co m
Slovnica
kratko & pregledno
ar n
a.
ITALIJANŠČINA
kn jig
Maria Teresa Arbia
Ernst Klett Sprachen Barcelona • Beograd • Budimpešta • Ljubljana • London • Poznanj • Praga Sofija • Stuttgart • Zagreb
11 - italienisch_AK.indd 1
3.10.2005 15:20:52
Maria Teresa Arbia
Slovnica
kratko & pregledno ITALIJANŠČINA
kn jig
ar n
a.
co m
Prevod: Anja Šinigoj Lektoriranje: Katja Paladin Strokovni pregled: dr. Martina Ožbot Osnutek logotipa: Erwin Poell, Heidelberg Predelava logotipa: Sabine Redlin, Ludwigsburg Osnutek naslovnice: deutschewerbeagentur Oblikovanje naslovnice: Boštjan Dimnik/Studio Rokus Fotografija na naslovnici: Vlado Golub, Stuttgart Oblikovanje notranjih strani: Ulrike Eisenbraun, Bad Urach in Studio Rokus Prelom izvirnika: Fotosatz Kaufmann, Stuttgart www.pons.si
© originalna izdaja: Ernst Klett Sprachen GmbH, Stuttgart 2005 © slovenska izdaja: Založba Rokus d.o.o., Ljubljana 2005 Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje in shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Založba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: info@rokus.com http://www.rokus.com
11 - italienisch_AK.indd 2
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.131.1 ' 36 ARBIA, Maria Teresa Slovnica kratko & pregledno. Italijanščina / Maria Teresa Arbia ; [prevod Anja Šinigoj] . – Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961–209–523–X 222455808
3.10.2005 15:20:53
Navodila za uporabo knjige Ta knjiga je namenjena vsem, ki se želite na preprost in razumljiv način naučiti pravil italijanske slovnice ali jih le obnoviti in hitro dobiti odgovor na zastavljeno vprašanje. Knjiga PONS Slovnica kratko & pregledno ITALIJANŠČINA vam na pregleden način predstavi slovnico italijanskega jezika. Jasno oblikovana slovnična pravila so ponazorjena s številnimi primeri.
V pomoč vam bodo naslednji simboli:
co m
V njej najdete tudi primerjavo med slovenskim in italijanskim jezikom ter primere napačne rabe italijanskih slovničnih struktur, pogoste pri slovenskih govorcih.
Ta simbol opozarja na slovnična pravila in posebnosti, ki jih ne smete prezreti.
a.
Ta znak opozarja na razlike med italijanskim in slovenskim jezikom.
ar n
Nasveti za lažje pomnjenje pravil in koristne informacije o italijanskem jeziku. Napotitev na drugo slovnično poglavje.
kn jig
Če želite na hitro poiskati kakšno slovnično poglavje, vam je v pomoč obsežno abecedno kazalo na koncu knjige. Ta knjižica bo postala vaša dragocena spremljevalka pri učenju italijanskega jezika.
3
11 - italienisch_AK.indd 3
3.10.2005 15:20:53
Kazalo 1
Nekaj o glasovih in pisavi – Arriva un bastimento carico di ...
