce in nastopajoče plesalce ter vloge nato zamenjali. Ob tem smo tudi spoznavali, kaj je opera in balet.

Igramo se kralje in kraljice Za eno dopoldne smo se spremenili tudi v kralje in kraljice. Izdelali smo si krone, jih pobarvali in jih okrasili. Ko so otroci dali krone na glavo, so se spremenili v kralje in kraljice. Začeli so hoditi bolj pokončno in kraljevsko. Iz te igre se je razvila prava kraljevska predstava. Že en sam rekvizit –

krona – je spremenil način njihove hoje in obnašanje. V tej igri so se otroci počutili pomembne in bili zelo ustvarjalni.

KAKO JE NASTAJALA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Po vseh teh dejavnostih smo začeli s pripravami na dramatizacijo. Otroci so bili že nestrpni in so komaj čakali, kdaj bomo nastopali z našo predstavo.

Najprej smo imeli pravljično uro. V prijetno zatemnjeni igralnici ob svečki sem otrokom povedala pravljico Živali pri babici zimi.

Otroci so jo z zanimanjem poslušali in so rekli, da jim je zelo všeč. Naslednji dan smo poslušali še glasbeno pravljico Živali pri babici zimi. Otrokom je bilo zanimivo, ker je bila v zgodbo vključena še glasba.

Ob poslušanju glasbe so se kar pozibavali v ritmu melodije. Bili so že kar nestrpni in so nenehno spraševali: »Ali bomo sedaj mi igrali?« Začeli so izražati želje, katero vlogo bi radi igrali. Več otrok si je želelo igrati eno vlogo, zato smo se dogovorili, da se bomo menjavali in bo vsak lahko igral več različnih vlog. Tako smo kar nekajkrat zaigrali dramatizacijo in otroci so me prijetno presenetili. Sami so režirali in se dogovarjali, kako bomo določen prizor odigrali. Drug drugemu so svetovali in si pomagali. Bili so ustvarjalni, saj so si sami izmišljali, kako bi prikazali snežinke, živali, … Vživeli so se v živali in z gibanjem prikazali značaj določene živali. Pri tem gibanju jih je še posebej spodbudila in vodila glasba. Tudi glas so spreminjali – medved in volk sta govorila z globokim glasom, ptički, zajček in veverica pa z višjim glasom. V živali so se zelo vživeli in se tako tudi počutili. Res zanimivo jih je bilo opazovati. Začeli smo tudi s pripravo scene in kostumov, pri kateri so sodelovali tudi otroci. Izbrali so primerne kostume za nastopajoče in dajali ideje, kako bi pripravili sceno. Vse potrebno smo torej pripravili.

Nestrpno smo že čakali, da bomo našo

gledališko prestavo lahko zaigrali in jo predstavili otrokom vrtca in staršem.

IZVEDBA PREDSTAVE Končno smo dočakali dan, ko smo lahko zaigrali našo predstavo. Otroci so se nastopa res že zelo veselili in ga nestrpno čakali. Že zjutraj, ko so prihajali v vrtec, so pripovedovali, da imajo s seboj potrebna oblačila. Prvo predstavo smo zaigrali staršem v popoldanskem času in otroci so tekom dneva velikokrat vprašali, kdaj že pridejo starši. Končno je napočil trenutek za začetek predstave. Najprej smo starše lepo pozdravili in jim pomahali, nato pa začeli s predstavo. Otroci so uživali v predstavi in sproščeno igrali, le nekaj otrok je bilo malo bolj zadržanih. Tudi naslednji dan, ko smo zaigrali še za otroke vrtca, so se nastopajoči dobro odrezali in prejeli pohvale in nagrado za trud. S tem pa smo tudi sklenili naš uspešen projekt.

ZAKLJUČEK Iz tega projekta smo se vsi veliko naučili in pridobili nekaj novega – otroci in jaz.

Skozi te dejavnosti sem spoznala, da imajo otroci veliko izvirnih idej, so zelo ustvarjalni in vedno najdejo poti, da pridejo do zastavljenega cilja. Všeč mi je bilo to, da so otroci dajali veliko idej, kako bi izvedli predstavo. Bistvena pa je bila pot in v vseh fazah so bili otroci aktivni. Vedno znova me prijetno presenetijo s svojimi idejami, ustvarjalnostjo in odzivom. Želela sem, da je pri tem projektu vidno otroško delo. Tudi sicer pri vzgojnem delu upoštevam otroške ideje in izhajam iz otrok, vendar je bilo pri teh dejavnostih to še bolj vidno. Otroci so bili vodilni od začetne ideje do izvedbe.

Tudi otroci sami so ponosni na svoje ideje, izdelke in končni rezultat. Projekt je uspel in cilji so bili doseženi. Najpomembnejše je, da ob teh dejavnostih otroci uživajo, so ustvarjalni, aktivni in da nastane predstava iz otrok samih. To nam je tudi uspelo.

14

Tema meseca

Metoda Montessori piše: Petra Logar

ja.net

Metoda Montessori temelji na otroku, ki se uči sam, se svobodno giblje in si izbira delo. Na tak način spodbuja samodisciplino, samoučenje, akademska znanja, sposobnost reševanja problemov in navdušenje pri učenju.

www.ringara

šolah č o vrtcih in Preberite ve ok v rubriki Otr et! .n ja na Ringara

MARIA MONTESSORI Maria Montessori je pred več kot stotimi leti svoje življenje posvetila vzgoji otrok.

Bila je prva italijanska zdravnica. Delo ji je pomagalo, da je skozi njega odkrivala otroški svet, na kliniki je namreč opazovala, kako se otroci učijo. Prišla je do spoznanja, da se učijo sami, glede na to, kar najdejo v svojem okolju. Odločila se je za študij psihologije in filozofije, kmalu za tem pa odprla prvo Hišo otrok v San Lorenzu, v okolici Rima. Ob poučevanju svojih prvih učencev, so se bolj intenzivno začeli razvijati njena filozofija, metoda in materiali, ki so pozneje postali znani kot materiali montessori.

Montessorijeva je kot najbolj pomembno izpostavila pripravljeno okolje. Otrok naj bi imel predmete za delo vedno v svojem vidnem polju. Ti predmeti naj bodo pomanjšani in prilagojeni otroku.

Mize, stoli, pohištvo, kozarčki in ostalo je prilagodila otrokom, in jim na ta način približala dejanski svet odraslih.

Svoj vzgojni pristop je pojmovala kot pomoč življenju otroka, kot sistem vzgoje ali kognitivnega razvoja. S poučevanjem otrok je opazila, da gredo skozi občutljiva obdobja, v katerih kažejo posebne zmožnosti za določene razvojne dejavnosti. Dr. Maria Montessori je menila, da je temelj fine motorike groba motorika: »Če otrok ne zna pravilno držati svinčnika, mu pokaži, kako se pometa tla.«

OPAZOVANJE OTROKA Metoda Montessori temelji na opazovanju.

Otroci so tako sami motivirani za svoj osebni razvoj, odrasli pa imajo nalogo, da otroka spodbujajo, zanj pripravijo primerno okolje in opazujejo, na kakšen način se bo znašel in razvijal svoje sposobnosti. Odrasli tako, po njenem mnenju, ni več vir informacij za otroka, temveč ga spremlja na način, ki vzpodbuja otrokovo lastno angažiranost in zanj pripravlja okolje. Naloga odraslega je tudi, da vzpostavi stik med otrokom in okoljem, to namreč v otroku prebuja življenjske energije.

VZGOJITELJ IN OTROK V razredu Montessori je vzgojitelj skoraj neopazen. Otroci samostojno izbirajo dejavnosti s področja vsakdanjega življenja, od priprave hrane do čiščenja, matematike, pisanja, branja, znanosti, umetnosti … Vzgojitelj predstavlja materiale posameznikom, njegova glavna pozornost je usmerjena na otrokove odzive na okolje in prepoznavanje otrokovih notranjih potreb.

Seveda pa ta svoboda po Montessori metodiki ne pomeni, da je otrok prepuščen sam sebi, da lahko počne, kar želi. Ta svoboda pomeni, da je otrok sposoben kontrolirati samega sebe. Odrasli, ki so z njim v okolju, morajo biti jasni, odločni in dosledni. Za uspeh je nujno, da so

tako starši kot vzgojitelji disciplinirani in odgovorni.

MONTESSORI VRTEC V Montessori vrtcih delo poteka spontano, otroci delajo neodvisno in samostojno z montessori materiali. Montessori metoda je unikaten pristop k učenju, otroka ne uči koncepta. Okolje je oblikovano tako, da stimulira otrokove čute.

Montessori igralnica je namenjena otroku, vzgojitelji so le opazovalci. Za otroka je svet prevelik, nepredvidljiv, preobsežen in preveč zmeden. Na podlagi pravilne in pazljive izbire materialov, ki jih za otroke v vrtcu pripravlja vzgojitelj, lahko otroci svobodno raziskujejo svet na stopnji razvoja, ki je zanje razumljiv. Materiali in vaje so pripravljeni tako, da stimulirajo samostojno raziskovanje. Te vaje prehajajo od preprostih do bolj zahtevnih in so popolnoma prilagojene otroku. Program, aktivnosti in materiali temeljijo na aktivnostih in dejavnostih iz vsakdanjega življenja, zaznavanja, jezika, matematike, geografije … Otrokova naravna radovednost je potešena ob odkrivanju sveta, na ta način občuti zadovoljstvo.

Ko otrok postane zadovoljen s svojim delom, se v njem razvije zaupanje, dobro počutje in samozavest. S tem se rodi »novi« otrok. Metoda Montessori med otroki razvija spoštovanje, ljubezen in sodelovanje.

OTROKOVO UČENJE

15

16

Tema meseca Otrok je zrcalo okolja, v katerem raste in se razvija. Vpija dobre in slabe stvari, njegova sposobnost učenja je čudežna, vendar nas hkrati opozarja, da smo zanj odgovorni, saj mu odrasli lahko damo tako pozitivne kot negativne izkušnje ter znanje za naprej.

