http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612098308

Page 1

• Svojilni pridevniki oznaÄ?ujejo pripadnost neki osebi ali kakĹĄnemu drugemu Ĺživemu bitju: +Од (Đł – mamina prijateljica, Đž Đž Ń Đş Đ´/ Đş – oÄ?etov suknjiÄ?. Pridevniki se ujemajo s samostalniki v sklonu, spolu in ĹĄtevilu. ednina moĹĄki spol Ĺženski spol srednji spol Đž

Ń„ Đť# nov film 'Đş Đť nova ĹĄola Đ´ nova stavba

mnoĹžina (Đť E

nove ulice

PridevniĹĄka sklanjatev PridevniĹĄke konÄ?nice dodajamo osnovi. Pri pridevnikih razlikujemo veÄ? vrst konÄ?nic: • Pridevniki s trdo osnovo se konÄ?ujejo na: -, , - , -Đž , -, .

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol Đž

ОгО Đž Ńƒ * Đž

Đž

mnoĹžina Ĺž. spol Đž Đž Ńƒ" Đž Đž

$ * $

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

• Pridevniki z mehko osnovo se konÄ?ujejo na - , - , - , - .

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol Ń Ń

Ń ĐłĐž Ń Ńƒ Ń * Ń

Ń Ń

mnoĹžina Ĺž. spol Ń Ń Ń Ń "" Ń Ń

Ń

Ń $ Ń Ń * Ń Ń $

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

• Pridevniki, katerih osnova se konÄ?uje na mehkonebnike Đł, Đş, .

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol Н)гк Н)гкО

Đť)гкОгО Đť)гкО Ńƒ Đť)гк * Đť)гкО

Н)гк Н)гкО

mnoĹžina Ĺž. spol Đť)гк Đť)гкО Đť)гкО Đť)гкŃƒ" Đť)гкО Đť)гкО

Н)гк

Н)гк $ Н)гк Н)гк * Н)гк Н)гк $

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

• Pridevniki, katerih osnova se konÄ?uje na ĹĄumnik $, , ', F.

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol Ń $ Ń $

Ń $ гО Ń $ Ńƒ Ń $ * Ń $

Ń $ Ń $

mnoĹžina Ĺž. spol Ń $ Ń $ Ń $ Ń $Ńƒ" Ń $ Ń $

Ń $

Ń $ $ Ń $ Ń $ * Ń $ Ń $ $

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

• KonÄ?niĹĄko naglaĹĄeni pridevniki imajo konÄ?nice: -Đž , - , -Đž , -, (- ).

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol +НО +НО

+НО гО +НО Ńƒ +НО * +НО

+НО % +НО

mnoŞina Ş. spol +НО +НО +НО +НО " +НО +НО

+НО %

+НО %$ +НО % +НО % * +НО % +НО %$

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

Kratka oblika pridevnikov se ujema s samostalnikom v spolu in ĹĄtevilu, vendar se ne sklanja. PridevniĹĄka osnova ostane nespremenjena pri polnih in kratkih oblikah. polna oblika kratka oblika m. spol ed. sr. spol ed. brez konÄ?nice -Đž Ń $ Ń $ Ń $ Đž Đž

Ĺž. spol ed. - Ń $

mnoĹžina - / - Ń $%

Kadar se pridevniĹĄka osnova konÄ?uje na dva ali veÄ? soglasnikov, se pri moĹĄki obliki obiÄ?ajno pred zadnji soglasnik vrivajo - - / - - ali -Đž-: (Đ´ , (Đ´ (Đ´ Đž ŃƒĐ´ (Đ´ # ÄŒe imamo v osnovi pred - mehki znak - -, ta pri moĹĄki obliki odpade. йОН Đą Đť Đą Đť Đž йОН йОН # ÄŒe imamo v osnovi pred -Đş- soglasnik, se pri moĹĄki obliki med njiju vrine -Đž-: йН Đş йН Ок йН кО йН Đş йН Đş V sklop -Ń - se ne vrivajo samoglasniki.