7
Števniki – Diamo i numeri! 2.1 Glavni števniki 2.2 Vrstilni števniki 2.3 Množilni števniki 2.4 Kolektivni števniki 2.5 Masa in teža 3 Samostalnik – Pane, amore e fantasia 3.1 Spol samostalnika 3.2 Imena oseb 3.3 Besedne zveze samostalnika in pridevnika 3.4 Množina samostalnikov 3.5 Niansiranje pomena samostalnikov s posebnimi priponami 3.6 Sklanjatev 4 Pridevnik – Biondo era, e bello, e di gentile aspetto … 4.1 Ujemanje s samostalnikom 4.2 Posebne lastnosti pridevnika 4.3 Mesto pridevnika v stavku 4.4 Prislovna raba pridevnika 4.5 Samostalniška raba pridevnika 4.6 Stopnjevanje pridevnika 5 Člen – Il cuoco, il ladro ... 5.1 Določni člen 5.2 Predlogi, ki se vežejo z določnim členom – očlenjeni predlogi 5.3 Nedoločni in delni člen 6 Osebni zaimki – Io, la luna e tu 6.1 Poudarjeni osebni zaimki 6.2 Nepoudarjeni osebni zaimki 6.3 Zaimenski prislov ci 6.4 Zaimenski prislov ne 6.5 Sestavljene oblike nepoudarjenih osebnih zaimkov 6.6 Mesto nepoudarjenih osebnih zaimkov v stavku 7 Kazalne zaimenske oblike – Questa o quella, per me pari sono … 7.1 Kazalna pridevnika questo in quello 7.2 Kazalna zaimka questo in quello 7.3 Druge kazalne zaimenske oblike – costui, colui, stesso 8 Svojilne zaimenske oblike – A ciascuno il suo 8.1 Svojilni pridevniki 8.2 Druge svojilne zaimenske oblike 8.3 Svojilni zaimki 9 Oziralni zaimki – Chi cerca trova 9.1 Oziralni zaimki – che, cui in quale 9.2 Druge oziralne zaimenske oblike 10 Vprašalne zaimenske oblike – Chi l’ha visto?
8 8 10 11 11 11 12 12 13 13 14 17 17 18 18 18 20 21 21 22 24 24 26 27 29 29 30 31 32 32 33 35 35 35 36 37 37 38 38 39 39 40 41
11 Nedoločne zaimenske oblike – Chi troppo vuole nulla stringe 11.1 Nedoločne zaimenske oblike 11.2 Raba nedoločnih zaimenskih oblik
43 43 44
kn jig
ar n
a.
co m
2
4
11 - italienisch_AK.indd 4
3.10.2005 15:20:53
47 47 49 51 52 53 57 57 57 58 58 59 59 61 61 62 62 63 63 66 66 68 70 71 75 76 77 78 80 80 82
15 Prislov – Precipitevolissimevolmente 15.1 Prislovi z eno obliko 15.2 Prislovi, izpeljani iz pridevnika 15.3 Stopnjevanje prislovov 15.4 Mesto prislovov v stavku 16 Primernik – Meglio un uovo oggi che una gallina domani
92 92 92 92 93 94
17 Nikalni stavek – Ma tu non studi mai? 17.1 Enostavno zanikanje: non – no 17.2 Večdelno zanikanje 18 Predlogi – Dagli Appennini alle Ande
96 96 97 98
kn jig
ar n
a.
co m
12 Oblike pravilnih glagolov – Prendere o lasciare! 12.1 Glagoli na -are 12.2 Glagoli na -ere 12.3 Glagoli na -ire 12.4 Povratni glagoli 12.5 Pomožna glagola 13 Raba naklonov in časov – Sbagliando s’impara 13.1 Povedni naklon – Indicativo 13.1.1 Presente 13.1.2 Passato prossimo 13.1.3 Passato remoto 13.1.4 Imperfetto 13.1.5 Primerjava med oblikama Imperfetto in Passato prossimo 13.1.6 Trapassato prossimo in Trapassato remoto 13.1.7 Futuro in Futuro anteriore 13.2 Velelni naklon – Imperativo 13.3 Pogojni naklon – Condizionale 13.4 Vezni naklon – Congiuntivo 13.4.1 Congiuntivo v odvisnih stavkih 13.4.2 Congiuntivo v glavnem stavku 13.5 Pogojni odvisniki 13.6 Sosledica časov 13.7 Odvisni govor 13.8 Nedoločnik – Infinito 13.9 Glagolnik – Gerundio 13.10 Pretekli deležnik – Participio 13.11 Trpnik 13.12 Glagolske strukture z zaimkom si 13.13 Posebne glagolske strukture z glagoli stare, andare in fare 13.14 Vezava glagola s predmetom v ustreznem sklonu 14 Nepravilni glagoli – Sto, stai, sta