Otrokova obdobja so temelj za vsako naslednje obdobje. Bolj, ko zadostimo potrebam zdajšnjega obdobja, bolj uspešen bo v naslednjem. Dveletniki se tako že razlikujejo med seboj. Te razlike so

odvisne od izkušenj in od starosti, v katerih so te izkušnje pridobili, vse razlike med otroki pa izginejo, ko se otrok zatopi v delo, ki ga zanima.

ZDRUŽENJE MONTESSORI SLOVENIJE Tudi pri nas je vse več aktivnih pedagogov montessori, zato je nastalo Združenje montessori Slovenije. Glavni cilji Združenja montessori Slovenije so med drugim: skrb za ohranjanje in širitev pedagogike

montessori, povezovanje in strokovno izpopolnjevanje pedagogov montessori, povezovanje z drugimi strokovnimi in raziskovalno-znanstvenimi ustanovami v Sloveniji ter v tujini.

V združenju verjamejo, da bodo na tak način tudi pri nas lažje razvijali lasten model montessori pedagogike.

MONTESSORI VRTCI PRI NAS Ljubljana Hiša otrok Dravlje www.montessori-institut.si Hiša otrok ABC, zasebni montessori vrtec www.montessori.si

Medvode Rahelin vrtec rahela.si

Maribor Hiša otrok Maribor - vrtec slomskov-zavod.si

Nova Gorica Hiša Otrok Frančiška Sedeja www.vrtec-montessori.si

Renče Antonina, zavod za vzgojo, izobraževanje in družino antonina.si

VTISI STARŠEV O MONTESSORI VRTCU »Moj sin že tretje leto obiskuje vrtec z montessori programom. Zelo sem zadovoljna, napredek je viden, če ga primerjam z otroki njegovih let. Sin je veliko bolj samostojen, tudi govor se mu je zelo razvil. Pohvale vrtcu in vzgojiteljicam.« Karla »Dejan je že eno leto v montessori vrtcu in z možem sva zelo zadovoljna. Zelo rad hodi v vrtec, saj se učijo same zanimive stvari. Vzgojiteljice so enkratne, znajo prisluhniti otroku. Veliko dajo na vzgojo, učijo jih spoštovanja do narave, vseh živih bitij, gojijo rastline in skrbijo zanje. Otroci so zelo samostojni, igrajo se z vodo, kar naš Dejan še posebej obožuje. Res je, da nimam izkušenj z ostalimi vrtci, menim pa, da je ta program otrokom pisan na kožo.« Damjana »V montessori vrtcu mi je všeč filozofija vzgoje. Ne toliko, kaj je posredovano otroku, ampak, kako je to posredovano. Imamo izkušnje z montessori in z »navadnim« vrtcem in lahko rečem, da je bila pri nas opazna velika razlika. Ne pravim, vsi vrtcu se trudijo, delajo po programu, toda v montessori vrtcu si resnično prizadevajo, njim ni pomemben cilj, končni izdelek, da se pokaže čim več končnih dosežkov, pomemben jim je postopek izdelka, postopek vzgoje in zame je to velika razlika.

Ko je bila naša v montessori vrtcu, je drugače dojemala svet okrog sebe, bila je umirjena, sproščena, nasmejana … iz vrtca je prihajala zadovoljna. In meni jo je bilo v veselje vsak dan priti iskat, saj se ni zgodilo, da bi imela slabo izkušnjo.

Sedaj, ko je v »navadnem« vrtcu pa imam občutek, da so otroci kar naprej v pogonu, da pride domov večkrat razdražena. Jo moram včasih prav pomiriti, da se sprosti. Moja izkušnja je taka, da ima montessori vrtec boljši pristop do otroka.« Janja

18

Psihologija

ja.net

www.ringara

oju zgoji in razv Vse o negi, v et! ingaraja.n otroka na R

Odzivanje na otrokove potrebe

Pomembni razvojni mejniki majhnih otrok mag. Neja Samar BrenÄ?iÄ?, Zavod IZRIIS

Raziskave zadnjih nekaj desetletij jasno kažejo, da nega, ki jo otroci prejmejo kot dojenčki in malčki, vpliva na to, kakšni ljudje bodo postali. Raziskave kažejo, da so starši, kadar vedo, kako se otrok razvija, bolj odzivni, občutljivi in spretni starši, otroci pa so kratkoročno in dolgoročno na boljšem.

Glede na ugotovitve raziskave »Kaj odrasli vedo o razvoju otroka« starši dobro razumejo fizične mejnike, npr. kdaj otroci shodijo, manj pa so seznanjeni s pomembnimi intelektualnimi in socialnimi stopnjami.

Za pridobitev teh rezultatov so raziskovalci iz Centra za raziskavo otroka, družine in skupnosti anketirali 1.400 staršev in drugih odraslih, ki so v stiku z otroki. Ugotovili so, da je večina ljudi vedela, kdaj in kako so se otroci naučili hoditi, metati žogo ali risati.

Ko pa je prišlo do vprašanj o navezanosti in razvijanju odnosov, o vživljanju, prijateljstvu, sodelovanju in komuniciranju, niso bili prepričani, kako odgovoriti.

Da bi pomagali staršem, skrbnikom in ljudem, ki jih podpirajo, so tu opisani ključni mejniki prvih petih let otrokovega življenja.

Prvo leto življenja Navezanost, komunikacija, osebnost in sodelovanje se začnejo razvijati takoj ob rojstvu otroka in so ob prvem rojstnem dnevu dobro utrjeni. Raziskave kažejo, da kadar matere dojenčke izključno dojijo vsaj prvih šest mesecev in nadaljujejo do enega leta, so njihovi otroci bolj čustveno navezani in razvijejo tudi dolgoročne intelektualne sposobnosti. Nekatere raziskave kažejo, da dojeni otroci jokajo manj, so bolj pozorni in imajo boljši motorični razvoj. Matere, ki dojijo otroke, kažejo večje zaupanje in večje negovalne sposobnosti. Dojenje ima tudi pomembne hranilne in zdravstvene prednosti za otroke, npr. zaščita proti nekaterim boleznim in okužbam. Te prednosti so lahko od samega mleka, od bližine in intimnosti pestovanja matere, pogostega dotika kože s kožo ter verbalne in vizualne komunikacije med mamo in otrokom.

Jokanje je prva stopnja v komunikaciji dojenčka. Različen jok izraža potrebe in želje, vendar včasih tudi zdravi dojenčki jokajo brez pravega, očitnega razloga.

Dolžina časa, ko dojenčki jokajo, se zelo razlikuje. Večina dojenčkov v prvih šestih tednih življenja joka 1–3 ure na dan.

Dolžina časa in intenzivnost njihovega joka se stopnjuje in doseže vrh pri treh mesecih

starosti. Nato se jokanje zmanjšuje, saj se dojenčki učijo komunicirati s smehom, z dotikom ali oblikovanjem glasov. Nekateri dojenčki veliko jokajo brez pravega razloga in jih je težko potolažiti. Te dojenčke pogosto imenujejo količne, vendar se to običajno zmanjša okoli petega meseca.

Dojenčki začnejo razvijati čustveno navezanost do svojega prvega negovalca okrog šestega meseca starosti. Ta proces je poznan kot »navezanost«. Negovalci, ki so topli, odzivni in občutljivi na potrebe svojih otrok, jim pomagajo zgraditi pozitivno navezanost in odnose. Otroci, ki zaupajo vsaj enemu negovalcu, uživajo oseben občutek vrednosti in zaupanja v druge ljudi. So samostojni, učinkoviti, sočutni in kompetentni vse od stopnje malčka in tja do mladostništva. Če ostanejo navezani na začetne negovalce, ko odrastejo, bodo še naprej gradili bližnje odnose z drugimi

v življenju. Odnosi navezanosti otroke oskrbijo z razumevanjem in s cenjenjem njihove kulture, otroci z nestabilno navezanostjo pa lahko kasneje v življenju trpijo zaradi motenj ravnanja, agresije, depresije ali nesocialnega vedenja.

Nedavna raziskava tudi opozarja, da otroci, ki prejmejo od negovalcev mešana znamenja (tolažba in jeza hkrati), se srečujejo z večjim tveganjem za slab razvoj.

Razlike v dojenčkovem značaju ali načinih odzivanja na svet in nove ljudi so očitni od zgodnjih mesecev. Nekateri se na nove predmete odzivajo hitro, drugi se odzivajo bolj počasi oziroma sploh ne. Nekateri zlahka potujejo od enega odraslega k drugemu, drugi vztrajajo, da ostanejo v rokah svoje matere. Nekateri so aktivni, drugi niso. Nekatere je lahko potolažiti in so jim nove izkušnje dobrodošle, druge

Kozmetika Afrodita predstavlja NOVO otroško kozmetiko: baby & kids NATURAL – tako zelo naravna, tako zelo nežna nega od prvega dne dalje

z naravnim BIO ognjičem vsebuje do 96,5% sestavin naravnega izvora.

Izbrali smo le najboljše in jih združili v vrhunskih formulah, ki občutljivi otroški koži vaših malčkov nudijo odlično zaščito in nadvse nežno nego že od rojstva naprej.

Linijo sestavljajo: • Izdelki baby NATURAL za nego najbolj občutljive kože vašega dojenčka: nežna negovalna krema z BIO ognjičem za obraz in telo, zaščitna krema »za ritko« z nepogrešljivim cinkovim oksidom, za umivanje in nežno kopanje pa je 2v1 šampon in kopel, ki bo vašega otroka pomirila in ga zazibala v sladek spanec.

