Recenzija pripomočka Vesolje izkušenj – kartice za krepitev socialnih veščin
V recenzijo sem dobila igro z naslovom Vesolje izkušenj – kartice za krepitev socialnih veščin Ugotavljam, da gre za pripomoček, ki vsebuje 45 oštevilčenih kartic s situacijami, kocko ter kartici z razpredelnico, v kateri so navedene situacije. Situacije so vzete iz vsakodnevnega življenja v šoli in so namenjene skupnemu delu odrasle osebe in otroka. Že navodila odpirajo več možnosti uporabe pripomočka, s svojo delno odprtostjo pa ponujajo možnost, da jih odrasla oseba uporabi glede na potrebe v dani situaciji. Poišče lahko področje, za katerega presodi, da je v otrokovi situaciji trenutno najpomembnejše ali težavno.
Avtorice pripomočka so socialne pedagoginje z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja. Pripomoček so več let razvijale na podlagi svojih bogatih strokovnih izkušenj ter z namenom, da bi svojim kolegicam in kolegom omogočile na sproščen in otrokom privlačen način odpirati pogovor o vsakodnevnih situacijah, v katerih so udeleženi otroci v šoli in jim predstavljajo izzive v socialnem učenju in razvijanju socialnih veščin.
Igra je zamišljena in oblikovana izjemno skrbno, pa tudi privlačno, tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu. Že naslov (Vesolje izkušenj), ki vzbuja zanimanje in daje vtis, da gre za raziskovanje neomejenih možnosti človeških izkušenj, lahko spodbudi odprt pedagoški prostor, ki otroka zapelje v svet skupnega raziskovanja in razprave o različnih možnostih in raznolikih izidih vsakodnevnih situacij. Pomemben vidik je, da je igra naravnana odprto, ne moralizirajoče, in da ne temelji na ideji, da obstaja en pravi odgovor v dani socialni situaciji. S tem vzbuja bolj odprt dialog in vabi otroka k aktivnemu razmisleku ter oblikovanju lastnega odnosa do raznolikih vprašanj o tem, kaj je najustreznejše ravnanje v dani situaciji. Odrasla oseba tako ni postavljena v vlogo nekoga, ki »disciplinira«, pač pa v vlogo nekoga, ki omogoča raziskovanje. Odrasli je sopotnik v raziskovanju, refleksiji in evalvaciji raznolikih odzivov v socialnih situacijah.
Na področju razvoja socialnih veščin za zdaj ni prav veliko pripomočkov za delavke in delavce v šolah. Zato smo lahko toliko bolj veseli, da so avtorice vstopile na to polje in oblikovale pripomoček, ki bo lahko podpiral tako strokovne delavke in delavce šol kot tudi starše in druge odrasle osebe, ki želijo z mladimi odpirati in raziskovati neizčrpno, a izjemno pomembno področje socialnih veščin. Te so namreč temelj, na katerem se gradijo tudi vse druge vsebine (npr. učne), brez pravega razumevanja in dajanja pomena tem pa si šolskega prostora ne moremo zamišljati.
Menim torej, da gre za relevanten, strokovno utemeljen in privlačen pripomoček, ki bo obogatil možnosti raziskovanja socialnih veščin.
Doc. dr. Špela Razpotnik
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta v Ljubljani