19 Vezniki – Penso, dunque sono 19.1 Priredni vezniki 19.2 Podredni vezniki 20 Besedni red v stavku – La pasta la voglio al dente! 20.1 Povedni stavek 20.2 Vprašalni stavek 20.3 Poudarjanje posameznih delov stavka Abecedno kazalo
103 103 104 106 106 106 107 108 5
11 - italienisch_AK.indd 5
3.10.2005 15:20:54
Razlaga slovničnih pojmov slovenščina
aggettivo aggettivo dimostrativo aggettivo indefinito aggettivo possessivo avverbio articolo comparativo condizionale passato condizionale presente congiunzione congiuntivo consonante futuro anteriore futuro semplice gerundio imperativo imperfetto infinito participio passato passato prossimo passato remoto passivo plurale preposizione presente pronome dimonstrativo pronome indefinito pronome personale pronome possessivo pronome relativo singolare sostantivo superlativo trapassato prossimo trapassato remoto verbo vocale
pridevnik kazalni pridevnik nedoločni pridevnik svojilni pridevnik prislov člen primernik vrsta preteklega pogojnika vrsta sedanjega pogojnika veznik konjunktiv soglasnik vrsta prihodnjika vrsta prihodnjika glagolnik velelnik imperfekt nedoločnik pretekli deležnik vrsta preteklika vrsta preteklika trpnik množina predlog vrsta sedanjika kazalni zaimek nedoločni zaimek osebni zaimek svojilni zaimek oziralni zaimek ednina samostalnik presežnik vrsta predpreteklika vrsta predpreteklika glagol samoglasnik
kn jig
ar n
a.
co m
italijanščina
6
11 - italienisch_AK.indd 6
3.10.2005 15:20:54
1 Nekaj o glasovih in pisavi Arriva un bastimento carico di ... Italijanska abeceda (a)
h
(acca)
o
(o)
v
(vi/vu)
b
(bi)
i
(i)
p
(pi)
w
(doppia vu/vi)
c
(ci)
j
(i lunga)
q
(cu)
x
(ics)
d
(di)
k
(kappa)
r
(erre)
y
(ipsilon/i greca)
e
(e)
l
(elle)
s
(esse)
z
(zeta)
f
(effe)
m
(emme)
t
g
(gi)
n
(enne)
u
co m
a
(ti) (u)
a.
• Črke so v italijanščini ženskega spola (npr. la elle). • Črke j, k, w, x in y se pojavljajo samo v tujkah.
Naglaševanje
ar n
Večina italijanskih besed je naglašena na predzadnjem zlogu (npr. bambino).
Naglas
Italijanščina razlikuje dve naglasni znamenji: krativec – accento grave (`) in ostrivec – accento acuto (´). Krativec označuje široko izgovarjavo (kot v koza, teta), ostrivec pa ozko izgovarjavo (kot v moka, reka).
kn jig
Naglasno znamenje v italijanščini pišemo: • pri večzložnih besedah, ki so poudarjene na zadnjem zlogu, kot caffè, verità, virtù, così, perché • pri enozložnih besedah, ki se končajo z dvoglasnikom, kot può, più • pri naslednjih enozložnih besedah, kjer naglas zaznamuje razliko v pomenu besed: dà è là lì sì tè
= = = = = =
(on) da (glagol) (on) je (glagol) tam, tja (prislov) tam, tja (prislov) da (pritrdilnica) čaj (samostalnik)
da e la li si te
= = = = = =
predlog in (veznik) člen/njo (zaimek) njih (zaimek) si, se (povratni zaimek) tebe (zaimek)
Ed, ad Predlogu a in vezniku e, redko tudi vezniku o, običajno dodamo d, če se beseda, ki sledi, začne na samoglasnik: tu ed io, vado ad Ankara.