• Izdelki kids NATURAL pa so namenjeni negi in umivanju vaših razigranih malčkov, ki že radovedno odkrivajo svet. Da bo njihova koža nežna in mehka, jo zaščitite pred škodljivimi zunanjimi vplivi: nepogrešljiva vlažilna krema z BIO ognjičem za nego obraza in telesa ter 2 odlična šampona za lase in telo 2 v 1, ki bosta z čudovitimi vonji še posebej razvajala vaše malčke.

100% brez parabenov, parafina, silikonov, brez dodanih barvil, odišavljeni s hipoalergenimi parfumi, zaradi katerih je možnost pojava alergij manjša. Dermatološko je dokazano, da otroška koža izdelke dobro prenaša.

www.kozmetika-afrodita.com

Testirano pod nadzorom pediatrov

19

20

Psihologija je težko potolažiti in ne marajo novih izkušenj. Nekateri se veliko smejijo, drugi so resni. Starši se morajo naučiti, kako se občutljivo odzivati na otrokov značaj in kako se prilagoditi na dojenčkova znamenja. Okrog prvega rojstnega dneva začnejo dojenčki deliti aktivnosti in predmete z drugimi. Kažejo zanimanje za druge otroke in družinske člane, kot so bratje in sestre ter dedki in babice.

Dvigujejo tudi svoje roke, da jih starši ali negovalci dvignejo, in radi se igrajo igre.

Od 1. do 3. leta Malčki, stari od enega do treh let, postanejo bolj neodvisni. Naučijo se jezika, začnejo se zavedati samega sebe in potreb drugih, izbirajo aktivnosti, ki jih zanimajo. Pri dveh letih otroci začnejo razvijati potrpežljivost, občutek samokontrole in začnejo ustvarjati prijateljstva. Prijaznost, negovanje, radovednost, ustvarjalnost in bistrost se pojavijo v naslednjem letu. Okrog tretjega leta starosti te značajske lastnosti začnejo označevati otrokovo osebnost.

Ko starši uvedejo pravila in omejitve, da bi zaščitili otrokovo varnost, se pogosto pojavijo konflikti. Malčki, ki so razburjeni, se lahko odzovejo s kričanjem, z grizenjem, udarjanjem ali izbruhi trme. Težave v obnašanju se zmanjšajo, ko otrok izboljša verbalne in socialne spretnosti. Ta čas je za majhne otroke pomemben, saj se naučijo čustva izražati verbalno, ne pa da na konflikt odreagirajo z napadom trme.

Da se pogajajo, namesto da postavljajo zahteve in da se z drugimi po konfliktu pobotajo. Učenje teh spretnosti pri tej starosti pomeni, da jih bodo najverjetneje vzdrževali skozi otroštvo.

Zmožnost govorjenja se razvije pred tretjim letom starosti. Otroci se najprej izražajo s posameznimi besedami (»sok« za »rad bi sok«), nato napredujejo do dvobesednih fraz (»rad sok«) in potem tri besede (»Rad bi sok.«) in bolj kompleksni stavki (»Rad bi sok v rdečem lončku.«) Negovalci, ki ponavljajo besede, prepoznavajo objekte in pogosto sprašujejo, kako lahko izboljšajo jezikovne spretnosti malčkov. Za zgodnji jezikovni razvoj in učenje branja je zelo pomembno, da otroku v tem obdobju veliko beremo.

Od 3. do 5. leta Ko malčki postanejo bolj verbalno sposobni in njihova domišljija in empatija raste, izbirajo prijatelje, oblikujejo skupine in sodelujejo za dosego ciljev.

Vse te spretnosti so dosežene skozi nestrukturirano igro in s sodelovanjem z družinskimi člani. Otroci se naučijo igrati najprej sami s sabo ali z odraslimi. Triletni otroci preživijo veliko časa v igri v bližini drugih otrok, pri štirih letih pa so že bolj spretni v igranju z majhnimi skupinami

otrok. Nekateri otroci se raje igrajo sami, drugi v majhnih skupinah. Nekateri otroci imajo raje miselne igrače (kot so sestavljanke, konstrukcijske igrače), drugi se radi vključujejo v igro pretvarjanja (kot so družinske vloge, trgovina, gasilci), tretji imajo radi konstruktivne igre (npr. v umetnosti ali s kockami). Drugi otroci imajo raje fizične aktivnosti in igre na prostem.

Včasih se fantje »igrajo pretep« ali lovijo svoje prijatelje, medtem ko se skupaj smejijo in hihitajo. Nestrukturirana igra omogoča otrokom, da oponašajo odrasle, izboljšajo motorične sposobnosti, gradijo zavest, razvijajo ustvarjalnost in se učijo sodelovanja s svojimi prijatelji. Starši bi morali omogočati otrokom veliko časa za nestrukturirane aktivnosti, kjer se otroci naučijo voditi svojo lastno igro.

Zaključek V prvih petih letih življenja se otroci naučijo razvijati odnose z drugimi, sporazumevati, sodelovati, ustvarjati prijateljstva in igrati.

Skrbni starši in primarni negovalci, ki razumejo te mejnike, se lahko odzovejo na otroke na načine, ki spodbujajo učenje, izboljšajo obnašanje in zmanjšajo prihodnje čustvene težave.

Grajenje vezi, ki traja celo življenje Osem mesecev star Blaž (ni otrokovo pravo ime) je lačen in utrujen. Začne cviliti in jokati. To je njegov način sporočanja, kaj potrebuje. Njegova mama prepozna sporočilo, ga potolaži in nahrani. Blaž začenja prepoznavati vzorec materine nege. Uči se, da ko potrebuje pomoč, mu bo njegova mama pomagala. Mama in dojenček ustvarjata vez zaupanja. Vsi ljudje smo rojeni s težnjo po povezovanju z drugimi. Kot večina dojenčkov je Blaž začel prepoznavati glasove in vzpostavljati odnos do njih, še preden se je rodil. Od rojstva naprej je oblikoval vez s pomembnimi odraslimi v svojem življenju. Ta vez ali navezanost postane močnejša in bolj utrjena, ko se nauči zaupati tem odraslim.

Prednosti oblikovanja varne navezanosti trajajo skozi otroštvo in še naprej. Blaž bo postal pogumen, če bo oblikoval vez zaupanja z vsaj enim od svojih staršev.

Otroci lahko oblikujejo navezanost z enim ali obema staršema. Ko bo rasel, bo bolj pripravljen vstopati v nove situacije in raziskovati okolico. Odprt bo za ustvarjanje prijateljstev in spoznavanje novih ljudi.

Kot odrasel bo oblikoval odnose bližine in navezanosti.

Več kot dve tretjini otrok razvije močne in varne vezi s svojimi starši. Ti otroci so v bližini svojih staršev veseli in želijo biti z njimi. V bližini staršev so nasmejani, se z njimi igrajo in iščejo njihov ljubeč

dotik. Nekaterim odraslim pa se je težko odzvati otrokom na skrben, zanesljiv in občutljiv način. Ovirajo jih skrbi za denarne, zakonske in zdravstvene težave. Starši, ki niso oblikovali trdnih vezi s svojimi starši, morda ne vedo, kako zgraditi vezi s svojimi otroki.

Navezanost starš-otrok lahko trpi, če te situacije trajajo predolgo ali se pogosto dogajajo.

Starši lahko pomagajo graditi močne vezi zaupanja, ki bodo otroku pomagale zdaj in v prihodnosti.

Tu je nekaj predlogov: ∫ ko dojenček joka, ko mu je neudobno ali je v stiski, ga hitro potolažite; ∫ držite ga v naročju in mu nežno govorite; ∫ nahranite ga, če je lačen; ∫ previjte ga, če je njegova plenička mokra; ∫ ustvarite obrede pred odhodom v posteljo, obroki in kopanjem, saj obredi otrokom sporočajo, da bodo njihove potrebe zadovoljene na predvidljiv način; ∫ bodite občutljivi za dojenčkov lasten ritem spanja in hranjenja; ∫ imejte vsak dan čas, ko ste osredotočeni na otroka; preživite ta čas z objemanjem, pogovarjanjem in igranjem z njim; ∫ bodite pozorni na utrujenost, lakoto ali neudobje; ∫ pridružite se mu v njegovi igri, ampak dovolite, da on vodi; ∫ ponudite mu nove ideje, ki bi lahko bile zabavne; ∫ pomagajte mu, ko postane nemočen, neuspešen in čestitajte mu, ko reši problem.

Starši morajo skrbeti zase, da se lahko odzivajo na potrebe svojih otrok. Dovolj počivajte. Prosite za pomoč svoje starše, prijatelje in sorodnike. Poiščite v okolici vire, ki nudijo denarno, zakonsko in zdravstveno pomoč.

ZA MAJHNE JUNAKE …

VELIKE UGODNOSTI!

OTROCI od 4,84 EUR mesečno*

Spoštovani, gotovo se še vsi spomnimo pregovora naših staršev: »Mali otroci, male skrbi, veliki otroci, velike skrbi.« Verjetno smo včasih drugače gledali na ta rek kot danes, ko smo sami starši. V naši naravi je, da svojim otrokom želimo le najbolje – in še kanček več, če le imamo to možnost. Mi vam pri zavarovanju vašega otroka ponujamo še tisti kanček več.

Skupaj z zavarovalnico Uniqa smo pripravili Zdravstveno zavarovanje z dnevnim nadomestilom. Ponudba ni namenjena le otrokom, velja tudi za ostale družinske člane.

Nezgodno zdravstveno zavarovanje

1. različica:

2. različica:

Dnevno nadomestilo Kompaktno

Dnevno nadomestilo Optimalno

Dnevno nadomestilo za bivanje v bolnišnici: Za vsak dan, ki ga preživite v bolnišnici zaradi bolezni ali rojstva, prejmete 35 EUR. Če je razlog za bivanje v bolnišnici nezgoda, se izplačano denarno nadomestilo podvoji na 70 EUR na dan.

