http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612096755

7

Svet iz besed Svet iz besed Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole

Milena Blažič, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda Peter Svetina, Marica Žveglič

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 1

3/1/07 10:16:46 AM

Milena Blažič, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič Svet iz besed 7 Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole

Recenzenta: mag. Nataša Špolad Manfreda, Drago Meglič Strokovni pregled: dr. Boža Krakar Vogel Uredila: Katja Križnik Ilustracije: Polona Lovšin Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Janez Kotar Fotografije: Tihomir Pintar, Reuters picture archive, arhiv Založbe Rokus, Park Kralja Matjaža Lektoriranje: Tina Kralj

Tisk: 1. izdaja: 1. natis Ljubljana, © Založba Rokus Klett, d.o.o., 2007. Vse pravice pridržane.

Za založbo: Rok Kvaternik

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 520 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 E-pošta: rokus@rokus-klett.si http://www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com, www.svetizbesed.com CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821-82(075.2) SVET iz besed 7. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole / Milena Blažić ... [et al.] ; [ilustracije Polona Lovšin ; fotografije Tihomir Pinter ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. Ljubljana : Rokus, 2007 ISBN 978-961-209-675-5 1. Blažić, Milena 229872384 DN1134

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 2

3/1/07 10:16:53 AM

7

Svet iz besed Svet iz besed Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole

Milena Blažič, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda Peter Svetina, Marica Žveglič

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 3

3/1/07 10:16:54 AM

136 Tone Pavček

Pesem Stvarna pojasnila Je kdo od vas že kdaj premišljeval, kaj je to pesem? Če gre vse gladko, rečemo, da je šlo kot pesem, če je dan sončen in lep, rečemo, da je prava poezija ... Koliko pesmi vsak dan slišimo po radiu, na cedeju, po televiziji!

Preberimo, kako o pesmi, o pravi pesmi premišljuje sodobni slovenski pesnik Tone Pavček v pesmi s preprostim naslovom Pesem.

Prava pesem se piše sama, prava pesem se bere sama, prava pesem je kakor mama, od življenja samega dana, z rano in rožo zaznamovana in ena sama.

vsebeseda — beseda, ki vse obsega kane — pade ničbeseda — beseda, ki nič ne pomeni

Prava pesem se piše zjutraj, prava pesem se piše čez dan in se piše, kadar se piše seveda, na véčer in se piše ponoči, prava pesem se piše noč in dan, prava pesem se piše, kadar ni môči srcu biti nič drugega kakor beseda in vsebeseda. Šele potem, če ti sreča v besedo kane, šele potem, če beseda beseda ostane, šele potem, če ti je kdo ne ukrade in če med ničbesedami ne propade, pesem (mogoče prava) nastane zate in zame.

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 136

3/1/07 10:21:58 AM

videoposnetek

Dejavnosti po branju

137

1. Kaj pomenita rana in roža v prvi kitici? Kako bi razložili, da je prava pesem z njima zaznamovana?

2. Kaj pomeni, da je pesem “od življenja dana”? Ali imata rana in roža kaj skupnega z življenjem?

3. Koliko pravih pesmi lahko po pesnikovem mnenju nastane v vsakem izmed nas?

4. V drugi kitici izvemo, kdaj pesem nastaja. Izpišite vse dele dneva, ko se pesem poraja. In kje v človeku nastaja pesem?

5. V tretji kitici govori pesnik o milosti, o razmerah, v katerih nastane prava pesem.

Izpišite vse štiri pogojne odvisnike.

6. Ko prava pesem nastane, komu je namenjena? Meni, nam ali nama? Kako bi razložili, da sta za pesem potrebna dva?

7. Povežite med seboj besede, ki se rimajo. Dopišite še vsak svojo rimo na besede iz levega stolpca. sama kane propade seveda

ukrade beseda nastane mama

8. Sin Toneta Pavčka Marko je tudi napisal pesem o pesmi. Preberite še to in ugotovite, v čem sta si pesmi podobni in v čem se razlikujeta.

Pesem je, če si vesel in poješ vesele pesmi.

Pesem je, če si žalosten in poješ žalostne pesmi.

Pesem je, če si zaljubljen in poješ zaljubljene pesmi.

Pesem je, če si obupan in poješ obupane pesmi.

Pesem je, če si pijan in poješ pesmi pijancev.

Pesem je, če se smejiš in se pesem smeje s teboj.

Pesem je, če skozi meglo pogleda sonce in te poljubi.

Pesem je, če si srečen in glasno zavriskaš, da te vsi slišijo.

Pesem je, če vidiš zvezdo, ki se utrne.

Pesem je, če najdeš biser v školjki ali če ga ne najdeš.

Pesem je, če je tvoja deklica srečna.

Pesem je morje, je vino, so vesele oči, pesem je hrup, je sol, je solza na licu, pesem je nasmeh, je poljub, je stisk roke, pesem je srce, če ga imaš.

9. Napišite definicijo pesmi.

10. Narišite zaljubljeno pesem.

11. V razredu sestavite pesniško zbirko z naslovom Pesem nesem (besedila in ilustracije).

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 137

3/1/07 10:22:02 AM

Literarnoteoretične definicije

138

Včasih avtorji zato, da bi bolje, lepše izrazili tisto, kar hočejo, sami sestavijo besede. Izumijo jih. Tone Pavček je v Pesmi zapisal dve: vsebeseda in ničbeseda. Takim novim besedam rečemo NOVOTVORBE ali NEOLOGIZMI. Če jih začne uporabljati še kdo in se jih rabi več časa, nehajo biti neologizmi — njihova novost neha biti novost in postanejo del “vsakdanjega” besedišča.