7
11 - italienisch_AK.indd 7
3.10.2005 15:20:54
2 Števniki Diamo i numeri! 2.1
Glavni števniki
Podčrtani samoglasniki kažejo na mesto naglasa. Pri deseticah venti, trenta, quaranta itd. odpade končni samoglasnik, če jim sledita števnika -uno ali -otto. Ti primeri so v spodnjem seznamu označeni krepko.
a.
co m
32 trentadue 38 trentotto 40 quaranta 50 cinquanta 60 sessanta 70 settanta 80 ottanta 90 novanta 100 cento 101 centouno 108 centootto 109 centonove 111 centoundici 180 centottanta 200 duecento 300 trecento 400 quattrocento 500 cinquecento 600 seicento 700 settecento 800 ottocento 900 novecento 1.000 mille 1.001 milleuno 1.050 millecinquanta 2.000 duemila 10.000 diecimila 100.000 centomila 1.000.000 un milione 2.000.000 due milioni 1.000.000.000 un miliardo 3.000.000.000 tre miliardi
ar n
zero uno due tre quattro cinque sei sette otto nove dieci undici dodici tredici quattordici quindici sedici diciassette diciotto diciannove venti ventuno ventidue ventitré ventiquattro venticinque ventisei ventisette ventotto ventinove trenta trentuno
kn jig
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
34.700 pišemo trentaquattromilasettecento • Glavni števniki so vedno moškega spola. • Če stoji število, ki se končuje s števnikom uno, pred samostalnikom, mu odpade kočnica -o: ventun persone, trentun lettere, cinquantun richieste. • Števnik mille ima množino mila. • Za števnikoma milione/miliardo stoji predlog di: mille visitatori, toda un milione/miliardo di visitatori. 8
11 - italienisch_AK.indd 8
3.10.2005 15:20:54
Raba glavnih števnikov 1. starost
Ho trent’anni.
Star(a) sem trideset let.
Pri navajanju starosti se uporablja glagol avere (imeti). 2. datum
Oggi è il tre ottobre. toda: Oggi è il primo ottobre.
Danes je tretji oktober. Danes je prvi oktober.
co m
Za določitev datuma vedno uporabljamo glavne števnike, pred katere postavimo določni člen moškega spola. Le prvi dan v mesecu v italijanščini označujemo z vrstilnim števnikom (= è il primo …). Pri navajanju datuma v pismih člen izpuščamo: Roma, 5/4/2004
Roma, 5 aprile 2004
Pazite: Quanti ne abbiamo oggi?
Katerega smo danes?
Il quindici agosto in Italia si festeggia il ferragosto.
nell’anno/nel 1997 Schiller visse dal 1759 al 1805.
(v letu/leta) 1997 Schiller je živel od leta 1759 do 1805.
Sono le sette (in punto). Sono le sette e cinque. Sono le sette e un quarto. Sono le sette e mezzo. Sono le otto meno un quarto. Il treno parte alle ore ventidue zero quattro. alle otto del mattino
Ura Ura Ura Ura Ura
Il monte è alto tremila metri. Il lago è profondo quattro metri.
Gora je visoka 3000 metrov.
kn jig
4. ura
5. navajanje mere
V Italiji praznujejo 15. avgusta „ferragosto“.
ar n
3. letnice
a.
Tudi s pomočjo določnega člena lahko povemo datum:
je je je je je
(točno) sedem. sedem in pet minut. četrt čez sedem. pol osmih. četrt do osmih.
Vlak odpelje ob 22.04. ob osmih zjutraj
Jezero je globoko 4 metre.
9
11 - italienisch_AK.indd 9
3.10.2005 15:20:55
40° quarantesimo 50° cinquantesimo 60° sessantesimo 70° settantesimo 80° ottantesimo 90° novantesimo 100° centesimo 101° centunesimo 102° centesimosecondo 200° duecentesimo 300° trecentesimo 400° quattrocentesimo 500° cinquecentesimo 600° seicentesimo 700° settecentesimo 800° ottocentesimo 900° novecentesimo 1.000° millesimo 1.001° millesimoprimo 1.002° millesimosecondo 2.000° duemillesimo 3.000° tremillesimo 10.000° diecimillesimo 100.000° centomillesimo 1.000.000° milionesimo
co m
primo secondo terzo quarto quinto sesto settimo ottavo nono decimo undicesimo dodicesimo tredicesimo quattordicesimo quindicesimo sedicesimo diciassettesimo diciottesimo diciannovesimo ventesimo ventunesimo ventiduesimo ventitreesimo trentesimo trentunesimo
a.