Ta različica zavarovanja vsebuje vse storitve različice dnevno nadomestilo Kompaktno (dnevno nadomestilo za bivanje v bolnišnici in pavšalno nadomestilo za zlom kosti).

Pavšalno nadomestilo za zlom kosti: V primeru zloma kosti se izplača pavšalni dodatek v višini 750 EUR.

Dodatno: pavšalno nadomestilo za operacijo Glede na vrsto in zahtevnost kirurškega posega izplačamo za posamezno operacijo od 750 do 2.000 EUR.

*Najboljše storitve za najboljšo ceno Zavarovanje je primerno za vsakogar. Ponujamo vam dodatni 5% popust za družinsko zavarovanje, v kar sta lahko vključeni že dve osebi. Mesečna premija za vašega otroka bi tako znašala le 4,84 EUR. Kaj storiti?

Vabimo vas na svetovalni razgovor v poslovalnico Raiffeisen Banke, ker se boste z našimi strokovnjaki za zavarovanja pogovorili o najboljši ponudbi za vašega otroka.

Veselimo se vašega obiska.

P.S.: Ob sklenitvi zavarovanja čaka vašega otroka darilce.

22

KnjigaRajanje

KO BARVE OZIVIJO piše: Anita Žibrek Bil je mesec september in Katja je pred kratkim postala šolarka. Zdaj ni imel le Staš, njen bratec, šolske torbe, ampak jo je imela tudi ona. Zelo je bila ponosna nanjo.

Včeraj je Katja dobila prvo domačo nalogo.

Učiteljica jim je razdelila liste. Na njih je bilo narisanih vse polno balonov, žog in frnikol.

Učiteljica je učencem naročila: »Do jutri vse te predmete lepo pobarvajte. Vsak naj bo drugačne barve.« Katja je list spravila v mapo in nanj čisto pozabila. Na domačo nalogo se je spomnila šele zvečer. »Ojoj, v šoli sem pozabila vse barvice, pa tudi voščenke in vodene barve. Ne morem narediti domače naloge!« je tiho jokala v blazino.

Tam nekje je sicer zagledala štiri tempera barve, toda kaj, ko pa jim je učiteljica naročila, da morajo vsako stvar na listu pobarvati z drugo barvo. Stvari pa je bilo toliko,da jih Katja še prešteti ni znala.

ŽIVIJO RVE O o!

KO BA o agrad ic lj n v jižno ite pra n k a Preber z aj jte o skup otegu pravljic čkom in e it r in se p e o a preb ite ico ali ali dom ljem, mam e nam pošlj e u, šoli ., .o V vr tc teljem, učit svoje. Izdelk .o d ji Danu z vzgo pravljico po naslov bljana. a n e , it A nariš MBR 94, 1000 Lju SEPTE n do 30.nezov štrado K

CA V L JI P RA A Z OK E OT R

PRE BERI IN NARISI PRAVLJICO T ER SE POT EGUJ ZA NAG RAD O.

»Jaz imam le rdečo, modro, rumeno in belo barvo. To je odločno premalo,« je še vedno hlipala. Sklenila je, da se bo naslednji dan učiteljici lepo opravičila. Toda ponoči se je zgodilo nekaj nenavadnega …

Prva se je zbudila bela tempera. »Hej, prijateljice, dajmo, zbudite se!

Pomagajmo Katji narediti domačo nalogo,« je priganjala. »Kako le, saj nas je premalo,« je zaspano komentirala rdeča barva. »Me štiri se bomo mešale med seboj in ustvarile nove barve,« jih je poučila bela. »Mešale se bomo?!« sta se v en glas začudili modra in rumena. »Seveda, to bi pa že lahko vedele, da se lahko mešamo in redčimo z vodo! Dajmo, poskusimo! Katja bo presrečna!« jih je bela prigovarjala.

In res. V kuhinji so poiskale pomite jogurtove lončke, v Staševi sobi pa še

o

ili bom

Podar

NJIGE

3K

PO

TVA!

EDNIŠ

U UR IZBOR

paleto za mešanje barv in nekaj čopičev.

Katjino mizo so zaščitile s časopisnim papirjem in nanj postavile vse potrebno za ustvarjanje.

V prvo vdolbinico na paleti sta skočili rdeča in modra barva. Dodali sta malo vode in se s čopičem premešali. »Hura, skupaj postajava vijolična barva,« sta se veselili rdeča in modra.

Vendar se nista povsem iztisnili iz tube.

Prihranili sta se, da se bosta mešali še z drugimi barvami.

V drugi vdolbinici sta se mešali rdeča in rumena. In glej, iz njiju je nastala oranžna barva.

V tretji vdolbinici sta se mešali modra in rumena. Toliko časa sta vrteli čopič, da je v tisti vdolbinici na paleti nastala zelena barva.

Zdaj je bilo barv že šest: RDEČA, MODRA, RUMENA, VIJOLIČNA, ZELENA IN ORANŽNA. »Tako, zdaj se vam bom pridružila tudi jaz!« je vzkliknila bela. »Prav k vsaki izmed vas bom zlezla,« je še dodala.

Najprej je zlezla k rdeči. Premešali sta se in tako je nastala roza barva. Več ko je bilo bele zraven, bolj svetla je postajala.

Ko se je bela zmešala z modro, je nastala čudovita svetlo modra. Pri mešanju bele barve z rumeno, se je prikazala nežno rumena barva.

Pravzaprav so se vse barve posvetlile takoj, ko jih je obiskala bela in se pomešala z njimi. Tako so nastajali tudi različni odtenki svetlo zelene, bledo vijolične in nežno oranžne barve. »Juhuhu, kako je vse to zabavno,« se je veselila bela barva.

Odločila se je, da se bo porabila do konca.

Bolj ko je skakala med barve, svetlejše so postajale.

Sedaj je bilo vseh barv več kot dovolj.

Skočile so na Katjin list in pobarvale vse balone, žoge in male žogice.

Zjutraj Katja sprva ni mogla verjeti, da je njena domača naloga narejena, potem pa je bila tako srečna, da so ji po licih spolzele solzice sreče. »Krasno, čudovito! Zelo si se potrudila, Katja!« jo je v šoli pohvalila učiteljica. Katja je bila tako vesela pohvale, da je v hipu zrasla za dva milimetra.

Samo za očke sladkarij, ki smo jih do konca pojedli v prvem tednu, kupiti jih pa zaradi popolne odsotnosti trgovin nismo mogli. Uporabljali smo tudi problematična živila, kot je čokolada in čaj. Še najboljša droga, ki smo jo vsi dnevno uporabljali, je bila deževnica, ki nam je, potem ko smo ustekleničeno vodo izsušili, zelo prijala, morda celo bolj kot nič hudega slutečim ovcam, ki so se sprehajale mimo. Alkohol pa smo skoraj popolnoma zanemarili zaradi prijetnih pogovorov.

Vse se je začelo s skokom piše: očka Gregor

Skok Skočil sem torej v vodo. In kot to običajno počenjam poleti, nisem skočil oblečen, ampak sem skočil v kopalkah. In s tem skokom so se začele. Poletne počitnice, namreč. Slana voda Jadranskega morja je letos precej škodila moji zvesti uri in ta je izdahnila. Moja ura je tista, ki ponavadi kroji moje življenje. Z njeno pomočjo in zaradi nje se vsak ponedeljek vržem v tedenski vrtinec, ki me nato v petek izpljune v aktiven vikend. In na koncu petdesetih vrtinčno-aktivnih tednov potrebujem počitnice. Poletne počitnice.

Letos so bile poletne počitnice čisto nekaj drugega. Naša štiričlanska družina ni odšla v avtokamp, ni odšla v hribe, niti v zdravilišče, še manj pa k babi v hribe ali k noni v grape. Naša štiričlanska družina je odšla na otok. Odpeljali smo se z ladjo.

Ladja Ladja je morda malo preveč močan izraz za malo plovilo, ki je nas in našo desetmetrsko goro vode, hrane, oblačil, mask za potapljanje, 40 kilogramov knjig, plastelina in kolaž papirja, kreme za sončenje in dvajsetih litrov goriva pripeljalo na kraj letošnjega počitnikovanja. Po štiriurni vožnji, ki seveda zaradi valov ni minila, kot bi mignil, nas je barčica še kar suhe in pretežno brez morske bolezni pripeljala na otok.

Otok Otok je bil gol in neporaščen. In čeprav je bil obsijan s soncem, ga je veter ves čas hladil. Kadar ga ni hladil zadosti, smo se lahko umaknili v senco. Kjer je bilo sicer tako mraz, da smo potrebovali skoraj puhovke. Bili smo pa vseeno dobre volje, saj hlad ni bil posledica delovanja klimatskih naprav skromne, a čiste in simpatične ribiške hiše, ampak šestih velikanskih borovcev. Ti so bili prijetno povezani z visečimi mrežami in so obkrožali velikansko zeleno leseno mizo.

Miza Velikanska zelena lesena miza je bila nadvse priročna.

Na njej je lahko jedlo enajst ljudi. Sposobna je bila nositi kilograme čokolina, nutele in bio kruhkov. Ni se branila niti na žaru pečenih sveže ujetih rib ali kuhane leče. Verjetno nam je kar ona svetovala, da obe ribi, ki smo ju ujeli v vrše, raje spustimo nazaj v morje, saj so ovseni kosmiči zadosti zdrav obrok.

In ker je bila naša velikanska lesena miza dosti prevelika za nas, smo (poleg vode, hrane, oblačil, mask za potapljanje, 40 kilogramov knjig, plastelina in kolaž papirja, kreme za sončenje in dvajsetih litrov goriva) lahko s seboj vzeli tudi en kup prijateljev.

Prijatelji Bistvena lastnost vsakega dobrega prijatelja, ki ga mi vzamemo s seboj na otok (poleg vode, hrane, oblačil, mask za potapljanje, 40 kilogramov knjig, plastelina in kolaž papirja, kreme za sončenje in dvajsetih litrov goriva) je, da je otroško in starševsko kompatibilen.