12. Iz zgornjih besed vsebeseda in ničbeseda tvori povedi.

13. Izmislite si nekaj novih besed in jim zraven dopišite pomen. Če je besed veliko, lahko sestavite slovarček. Lahko ga naslovite.

Tone Pavček (1928) sodi med najvidnejše slovenske sodobne pesnike. Študiral je pravo, služboval pa kot novinar in urednik. Skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem je izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih (1953). Po tej je izdal še mnogo pesniških zbirk za odrasle (Poganske hvalnice, 1976, Dediščina, 1983, Upočasnitve, 1998) in pesniških knjig za otroke (dve knjigi dogodivščin Jurija Murija v Afriki, 1958 in 2001, Vrtiljak, 1965, Prave (in neprave) pesmi, 1986, Majnice, 1996).

V slovensko mladinsko poezijo je vnesel igrivost, domišljijo, otroški zorni kot, sodobni (mestni) svet in še kaj.

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 138

3/1/07 10:22:05 AM

Kazalo Sodobna književnost (po letu 1975) 6 10 14 17 22 24 27 31 36 40 43 56 50 53 56 59 63 65 67 69 71 73 76 78 81 83 85 88

Polonca Kovač: Andrejev ni nikoli preveč Tone Partljič: “Ali veš koga so danes pokopali?” je vprašal Domen osorno Roald Dahl: Poba Sue Towsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 in 3/4 Bogdan Novak: Pozor, hud pes!

Michel Tournier: Sveti trije kralji Desa Muck: Pod milim nebom Marjan Tomšič: Dve mami Primož Suhodolčan: Kolesar naj bo!

Franjo Frančič: Angelo Lela B. Njatin: Velikanovo srce Feri Lainšček: Ajša Najša Nejka Omahen: Silvija J. K. Rowling: Harry Potter in kamen modrosti Daniel Pennac: Pasje življenje Cecil Bødeker: Silas Dane Zajc: Pivci tišine Saša Vegri: Kaj vse diši Niko Grafenauer: Samota Zvonimir Balog: Rezancoidi Tomaš Janovic: Najdolgočasnejša pesem na svetu Shel Silverstein: Razmetana soba Roald Dahl: Rdeča kapica in volk Barbara Gregorič: Detektiv Bina Štampe Žmavc: Svetovja Michio Mado: Metulji Žarko Petan: Obtoženi volk Alenka Goljevšček - Kermauner: Kralj Matjaž, kako se imaš

Novejša slovenska književnost (19. in 20. stoletje do leta 1975) 92 97 101 104 109 112 117 120 123 127 130 153 136 139 141

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 199

Fran Levstik: Martin Krpan Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori Oscar Wilde: Sebični velikan Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem Prežihov Voranc: Potolčeni Kramoh Miško Kranjec: O mamici, ki je postajala čedalje manjša Jože Snoj: Barabákos in kosi ali kako si je Pokovčev Igor po pravici prislužil in pošteno odslužil to ime Erich Kästner: 35. maj Simon Gregorčič: Soči Fran Levstik: Novoletno voščilo mestnega bobnarja Matej Bor: Osel je osel Ivan Minatti: V mladih brezah tiha pomlad Tone Pavček: Pesem Josef Václav Sládek: Muhe Ivan Andrejevič Krilov: Labod, rak in ščuka

3/1/07 10:24:20 AM

143 145 148 152 155 158 162

Jacques Prevert: Šolska vaja Miroslav Košuta: Stegnjeni prst Ervin Fritz: Song o ljubezni Miroslav Antič: Koder plavih las Frane Milčinski Ježek: Darwin nima prav John Ronald Reuel Tolkien: Gollumova poslednja uganka Leopold Suhodolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi

Umetno in ljudsko slovstvo (do 19. stoletja) 166 169 172 175 180 182 184 188 190 194

Sveto pismo: Vesoljni potop Ljudska: Vesoljni potop in Kurent Ljudska: Ajda in Slovenci Janez Trdina: Vila Ljudska: Volkodlak Ljudska: Kralj Matjaž Homer: Odisej in kiklop Polifem Ljudska: Kako je Peter Klepec nagnal Turke Ljudska: Graščakov vrtnar Ljudska: Pegam in Lambergar

Slovarček literarnih pojmov Aliteracija Anekdota Asonanca Avtor Bajka Balada Basen Basnopisec, basnoslovec Biografija, avtobiografija Dejanje Dialog Didaskalije/režiske opombe Dnevnik, dnevniški roman Dogajanje Domovinska pesem Fantastična pripoved Humoreska Kitica Književna oseba Književni prostor Komično, komik, komika Kostumi, rekviziti Ljubezenska pesem

DN_1137_SIB7 prenova 2006.indb 200

64, 126 75 64 35 181 157, 193 132, 142 142 16 87 96 90 19 42 126 161 13 70 30 45 100 164 151

Ljudska pesem 293 Metafora 80 Mladinska povest 30 Motiv 82 Nagovor 126 Neologizem, novotvorba 138 Onomatopeja 72 Parodija 87 Pravljica 45 Pripovedke 96, 173, 183 Pripovedovalec – vsevedni 55 Prizor 87 Refren/odpev 147 Retorično vprašanje 66 Rima 77, 129 Ritem 151 Romanca 193 Song 151, 157 Spominska, avtobiografska proza 35 Šanson 144, 157 Uganka 161 Verz/vrstica 154

3/1/07 10:24:20 AM