1° 2° 3° 4° 5° 6° 7° 8° 9° 10° 11° 12° 13° 14° 15° 16° 17° 18° 19° 20° 21° 22° 23° 30° 31°
Vrstilni števniki
ar n
2.2
V nasprotju s slovenščino za vrstilnim števnikom v italijanščini ne pišemo pike, pač pa zadnjo črko števnika, in sicer nadpisano: il 1o piano, la 2a classe.
kn jig
Raba vrstilnih števnikov 1. stoletja
il diciannovesimo secolo
19. stoletje
Od 13. stoletja naprej so v italijanščini stoletja označena tudi drugače: il ‘200 (= 13. stoletje), il ‘900 ali tudi 20o secolo (= 20. stoletje). 2. papeži, kralji
Luigi XIV Luigi quattordicesimo
Ludvik XIV.
Pazite: ko stoji vrstilni števnik za samostalnikom, ga rabimo brez člena.
10
11 - italienisch_AK.indd 10
3.10.2005 15:20:55
2.3
Množilni števniki
Zaznamujejo pomnoženost: doppio (dvojen, dvakraten), triplo (trojen, trikraten), quadruplo (četveren, štirikraten), quintuplo (peteren, petkraten), sestuplo (šesteren, šestkraten), decuplo (deseteren, desetkraten), centuplo (stoteren, stokraten). Quella casa costa il triplo.
Tista hiša ima trikratno ceno.
Trikrat toliko itd. je v italijanščini tre volte tanto itd.: Lavoro quattro volte tanto.
Kolektivni števniki
co m
2.4
Delam štirikrat toliko.
Kolektivni števniki so: una decina (približno 10), una dozzina (12, ducat), una ventina (približno 20), una trentina (približno 30), un centinaio (približno 100), un migliaio (približno 1000).
mm cm m km m2
1 m3 1l
un millimetro un centimetro un metro un chilometro un metro quadro/ quadrato un metro cubo un litro
100 g 200 g 1 kg 50 kg 100 kg 1t 1° +/-
un etto(grammo) due etti un chilo(grammo) mezzo quintale un quintale una tonnellata un grado sopra/sotto zero
a.
1 1 1 1 1
Masa in teža
ar n
2.5
kn jig
Pazite: • due etti di formaggio • un metro di stoffa • mezzo chilo
200 g sira 1 meter blaga pol kilograma
11
11 - italienisch_AK.indd 11
3.10.2005 15:20:55
3 Samostalnik Pane, amore e fantasia 3.1
Spol samostalnika
Kako lahko določimo spol italijanskih samostalnikov? Vedeti moramo, da so lahko moškega ali ženskega spola (srednjega spola italijanščina namreč ne pozna) in da jih lahko večino uvrstimo v tri velike skupine:
il telefono il cielo il libro
samostalniki na -a so večinoma ženskega spola
nekaj je tudi samostalnikov na -o, ki so ženskega spola, kot npr. l’auto, la biro, la foto, la mano, la moto, la radio
l’amica la bicicletta la carta
il mese l’elefante il dente
veliko je tudi samostalnikov na -a, ki so moškega spola, kot npr. il cinema, il dentista, il poeta, il programma
la chiave la madre la notte
ar n
samostalniki na -e so lahko moškega ali ženskega spola
toda:
a.