Otroška kompatibilnost se nanaša na dejstvo, da so se otroci sposobni sami igrati najmanj tri ure in pol v enem kosu, pri čemer je edina starševska aktivnost zahteva, da do konca popijejo kozarec vode, oskrba enega razbitega kolena in mini masaža ene do dveh bušk na glavi.

Starševska kompatibilnost zavzema sposobnost pogovarjanja, blebetanja, opravljanja in razglabljanja v dolžini vsaj od desetih zvečer do enih zjutraj, pri čemer so te aktivnosti včasih lahko pospremljene tudi s pretiranim uživanjem drog.

Droge Poglavitne droge, ki smo jih vzeli s seboj na poletne počitnice, so bile saharoza, feniletilamin, tein, kofein in alkohol. Letošnje počitnice so bile zaradi odsotnosti GSMsignala, interneta, televizije in otroških krožkov posvečene izključno počivanju. Počivanje pa smo pridno zalivali z obilico

Pogovori Pogovori med poletnimi počitnicami so nekaj izvrstnega.

V običajnih dneh naših vrtinčnih življenj se večina našega postslužbenega dogajanja vrti okoli naših potomcev. Poleti pa gredo otroci, utrujeni od triurnega igranja, plavanja, potapljanja in stikanja po okoliških ovčjih stajah spat že zgodaj. No, zgodaj ravno ne, je pa res, da na naših počitnicah nismo tri kilometre okoli našega domovanja imeli niti ene budilke. In ko gredo otroci spat, starši začnejo uživati. Včasih celo toliko, da so na nebu že skoraj izginile zvezde.

Zvezde Zvezd je bilo neskončno veliko. Še posebno, če smo si vzmetnice zvlekli na ravno streho naše simpatične hiške in prespali pod milim in toplim poletnim nebom. Zvezd je bilo toliko, da smo ob nekem pogovoru ugotovili, da se je veliki voz premaknil. Najprej smo pomislili, da to ni nič posebnega, saj se verjetno zato vendar imenuje voz. Potem pa nam je brihtni sedemletnik razložil vse o zvezdah, ozvezdjih, pokazal satelite in nizkocenovna letala na nočnem nebu.

Nebo Nebo doma ni tako polno zvezd. Je tudi bolj hrupno in svetlo. Doma je po poletnih počitnicah vse drugače. Tudi moja roka je dobila novo uro. Ta mi bo zdaj spet krojila življenje.

Do naslednjih poletnih počitnic.

Nekaj sem se pa vseeno naučil od letošnjih počitnic ...

23

24

Urbani podvig

Škratja pot vodi čez zelene travnike in gozdove – prijetno za srce in oko.

Tipični kraški borjač (dvorišče).

PO POTEH BURJE IN TERANA besedilo in fotografije: Vesna Godicelj

Včasih je dobro, da te kdaj kdo drug malo spodbudi, da greš na potep. Tokrat je bil pobudnik potepanja dedi, ki je želel kupiti domači teran, pa se mu samemu ni ljubilo na pot. Pa smo šli ... ja.net

www.ringara

e t ali počitnic Ideje za izle iščite z družino po ja.net! na Ringara

Priporočeni ogledi: Štanjel in Ferrarijev vrt, Branik, grad Rihemberk Dostop: V Razdrtem zavijete proti Vipavski dolini in malo pred Vipavo skrenete levo proti Štanjelu. Dostop je mogoč tudi iz smeri Sežane.

Bila je lepa sobota, kraji, ki smo si jih ogledali, pa še lepši. Iz Celja smo krenili okoli devetih, ob enajstih pa smo že pili kavo na naši prvi postaji – na dvorišču gradu v Štanjelu. Štanjel je romantična kraška vasica na 364 m visokem hribčku Turnu, obdana z mogočnim obzidjem, s katerim so konec 15. stoletja zavarovali Štanjel pred turškimi vpadi. Ozke uličice, kamniti vodnjaki in bogato okrašene kamnite hiše zaznamujejo to tipično kraško vas. V vasi izstopajo renesančno-baročni grad, v katerem domuje galerija umetnika Lojzeta Spacala, cerkev sv. Danijela z nenavadno oblikovanim zvonikom in kraška hiša z etnološko zbirko, ki razkriva pripoved o življenju kraške družine. Zanimivost kraške hiše so kamniti portali in kamniti žlebovi, za hišo pa seveda vodnjak. Kljub privlačnosti arhi-

tekture in presenečenje, ki ga je pripravil gozdiček na vrhu sredi vasi, se nič ne more primerjati s Ferrarijevo vilo s stolpom in Ferrarijevim vrtom, edinstvenima deloma Maksa Fabianija, enega najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije. Maks Fabiani je park uredil za svojega tržaškega prijatelja, zdravnika dr.

Enrica Ferrarija, in je kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama uvrščen med spomenike državnega pomena in ima danes status krajinskega parka. Ko stopiš v Ferrarijev vrt, se počutiš, kot bi vstopil v pravljico. Pa čeprav je menda stanje, v katerem je vrt sedaj, le še bleda senca nekdanje veličine. A meni se ni zdelo tako. Ob potki se bohoti sivka, sredi parka je ribnik s čudovitim kamnitim mostičkom in kamnitim paviljonom, v ribniku pa cvetijo beli in rdeči lokvanji.

Cvetoča sivka v Ferrarijevem vrtu

Ferrarijeva vila s stolpom

26

Urbani podvig Posedeli smo na kamniti školjki v paviljonu in opazovali igro sonca v vodi.

Prav gotovo bi bila velika škoda, če bi se uresničila grožnja Nemcev konec II. svetovne vojne. Kroži zgodba, da naj bi tik pred koncem vojne nemška vojska hotela porušiti Štanjel, Maks Fabiani pa naj bi to tragedijo preprečil. Menda je poveljujočemu častniku povedal, da je Hitler velik ljubitelj arhitekture in da naj bi bil svoje dni celo delal v njegovem arhitekturnem biroju na Dunaju (zamolčal pa jim je, da so ga kot nesposobnega nagnali) in da bi bil zagotovo jezen, če bi izvedel, kaj so storili. Naj bo to le zgodba ali resnica, gradu v Štanjelu niso porušili Nemci, temveč partizani. Med spopadom med Kosovelovo brigado in nemško vojsko septembra 1944 so partizani Kosovelove brigade grad najprej porušili s topniškim obstreljevanjem, nato pa so ga še požgali.

Za tem smo se odpeljali še proti enemu gradu, ki je bil požgan med II. svetovno vojno – gradu Rihemberk v Braniku. Grad naj bi bil zgrajen okoli leta 1230, upravljali pa so ga vitezi Rihemberški, fevdniki goriških grofov.

Smerokazov za grad nismo opazili, je pa mogočna podoba gradu prav dobro vidna že s ceste in ga ni težko najti. Parkirali smo malo pod gradom. Čeprav sem na internetu prebrala, da je možen le zunanji ogled in da je grad zaprt za javnost, smo imeli srečo in

so bila glavna vhodna vrata odprta. Sami smo lahko raziskovali še zelo dobro ohranjen grad in se sprehajali po vrhu obzidja. Ko smo splezali na obrambni stolp, se je pred nami odprl čudovit pogled na celotno dolino, po kateri se vije slikovita železniška proga. Samo vzpenjanje po strmih polžastih stopnicah na vrh stolpa je bilo kar malo grozljivo, saj smo lahko skozi line gledali v sredino stolpa in opazovali svoj napredek v višini.

Pred odhodom z gradu me je pri enem izmed treh grajskih vodnjakov prav pošteno prestrašil orjaški modroglavi zelenec, velik vsaj 30 cm (pa verjetno nisem videla celega repa), zato sem mu nadela takšno ime. Ata Google pravi, da gre za samčka navadnega zelenca ... Huh, meni se ni zdel ravno 'navaden'.

Pot smo nadaljevali do vasi Dornberk. V tem delu je precej vinogradov in sadovnjakov.

Ob cesti smo opazili znak za prodajo breskev in seveda smo se morali takoj ustaviti. Nekaj sočnih zrelih breskev je takoj končalo v naših želodčkih, nekaj pa jih imamo že varno spravljenih za zimske dni v marmeladi. V Dornberku smo si želeli ogledati ostanke gradu Dornberk (današnji Tabor), vendar ga zaradi pomanjkanja smerokazov nismo uspeli videti niti od daleč, kaj šele priti do njega.

Po skoraj zapuščeni, a slikoviti cesti smo se peljali proti Komnu. Vrh planote nad Dorn-

berkom je sledil kratek postanek v Škrbini.

Prvi zgodovinski podatki o vasi segajo celo v daljno leto 1200, ko se vas Škrbina v seznamu goriških grofov omenja kot Serbin. Še posebej pa so vas zaznamovala dogajanja med I. in II. svetovno vojno, na kar opozarjajo številne spominske plošče. Ogledali smo si župnijsko cerkev sv. Antona Opata iz leta 1501 z zanimivim zvonikom, nismo pa našli groba Lojzeta Spacala, ki je živel na domačiji na spodnjem delu vasi in je tu tudi pokopan.

V Kobjeglavi pa menda najdete pristen kraški pršut. No, mi smo ga kupili le nekaj kilometrov dalje v gostilni Grča v vasi Hruševica, tako da upam, da je ravno tako pristen. Dober vsekakor je. Kupili smo še vino, ko smo ob kosilu poskusili kozarček ali dva, potem pa smo jo počasi mahnili čez Komen in Sežano nazaj proti domu.

Prijetnega izleta je bilo kmalu konec. Naslednjič, ko bomo v teh koncih, si bomo ogledali še vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne v bližini Štanjela, vas Volčji Grad, ki naj bi imela najlepše kamnite portale na Krasu, in Grofovo jamo, katere ogled je brez predhodne najave mogoč le vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 14. uri. Mi pa smo se tokrat potepali v soboto.

Pa nič hudega. Bomo imeli vsaj vzrok za vrnitev. Če ne prej, ko nam zmanjka vina.

Pravljični Štanjel

Grad Rihemberk v Braniku

Cerkev sv. Antona Opata iz leta iz leta 1501

28

RR strokovnjaki Janja Frelih Gorjanc, univ. dipl. psihologinja Specializantka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska tterapevtka in supervizorka je ustanoviteljica in strokovna direktorica zasebnega zavoda Inštitut Krog.

Je mamica dveh otrok, poročena 15 let. Njeni hobiji so igra z otroki, uživanje v naravi, ustvarjanje, petje in glasba, knjiga in film.

Ukvarja se tudi z gestalt terapijo, telesno psihoterapijo, psiho-energo terapijo, EFT tehniko in imago terapijo. Odgovarja na vprašanja v zvezi z zakonsko in družinsko problematiko.

Njen življenjski moto je: »Verjamem, da je življenje lepo in da nam njegovo lepoto osvetlijo prav življenjske preizkušnje in stiske.«

Vprašanje

Spanje v skupni postelji Moj otrok je star štiri leta, svoje sobe še nima, spi v zakonski postelji z mano in možem. To naju nič ne moti, tako je že od njegovega rojstva. Zanima pa me, ali otroku s tem delava škodo?

Bo preveč navezan na naju? Kdaj otrok potrebuje svojo posteljo, svojo sobo? Sin pravi, da želi biti pri nama.

Katja iz Kočevja

Odgovor RR strokovnjakinje

Ko imamo z otrokom t.i. »vzgojne težave«, slišimo: »Samo pozornost išče!« Kaj pa naj bi drugega iskal majhen otrok, ki se lahko ogleda in ovrednoti le v očeh nas, staršev.

Naša pozornost do otroka je naložba glavnice v banko, otrok bo lahko živel od obresti. Ne verjamem v to, da bi otroka lahko »scrkljali«, lahko pa se zgodi, da spregledamo njegove potrebe in mu tako »ubijamo« pobude, samostojnost in ga nato imenujemo razvajenega. Štiriletni otrok bi že potreboval svoj prostor, pomembno pa je tudi, da si ta prostor vzameta starša. Če si starša dovolita imeti svoj prostor (in ga dovolita tudi otroku), ga bo znal zahtevati tudi otrok: zdaj in kasneje v življenju in ne bo dovolil, da bi mu drugi »vdirali« v njegov prostor in intimo. Tudi to je del skrbi zase, življenjske sreče, zadovoljstva in pomirjenosti s seboj, kar so stvari, ki bi jih za svojega otroka (in nekoč odraslega) zagotovo želeli. V situaciji, ki jo navajate, se je dobro vprašati: »Kdo potrebuje spanje z otrokom?

Otrok ali jaz, midva? Česa me je strah, če bi otrok dobil svoj prostor, svojo posteljo, svojo intimo? Ali moj otrok pozna drugačno situacijo (npr. ko spi v svoji postelji), da bi se med situacijama sploh lahko odločil?

Ali čuti najin, moj strah, čuti, da ga potrebujeva v spalnici, in na tak način skrbi za naju?« To, da ima otrok svojo posteljo, ne pomeni,

da ni več »naš«, da se ne sme več »pocrkljati« v najini postelji. Vrata so še vedno odprta, otrok pa ima tudi svoj prostor, ki si ga zasluži. To ne pomeni, da z otrokom prekinjamo stik, le oblikujemo drugačen (celo bolj močen in trden) odnos – ko raste otrok, raste in se spreminja tudi odnos z njim, kar je naravno in zdravo. Držati ga v oblačilih, ki jih je prerastel …

Zdravje

Odpornost pri otroku piše: Petra Logar

Prihajajo jesenski dnevi, vse hladnejši in vetrovni. Male bose nogice bodo spet obule čevlje, poletne potne kapljice na otroških čelih bodo zamenjali smrkavi noski in nadležni kašelj. Kaj lahko storijo starši, da bo otrok odporen proti virusom in bacilom krenil v novo vrtčevsko ali šolsko leto?

Bacilom in virusom so izpostavljeni najbolj otroci, ki obiskujejo vrtec in šolo.

V večjih skupinah je namreč možnost okužbe veliko večja kakor doma. Zato je pomembno, da starši poskrbite za dobro odpornost vašega otroka.

Bolan otrok ne sodi v vrtec Predšolski otroci so najbolj občutljivi za okužbe, viruse. Vzrok za hiter prenos bolezni iz enega otroka na drugega ni le v slabše razvitem imunskem sistemu, ampak tudi v njihovem medsebojnem stiku. Če v vrtcu izbruhne nalezljiva bolezen, je nujno, da starši in vzgojitelji komunicirajo

ter se med seboj obveščajo. Če otrok zboli in z njim odidete k zdravniku, ta pa vam poda diagnozo nalezljive bolezni, je prav, da o tem obvestite tudi vzgojitelje. Ti bodo obvestilo razširili med ostale starše. Če ima otrok nalezljivo bolezen, če kašlja, smrka, ima vročino, je nujno, da ga starši pravočasno izključite iz vrtca. Otrok mora ostati doma dokler ni popolnoma zdrav.

Bolan otrok ne sodi v vrtec. S tem škoduje sebi ter vsem ostalim. Bolezenske klice potujejo od enega do drugega otroka in začaran krog je tu vse do pomladi.

Vzgojiteljica mora poklicati starše, da pridejo po otroka, če ima ta vročino, gnojni izcedek iz nosu (s kihanjem in

kašljanjem), gnojno vnetje oči ali kože, izpuščaj, drisko, bruhanje, uši, gliste ali razjede v ustih.

Odpornost in zdrava prehrana Na jedilniku družine naj bo vsak dan čim več sadja in zelenjave. Ta naj bo rdeče barve (rdeča paprika, paradižnik, pesa, jagode …), saj je ta barva znak vsebnosti varovalnih snovi, ki spodbujajo odpornost organizma proti okužbam. Živila oranžne in temnozelene barve (pomaranče, mandarine, korenje, zelena, grah, brokoli …) prav tako zvišujejo odpornost.

Poskrbite, da bo otrok dobil zadostno dnevno količino vitamina C. tega lahko

29

30

Zdravje dodate hrani in pijači tudi, če je otrok že zbolel. S tem boste skrajšali čas bolezni.

Vitamin C najdete v surovi zelenjavi in sadju, lahko pa ga otroku kupite tudi kot dodatek v obliki sirupa, tablet za lizanje ali tablet, ki se stopijo v pijači. Kupite ga lahko v vseh bolje založenih trgovinah ali lekarni.

Otrok naj dobi dovolj mineralov, vlaknin in tekočine. Če otrok ne pije dovolj, mu lahko tekočino ponudite tudi preko zelenjavnih juh.

Mleko in mlečni izdelki Otrok naj ima na svojem jedilniku tudi dovolj mleka in mlečnih izdelkov.

Ponudite otroku jogurt ali kefir vsak dan.

Zdravniki ugotavljajo, da otroci in odrasli, ki redno uživajo jogurt vsak dan, redkeje obolevajo za sezonskimi okužbami, prehladom in gripo.

Dodatki za krepitev imunskega sistema Poleg rednega gibanja na svežem zraku, skrbi za higieno in ustrezni prehrani, pa lahko za dvig odpornosti pri otroku pripomorete tudi z raznimi prehranskimi dodatki. Teh je na tržišču polno, zato bodite pozorni, katere sestavine v pripravkih so ključne. Na krepitev imunskega sistema ugodno vplivajo vitamini v obliki raznih sirupov in tablet.

Svetujemo vam, da izberete tiste, ki so brez umetnih barvil in sladkorja.

Preparati iz ameriškega slamnika spodbujajo imunski sistem in dvigujejo odpornost organizma. Organizem je tako manj dovzeten za prehladna in druga virusna obolenja, ki se pojavijo v obliki prehlada, kašlja, bolečega in pekočega grla. Ameriški slamnik je koristen dodatek tudi, če otrok že zboli.

Za dvig odpornosti pa je priporočeno tudi uživanje naravnega kolostruma.

Ta pomaga pri blaženju prehodne utrujenosti, ugodno pa vpliva tudi na dvig odpornosti. Pomaga vzdrževati robustno črevesno sluznico in zdravo črevesno floro.

Hrana za možgane Kakšno hrano naj uživajo otroci, da bodo zdravi in odporni v zimskih mesecih, smo vprašali otroško kuharico in avtorico kuharskih knjig Emilijo Pavlič: »Prva prava in najvažnejša hrana so stročnice: fižol, leča, grah, čičerika, soja.

Brez fižola, graha ali leče ali čičerike ni nobene garancije, da bodo odporni proti boleznim in da se bodo lažje in bolje učili. Poleti jemo sveži fižol v stročju ali v zrnju, jeseni, pozimi in spomladi pa suhe, namočene v hladilniku in dobro skuhane in potlačene z vilicami ali z lesenim betom, ne s paličnim mešalnikom.

Ta aparat spremeni okus in prinese v

stročnice vetrove. Seveda je treba dajati otrokom malo stročnic. Ena žlica stročnic na dan je po mojih izkušnjah za otroke dovolj. Velika porcija je za velike ljudi, smo rekli že na začetku,« meni Pavličeva. »Zelo koristna hrana za otroke so tudi močnate jedi iz žitaric, skuhane v domačem loncu. Prosena ali ajdova kaša, ovseni ali ječmenovi kosmiči, polenta in močniki.