samostalniki na -o so večinoma moškega spola
ženski spol
co m
moški spol
Pazite: Spol samostalnikov na -e lahko prepoznamo le s pomočjo člena ali pridevnika, ki stoji ob samostalniku:
kn jig
la chiave piccola (ženski spol), l’elefante grigio (moški spol)
Moškega spola so še: 1. samostalniki, ki se končajo na soglasnik: il bar, il film, il camion 2. samostalniki na -one: il sapone, il cotone (toda: la canzone) 3. večina imen morij, jezer, rek, prelazov in gora: il Reno, il Vesuvio, il Po (toda: la Loira, la Marna, la Garonna, la Senna, le Alpi, le Ande) 4. imena mesecev in dni v tednu: il giugno, il venerdì (toda: la domenica) 5. glavni števniki : il quattro
Ženskega spola so še: 1. samostalniki na -zione: la lezione, la nazione, la lozione 2. samostalniki na -tà, -tù: la felicità, la virtù 3. samostalniki na -ie: la superficie 4. samostalniki na -i: l’analisi, la paralisi, la tesi (toda: il taxi/tassì, l’alibi, il brindisi) 5. imena mest in otokov: la Corsica (toda: il Cairo, il Madagascar) 6. imena znamk avtomobilov: la Ferrari 7. imena črk ( gl. pogl. 1): la f 8. imena sadežev: la noce, la pera (toda: il melone) 12
11 - italienisch_AK.indd 12
3.10.2005 15:20:55
3.2
Imena oseb
Moška in ženska imena oseb se razlikujejo po končnici ali priponi. Najpogostejši pari končnic/pripon so: končnice/pripone
moški spol
ženski spol
-o/-a -e/-a -tore/-trice -e/-essa
il ragazzo il signore l’attore lo studente
la ragazza la signora l’attrice la studentessa
co m
Pazite: Samostalnikov, ki označujejo imena oseb, ne moremo vedno tvoriti po tem vzorcu. Izjeme so pogoste: npr. il nipote/la nipote, il dottore/la dottoressa.
a.
Samostalniki ženskega spola, ki jih izpeljujemo iz moške oblike s pripono -essa (il medico – la medichessa) in označujejo tradicionalno moške poklice ali uradnike, imajo pogosto negativen prizvok, zato tudi za ženske raje uporabljamo moško obliko: l’avvocato Carla Sofri, il presidente Giuliana Zandonella. V zadnjem času lahko srečamo tudi ustrezno žensko obliko s končnico -a. Torej ne uporabljajmo la ministressa Canzonieri, ampak raje il ministro/ la ministra Canzonieri.
ar n
Pri naslednjih imenih oseb lahko spol določimo le s pomočjo člena ali pridevnika, ki stoji ob samostalniku, saj se moška in ženska oblika sicer ne razlikujeta: 1. nekateri samostalniki moškega spola na -a, zlasti tisti na -ista in -cida: il/la collega (kolega/kolegica), il/la turista (turist/turistka), l’omicida (morilec/morilka)
kn jig
2. samostalniki na -ante/-(i)ente: il/la cantante (pevec/pevka), il/la cliente (stranka) 3. samostalniki na -ese: il/la francese (Francoz/Francozinja) Bodite seveda pazljivi pri tvorjenju množine! Tu se samostalniki na -a med seboj razlikujejo:
i colleghi (kolegi), le colleghe (kolegice)
3.3
Besedne zveze samostalnika in pridevnika
Slovenskim besednim zvezam samostalnika in pridevnika v italijanščini večinoma ustreza predložna zveza. Sicer pa tudi slovenščina pozna podobne strukture: s s s s s s
predlogom predlogom predlogom predlogom predlogom predlogom
di: a: da: per: in: su:
la casa dello studente il televisore a colori la vasca da bagno il corso per principianti il ballo in maschera il vestito su misura
študentski dom barvni televizor kopalna kad začetni tečaj ples v maskah obleka po meri 13
11 - italienisch_AK.indd 13
3.10.2005 15:20:56
Besedne zveze brez predloga so precej redke, npr.: la busta paga plačilni list, (dobesedno) kuverta s plačo il vagone ristorante vagon z restavracijo
3.4
Množina samostalnikov
Samostalniki moškega spola na -o in vsi samostalniki na -e tvorijo množino na -i; samostalniki ženskega spola na -a tvorijo množino na -e: množina
il libro il pesce la madre la casa
i libri i pesci le madri le case
co m
moški spol moški spol ženski spol ženski spol
ednina
Posebnosti pri tvorjenju množine Samostalniki na -co, -ca, -go, -ga
Samostalniki moškega spola na -co, -go, ki so naglašeni na predzadnjem zlogu, tvorijo množino na -chi, -ghi. luknja, luknje jezero, jezera
a.