Orehi, lešniki in mandeljni vsak dan po malem so druga najboljša hrana za možgančke, tudi za ata in mamo. Suho sadje, sveže in kuhane solate in za žejo voda. Samo voda iz pipe je tista tekočina, ki opere lenobo, razvajenost, žalost, ... in takoj zbistri možgančke. Res je, poskusite, deluje sto odstotno.« Prezračujte prostore Redno zračenje prostorov je zelo pomembno. Četudi je zunanja temperatura pod ničlo, se držite pravila, da vsak dan prezračite stanovanje.

Pomembno je, da se otrok igra, uči in spi v prostoru, kjer je sveži zrak. Pazite le, da v kurilni sezoni ne zračite takrat, ko je zunaj smog ali dim. Zračite večkrat na dan po nekaj minut. Pazite, da otrok ni izpostavljen direktnemu prepihu. Ko zračite prostor, naj se otrok umakne v drugega.

Naj vas ne skrbi, da boste v kurilni sezoni »metali kurjavo skozi okno«, če boste redno zračili stanovanje. Hladen in svež zrak se ogreje hitreje, bivanje v

stanovanju pa je prijetnejše in zdravo.

Izogibajte se zaprtim, vlažnim, zakajenim ali prevročim prostorom. Primerna temperatura za bivanje je okrog 20 do 22 stopinj C, za spanje pa okrog 19 stopinj C. Skrbite za higieno Kljuke so vir bacilov, zato jih redno čistite z vodo in milnico. Bodite pozorni, da si otrok vedno, ko pride v stanovanje, umije roke. Pri majhnih otrocih nadzorujte čiščenje rok, da bo to opravilo res temeljito opravljeno.

Poučite otroka, da vedno, ko kihne ali kašlja, nastavi pred usta roko in jo mora potem tudi takoj umiti. Robček, ki ga uporabljate za brisanje nosu, naj bo za enkratno uporabo.

Otrok naj pije iz svojega kozarčka in naj ga ne deli s prijatelji. Uporablja naj svoj pribor za hrano. Če imate pri hiši dojenčka, pazite, da bo njegova dudica res samo v njegovih ustih, saj se preko nje lahko prenesejo bacili na ostale otroke.

Vedno aktivni Vsak dan si vzemite čas za gibanje v naravi.

Naj bo to hoja, tek, sprehod po gozdu, kolesarjenje ... Naučite otroka, da bo globoko vdihnil in izdihnil sveži zrak. Na sprehod se lahko odpravite v skoraj vsakem vremenu. Če je nekaj stopinj pod ničlo, pa vseeno sončno, ne oklevajte. Takšno vreme je najbolj idealno, da si za nekaj minut pretegnete noge. Izogibajte pa se smogu, megli in zelo vlažnemu vremenu.

Pravočasno prepoznajte pnevmokokne okužbe piše: Helena Mlakar

Pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb, najbolj izpostavljeni pa so jim otroci, mlajši od dveh let.

Pnevmokoke pogosto najdemo v žrelu ali nosu zdravih ljudi, majhni otroci pa so pogosteje bacilonosci. Teh je kar 70 odstotkov med tistimi, ki obiskujejo vrtec, živijo v prenatrpanih prostorih ali pa s starši in drugimi odraslimi, ki kadijo.

Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Otrok se lahko okuži v stiku z bolnikom ali pa z zdravim bacilonoscem.

Za pnevmokokno okužbo lahko zboli vsak, pogosteje pa zbolijo majhni otroci, mlajši od štirih let, dečki pogosteje kot deklice.

Bakterija Streptococcus pneumoniae ali krajše pnevmokok povzroča različne invazivne okužbe, najbolj pogoste so pnevmokokni meningitis, sepsa, bakteriemija in pljučnica, najbolj običajna s pnevmokoki povzročena neinvazivna okužba pri otrocih pa je vnetje srednjega ušesa.

Gnojni meningitis Gnojni meningitis je vnetje možganskih ovojnic. Pnevmokok je pri nas poleg meningokoka najbolj pogosto povzročitelj gnojnega meningitisa. Kljub hitremu in učinkovitemu zdravljenju je smrtnost zaradi pnevmokoknega meningitisa še vedno zelo velika, približno 15 odstotkov otrok pa ima po preboleli bolezni različne posledice, kot so gluhost in epileptični napadi.

Bolezen običajno nastopi v nekaj urah, otrok postane zaspan, lahko ima motnje zavesti, poviša se mu temperatura, bruha, ima bolečine, včasih krče. Tak otrok mora takoj prejeti zdravniško pomoč.

Prikrita bakteriemija in sepsa (zastrupitev krvi) Prikrita bakterija in sepsa pomenita različne stopnje prisotnosti in razmnoževanja bakterij v krvi. Pri bakteriemiji bakterije vdrejo v kri in krožijo po organizmu. Vnetja v posameznih organih pa

ne povzročajo. Bolezen prepoznamo po povišani telesni temperaturi, mrzlici, bolnik se zelo slabo počuti. Bolezen je pogosta pri majhnih otrocih, če jo zgodaj prepoznamo in zdravimo z antibiotiki, ne pušča posledic.

Sepsa ali zastrupitev krvi pa pomeni težjo stopnjo okužbe, kjer se bakterije razmnožujejo v krvi in se razširijo v različne organe. Če se to zgodi, organe tudi okvarijo. Tudi pri tej bolezni je izid odvisen od tega, kako hitro smo jo prepoznali in pričeli z zdravljenjem. Sepsa pa lahko kljub zdravljenju resno ogrozi življenje bolnika.

Bakterijska pljučnica Bakterijska pljučnica je pri otrocih v skoraj 90 odstotkih povzročena s pnevmokoki.

Bolezen se običajno začne s predhodno virusno okužbo dihal. Bakterijsko pljučnico spremlja nenadna visoka temperatura, težko dihanje, mrzlica, kašelj pa se pojavi

šele kak dan kasneje. Ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju ne pušča posledic.

Bakterijsko vnetje srednjega ušesa Bakterijsko vnetje srednjega ušesa je eno najbolj pogostih vnetij v otroškem obdobju. V več kot polovici primerov takšno vnetje povzročajo pnevmokoki.

Ponavadi zbolevajo otroci, ki so mlajši od treh let.

Bolezen se prične z nenadno hudo bolečino v ušesu, včasih tudi v obeh ušesih, spremlja pa jo povišana temperatura. Če se vnetja pogosto ponavljajo, lahko vodijo v okvaro sluha.

Kar 60 odstotkov otrok pri nas v prvem letu življenja preboli vnetje srednjega ušesa.

Zdravljenje z antibiotiki Bolezen, ki je povzročena s pnevmokoki ponavadi zdravimo s penicilinskimi antibiotiki. Če je zdravljenje pravočasno, je uspešno. V zadnjih letih pa je vse več pnevmokokov odpornih proti antibiotikom.

Cepljenje Najbolj zanesljivo lahko pnevmokokno okužbo preprečimo s cepljenjem.

Poznamo dve vrsti cepiv.

Polisaharidno pnevmokokno cepivo se uporablja za cepljenje pri odraslih in otrocih, ki so starejši od dveh let. Pri mlajših otrocih pa je to cepivo neučinkovito zaradi posebnosti njihovega imunskega sistema.

Zanje se uporablja konjugirano pnevmokokno cepivo, ki je primerno za otroke po dopolnjenem drugem mesecu starosti.

31

32

Eko kotiček

SKRAT VODO SE PREDSTAVI

No zdaj pa o njej, o vodi.

Pred nami je steklenica vode. Postavimo jo poleg zvočnika, zavrtimo glasbo, recimo pesmico »Enkrat je bil en majhen škrat« in jo pustimo igrati, da jo voda nekaj časa posluša. Nato iz steklenice vzamemo kapljico in jo zamrznemo v zamrzovalni skrinji pri -5 °C. Tako se kapljica preoblikuje v kristal, ki je podoben zimski snežinki.

Prelep kristal fotografiramo s posebnim mikroskopom in fotografijo snežinke shranimo v album vodnih kristalov.

Stric Emoto in njegovi sodelavci imajo album s preko deset tisoč fotografijami kristalov, ki so poslušali različno glasbo celega sveta, na steklenice pa so bile prilepljene besede hvala, prosim, slabo mi je, grdo je, lepo je, rad te imam, ljubezen, hvaležnost in mnogo drugih. Steklenice vode so čez noč celo položili na različne fotografije, kot so: fotografija češnjevega cveta, Himalaje, narisanega srca, sonca, delfina … Voda shrani prav vse, tako kot računalnik, ko pritisnemo tipko shrani.

To sem jaz

Nekega dne sem izvedel, da sem težak celih 10 kilogramov in da je v meni kar sedem kilogramov vode. Sem škrat Vodo, sem iz vode, nosim deset kilogramov, od tega je kar 7 kilogramov vode. Imam pa tako kot vsi škrati tudi tretje uho, ki ves čas posluša misli. Mojih sedem litrov vode shrani vse moje misli, shrani vse, kar poslušam, shrani vse, kar gledam, shrani vse, kar pojem in popijem, shrani vse, kar govorim, vse, s katerimi se družim, in še in še. Pokažimo si in pripovedujmo o teh kapljicah vode vsem.

Na Facebooku se imenujem ŠKRAT VODO, sem veseli prijatelj.

Pozdravljeni otroci, starši, vrtičkarji, šolarji, šoferji, kuharice, piloti, mehaniki, babice in dedki.

Ko vidite, kakšen sem, me lahko zagledate prav v vsaki vodi, v katero se boste zazrli vsaj za 5 sekund.

V njej boste zagledali mene, vsega nasmejanega. Verjetno vam bom kričal: »Hvala. Rad te imam.« Sedaj, ko sem že dovolj moder, vsaj tako je rekla Eko Vila, sem se odločil priti med vas in vam povedati zgodbe in znanstvena dognanja o vodi.

Stric z Japonske, ime mu je Masaru Emoto, je moj najboljši prijatelj.

Napisal je nekaj knjig o vodi, moja najljubša pa je tista s platnico, polno vode in kamnom na sredini, ki se imenuje »Sporočilo vode«.

Voda je vsepovsod, še posebej tam, kjer je živo življenje. Voda je v semenu, lesu, travi, zemlji, ceveh, kamnu, ledu, stenah, v živalih, v ljudeh, na mizi, v sobi, reki, jezeru, mleku, siru, zelenjavi in v moji torbi, ki jo ves čas nosim.

Huu, brez vode nič ne morem.

ŽELIM SI, DA BI MI POSLALI VELIKO SVOJIH IZDELKOV: fotografijo vode, narisano sliko o vodi, pesmice o vodi, pravljice o vodi, poskuse z vodo, lutke škratka, posneto igro o vodi, kolaž o vodi, črke o vodi, sestavljanke o vodi, figurice o vodi, izdelke iz gline o vodi, okraske snežinke, in še in še. Ustvarite, kar vam narekuje domišljija.

Ustvarjajte v šoli, vrtcu, doma ali na njivi in to pokažite in povejte drugim . Veselim se vaše podpore. Vse, kar mi boste poslali, bom pridno zbiral in prebiral in iz tega napravil knjigo. Kot avtorji knjige bomo prav vsi navedeni v knjigi, če se boste kot posameznik seveda strinjali.

Naslov knjige pa mislim, da bo: POIŠČI »Škrat Vodo in mi vsi o vodi«. ŠKRATOVO NALOGICO Ustvarili bomo še kaj in tako širili V OTROŠKIH sporočilo vode, ljubezni in ISKRICAH IN hvaležnosti.

OSVOJIŠ LAHKO NALEPKO S ŠKRATOM VODO.

CILJ: OTROK VADI ŠTETJE DO 5 IN BARVANJE DO ČRTE.

2

NAVODILO: POBARVAJ TOLIKO AVTOMOBILOV, KOT JE ŠTEVILKA V KVADRATU ZGORAJ.

5

3

NAVODILO: PREŠTEJ ZVEZDE ENAKIH OBLIK. V SPODNJE KVADRATE VPIŠI ŠTEVILA.

CILJ: OTROK PREPOZNA ENAKE LASTNOSTI IN VADI ŠTETJE.

CILJ: OTROK VADI KONCENTRACIJO.

NAVODILO: POMAGAJ DEKLICI POISKATI BONBONE.

VSE, KAR IZGOVORIMO, ZAPOJEMO, ZAPIŠEMO, IMA VIBRACIJO. NA STEKLENICO NALEPIMO NALEPKO Z BESEDO HVALA IN BESEDO TI TEPEC.

TI TEPEC

POGLEJ, KAKO RAZLIČNA STA KRISTALA VODE. KATERI JE LEPŠI?

KO STEKLENICO VODE ZA NEKAJ ČASA POSTAVIMO NA FOTOGRAFIJO DELFINA, NASTANE TAKŠEN KRISTAL VODE! KATERO FOTOGRAFIJO BOŠ TI POKAZAL VODI?

PREDVAJAJ ŠKRATU VODU SVOJO NAJLJUBŠO PESEM, MEDTEM PA REŠI NALOGICO NA SOSEDNJI STRANI.

HVALA

KADAR VODI PREDVAJAMO GLASBO, SE NJENI KRISTALI SPREMENIJO. KO POSLUŠAŠ MOZARTA, SE VODA SPREMENI V LEPO ROŽO.

KDAJ SO KAPLJICE VODE VESELE IN KDAJ ŽALOSTNE? POVEŽI KAPLJICE S STAVKI, PRI TEM NAJ TI POMAGAJO ODRASLI.

NE MARAM TE, POJDI STRAN!

NAGRADNA NALOGA REŠITEV POŠLJI ŠKRATU VODU IN PODARIL TI BO NALEPKO, KI JO LAHKO NALEPIŠ NA STEKLENICO ZA VODO.

HVALA, RAD TE IMAM!

KAJ MISLIŠ, KAKŠNA BO VODA Z NJEGOVO NALEPKO?

PROSIM, ČE MI POMAGAŠ!

NAREDI TO, TAKOJ!

LEP/-A SI!

TI TEPEC!

NAVODILO:

ustvarja: Manja Žugman Širnik

RADI SE J VČASIH PRVA IH UDELEŽUJEMO, MES SVOJA PRAV TA OBELEŽUJEMO. ILA NARE NA ŠTIRI LET A OLIMPIJSK KUJEJO, E KRALJUJEJ O.

I——

PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

, UPORABIJO IJO. O V A B A Z ZA AV OTROCI JIH MLJENIH NOVE NAPR MA, OLO VČASIH IZ P I OTROŠKI SOBI SO DO V VSAK LAGA. B IZ I L A E N LESE

I————— (IGRAČE)

UGANKE

—

(IGRE)

—

—

DRAVJA, Z L O P E J A PRAVIJO, D A JOK ODPRAVLJA. P PRAV TAKO FILMSKEM PLATNU KO SE NA EDIJA VRTI, KOM NASELI. E IC N T S U A SE NAM N

S——— (SMEH)

—————— (POSNEMANJE)

P——

J—

(JOK)

KADAR NAM JE VŠ EČ MAMIN SE PO NJEJ RAVNA A HOJA, MO ENAKO NAREDIM , O KO SI PREDSTAVLJA , MO, DA SE PO MODNI PISTI KOT MANEK ENKE OBOTAVLJAMO. SPET ZA ŽIVALJO PONOVIMO, KO PO PETELINJE »KIKIRIKI« NAREDIM O. KAKO SE DEJANJE IMENU KI GA NAREDIMO, JE, KO NEKDO DRUG BITI SI ŽELIMO?

KAKO IMEN SE ČUST UJE, K V I PO L ENO RAZP ICIH S O OLZI LOŽENJE CE US UJE?

NAVODILO: ZA MALO VEČJE: PRAZNA POLJA IZPOLNI TAKO, DA SE V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI VSAKA ŠTEVILKA LE ENKRAT. ZA MALO MANJŠE: POBARVAJ BELA POLJA TAKO, DA SE BARVA V VRSTICI IN STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ: OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE IN UTRJUJE RAČUNANJE.

NAVODILO: NAJPREJ NARIŠI KORNET, NATO KEPICO SLADOLEDA IN NA KONCU ŠE CEL SLADOLED. POMAGAJ SI S ČRTAMI. POBARVAJ JIH.

CILJ: OTROK VADI OSNOVE PISANJA, S POMOČJO RISANJA.

CILJ: OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN RISANJE.

NAVODILO: POIŠČI PARE IN JIH MED SEBOJ POVEŽI. OBKROŽI TISTE, KI SO BREZ PARA.

Nagrajenci iz poletne izdaje Ringarajinih iskric: LINO BRISAČO prejmejo: Jona Kerin, Tomas Leban, Iva Kodrin, Nina Šuster, Klemen Vilčnik, Luka Pustišek, Pia Panajotova, Lea Živko, Filip Trstenjak in Kristian Žan Štangelj.

RAIFFEISEN MAXI NAHRBTNIK PREJMEJO: Filip Meško, Nika Potočnik, Tara Štakne, Matevž Smolar, Natan Maj Poženel, Laura Viktorija Kurnik, Katarina Polšek, Enej Jerič, Eva Ivančič in Rok Gojčič.

POBARVANKO IN OTROŠKO MAJICO RADENSKA PREJMEJO: Tician Hoge, Lara Skebe, Jure Lorbek, Ana Milošič, Aljoša Kranjc, Gašper Sagadin, Tilen Zep, Maja Ranzinger, Taja Marič in Jošt Stanovnik. Čestitke vsem nagrajencem, nagrade bodo poslane po pošti!

NAVODILO: POBARVAJ LIKE, KOT JE PRIKAZANO ZGORAJ.

CILJ: OTROK SE URI V BARVANJU DO ČRTE.

NAVODILO: POVEŽI SLIKE SADJA IN NJIHOVE SENCE.

CILJ: OTROK PREPOZNA OBRISE PREDMETOV.

NAVODILO: DOBRO POGLEJ DOMINE IN UGOTOVI, NA KATERI POLOVICI JE VEČ PIK. OBKROŽI TISTE, KI JIH JE VEČ.

CILJ: OTROK ŠTEJE IN PRIMERJA MED SEBOJ.

O: IGRAČO NAVODIL JO NAJLJUBŠO E S BI! VO TISNEŠ K S E J NARIŠI S A R J I JO NA TISTO, K JEMČEK. DO EMO OB Č E ŠLJI R I J I M NAM PO OMO O IC B IS SVOJO R REBALI B RA IN IZŽ PEZ FIGURIC! B O T K O 1.

IN A CHUPS 20 CHUP

Tudi letos bo OBJEMČK ste otroci ustvarja li E za otrok e v bolniš Z mamico n ic ali očkom ah. p lahko v v rtcu ali šo reverite, kako li s Vse infor macije im odelujete v akciji. a vzgojitelj poiščete ic pa jih lah ko tudi na a, www.ring araja.net /obdaraja nje2011

URICA G I F L X X 10x PEZ CK. U H C A P 10x CHU

NAVODILO: V VSAKI VRSTI SO LIKI POBARVANI V DOLOČENEM ZAPOREDJU. NADALJUJ ZAPOREDJE.

CILJ: OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

LINO SE PRIPRAVLJA NA ZAČETEK ŠOLE. POMAGAJ MU V ŠKATLO ZLOŽITI STVARI, KI NE SPADAJO V ŠOLSKE KLOPI. OBKROŽI JIH IN NAM NALOGICO POŠLJI DO 1. OKTOBRA. IZŽREBALI BOMO 20 LINO BLOKCEV.

NAVODILO:

E TORBO V R A B E N Š K KA VAJ JO V R A B O P ?

IŠ L SI ŽE SVOJIH E K N E T D O E RAZLIČN BARV. NAJLJUBŠIH

MOJE IME JE: (PODPIŠI SE)