il buco, i buchi il lago, i laghi
ar n
Izjeme: l’amico – gli amici; il greco – i greci
Samostalniki moškega spola na -co, -go, ki so naglašeni na predpredzadnjem zlogu, tvorijo množino na -ci, -gi. il medico, i medici l’asparago, gli asparagi
zdravnik, zdravniki beluš, beluši
kn jig
Izjeme: il carico – i carichi, l’obbligo – gli obblighi Samostalniki na -logo tvorijo množino na dva načina: • pri osebnih imenih -logi: il teologo – i teologi, l’astrologo – gli astrologi
• pri stvarnih imenih -loghi: il catalogo – i cataloghi, il dialogo – i dialoghi Samostalniki ženskega spola na -ca in -ga tvorijo množino vedno na -che, -ghe:
la maga, le maghe l’amica, le amiche
čarovnica, čarovnice prijateljica, prijateljice
Samostalniki na -io, -ia • Samostalniki, pri katerih je -i- naglašen, tvorijo pravilno množino (kar pomeni, da samostalniki moškega spola dobijo končnico -ii): lo zio, gli zii la bugia, le bugie
stric, strici laž, laži
14
11 - italienisch_AK.indd 14
3.10.2005 15:20:56
• Samostalniki na -io, pri katerih -i- ni naglašen, tvorijo množino na -i: l’armadio, gli armadi il negozio, i negozi
omara, omare trgovina, trgovine
• Samostalniki ženskega spola na -cia in -gia, pri katerih -i- ni naglašen, tvorijo množino na -ce, -ge, če stoji pred -c- oziroma -g- soglasnik, in množino na -cie, -gie, če stoji pred -c- oziroma -g- samoglasnik. Samostalniki na -glia tvorijo množino na -glie. l’arancia, le arance la spiaggia, le spiagge la camicia, le camicie la figlia, le figlie
Samostalniki moškega spola na -a
co m
pomaranča, pomaranče plaža, plaže srajca, srajce hčerka, hčerke
Samostalniki moškega spola na -a tvorijo množino na -i: il problema, i problemi
problem, problemi
Samostalniki, ki ostanejo v množini nespremenjeni Nespremenjeni ostanejo v množini:
ar n
a.
• samostalniki, ki so naglašeni na zadnjem zlogu, in enozložni samostalniki: mesto, mesta la città, le città il re, i re kralj, kralji • samostalniki, ki se končujejo na soglasnik (prvotno tujke, prevzete v italijanščino): il camion, i camion tovornjak, tovornjaki
kn jig
• okrajšani samostalniki: la foto, le foto
fotografija, fotografije
• samostalniki, ki se končujejo na -i in -ie: la crisi, le crisi kriza, krize la serie, le serie serija, serije • imena družin (priimki): i Rossi, i Brunetti
=
Rossijevi, Brunettijevi
Samostalniki, ki v množini spremenijo spol
Nekateri samostalniki moškega spola postanejo v množini ženskega spola in dobijo -a, npr. il dito – le dita (prst), il ginocchio – le ginocchia (koleno), il miglio – le miglia (milja), il paio – le paia (par), l’uovo – le uova (jajce). Pridevnik se v teh primerih ujema z dejanskim spolom samostalnika: l’uovo sodo le uova sode
kuhano jajce kuhana jajca
15
11 - italienisch_AK.indd 15
3.10.2005 15:20:56
Samostalniki z dvema množinskima oblikama Nekateri samostalniki imajo v množini lahko dve obliki, in sicer moško obliko na -i in žensko obliko na -a, ki se razlikujeta tudi v pomenu. Pogosto označujejo oblike na -a prvotni pomen, oblike na -i pa preneseni pomen. i bracci i cigli i fili i gesti i gridi i labbri i membri i muri gli ossi
rokavi reke robovi niti, žice kretnje živalski kriki robovi rane člani zidovi kosti (posamezne)
le le le le le le le le le
braccia ciglia fila gesta grida labbra membra mura ossa
človeške roke trepalnice niti zarote junaška dejanja človeški kriki ustnice udje obzidje okostje
co m
il braccio: il ciglio: il filo: il gesto: il grido: il labbro: il membro: il muro: l’osso:
Pri tvorjenju množine je najbolje, da si pomagamo s slovarjem in se tako prepričamo o pravi obliki.
Zloženi samostalniki
a.
Druga možnost je, da si poskušamo zapomniti pravila in izjeme. Najbolje je, da skupaj s samostalnikom usvojimo tudi pravilno množinsko obliko.
ar n
Večina zloženih samostalnikov tvori množino kot navadni samostalniki: il francobollo – i francobolli. V posebnih primerih pa se uporabljajo tudi druge oblike, npr. il pesce spada – i pesci spada (mečarica – mečarice). Za konec pa še nekaj napotkov.
kn jig
Zapomnite si naslednje primere: il dio, gli dei la mano, le mani l’uomo, gli uomini
bog, bogovi roka, roke moški, možje
Naslednji primeri so nekoliko drugačni kot v slovenščini: • Samostalnik la pasta (testenine) je v italijanščini v tem pomenu besede vedno v ednini. • Samostalniki i soldi (denar), le nozze (poroka), le stoviglie (posoda), le tenebre (popolna tema) so v italijanščini vedno v množini. • Moška oblika množine v italijanščini ne označuje le dveh samostalnikov moškega spola, pač pa se lahko nanaša tudi na množino moških in ženskih samostalnikov: i nonni = dedki toda tudi stari starši i fratelli = bratje toda tudi bratje in sestre
16
11 - italienisch_AK.indd 16
3.10.2005 15:20:56
3.5
Niansiranje pomena samostalnikov s posebnimi priponami
Italijanskim samostalnikom lahko z dodajanjem določenih pripon spreminjamo pomenski odtenek. Najpogostejše pripone in njihove pomene lahko najdete v spodnji tabeli: un ragazzone
velik fant
manjšalne/ljubkovalne pripone: -ino -etto -ello
un ragazzino un ragazzetto un paesello
} fantek
vasica
un ragazzaccio una parolaccia un poetastro
pobalin, nesramen fant kletvica pesnikun, slab pesnik
slabšalni priponi: -accio -astro
co m
večalna pripona: -one
a.
Včasih lahko dobi ena beseda tudi dve različni priponi, npr.:
un pezzo (kos): un pezzetto (košček) ali un pezzettino (zelo majhen košček)
Sklanjatev
ar n
3.6
Italijanščini je, kot sicer tudi ostalim romanskim jezikom, pojem sklanjatve v našem pomenu besede (imenovalnik, rodilnik itd.) tuj. Oblika samostalnika se namreč glede na vlogo v stavku ne spreminja. Odnosi, ki jih v slovenščini lahko izražamo z nekaterimi skloni, se v italijanščini označujejo s predlogi. Opica se mi smeji. Vidiš opico?
Kdo?/Kaj? Koga?/Kaj?
la poesia di Goethe Sto scrivendo una cartolina a Luigi. Oggi ceno da Carlo. Lucio parla con la mamma. Affascina tutti con le sue idee.
Goethejeva poezija Pišem razglednico Luigiju.
Čigava? Komu?
Danes bom večerjal pri Carlu. Lucio govori z mamo. Vse navduši s svojimi idejami.
Pri kom? S kom? S čim?
kn jig
La scimmia mi sorride. Vedi la scimmia?
17
11 - italienisch_AK.indd 17
3.10.2005 15:20:57