Ń ,

Ń

Ń Đž

Ń

Ń #

Raba polne in kratke oblike Polne oblike pridevnika lahko uporabljamo v funkciji prilastka ali povedka. B Đž Ń , Ńƒ ) , . – To je znan znanstvenik. B Đž Ńƒ ) , Ń , . – Ta znanstvenik je znan. Kratke oblike pridevnika vedno uporabljamo v funkciji povedka. B Đž Ńƒ ) , Ń . – Ta znanstvenik je znan.

osnovnik Đ´Đž Ог Đł Đş $ ОНОд + ĐžŃ

sprememba Đł $ Đş

' Đ´ $ Ń F

primernik дО / г 0 ОН / +

osnovnik +НО О ' Н #к

primernik ($ Đť( ' #'

slabĹĄi boljĹĄi manjĹĄi

Nesestavljeni primernik praviloma rabimo kot povedkov prilastek, le redko kot levi pridevniĹĄki prilastek. Đ‘ ОН / %. – Brat je mlajĹĄi od mene. PreseĹžnik Pri sestavljeni obliki preseĹžnika stoji pred pridevnikom zaimek Ń , ki se ujema s pridevnikom v spolu, sklonu in ĹĄtevilu: Ń $ + ОйН â€“ najpomembnejĹĄa teĹžava. Sestavljeni preseĹžnik lahko tvorimo tudi s pomoÄ?jo nesestavljenega primernika ter zaimka Ń v rodilniku ( Ń $ ali Ń Đł ): $ Ń ( Ń Đł ) – najpomembnejĹĄi, Đť( ' Ń ( Ń Đł ) – najboljĹĄi. Rabimo ga lahko samo kot povedkov prilastek. > ' + ОйН /

Ń $. – NaĹĄa teĹžava je najpomembnejĹĄa. Nesestavljeni preseĹžnik tvorimo tako, da osnovi dodajamo konÄ?nico - 0 oz. - 0 (pri pridevnikih, katerih osnova se konÄ?uje na Đł, Đş, ). Pozorni moramo biti na soglasnike Đł, Đş, , ki preidejo v $, , '.

Pomni! Kratko obliko vedno uporabljamo: • za izraĹžanje Ä?asovno omejenega stanja; Đą) Ок Đą Đť . – Otrok je bolan. (Pri dolgotrajnem stanju uporabljamo polno obliko. Đą) Ок йОН# . – To je bolan otrok.) • pri predimenzioniranju neke lastnosti; B Đž + Đť# Đť Đş . – Ta plaĹĄÄ? mi je prevelik. • v neosebnih izrazih; G ĐąDНО Ń Đž. – Tam je bilo zanimivo. • v stavkih, kjer v funkciji osebka nastopata zaimka H Đž in ,: B Đž Đť кОН + Đž. – To je Ä?udovito. &, # ,? – Ste zelo zaposleni?

Prislov

Polna in kratka oblika imata enak pomen. V pogovornem jeziku je pogosteje rabljena polna oblika. B Đş Đł # Ń . / B Đş Đł # Ń . – Ta knjiga je zelo zanimiva.

Prislovi so nepregibne besede. Glede na njihov izvor loÄ?imo prislove, ki so izpeljani iz drugih besed, in take, ki niso izpeljani.

Stopnjevanje pridevnika

osnovnik $ , йН к

preseŞnik $ 0 йН $ 0

najpomembnejĹĄi najbliĹžji

PreseĹžnik z razliÄ?no osnovo: osnovnik +НО Đž ' Đť #Đş

preseĹžnik (Đ´' Đť( ' #'

najslabĹĄi najboljĹĄi najmanjĹĄi

Nesestavljene oblike preseĹžnika rabimo predvsem kot povedkov prilastek.

Prislovi, ki niso izpeljani: vpraĹĄalni: гд (kje), Đş Đş (kako), кОгд (kdaj); kazalni: (tam), Огд (takrat); nedoloÄ?ni: гд - ĐąŃƒĐ´# (nekje); nikalni: кОгд (nikoli).

Primernik in preseĹžnik lahko tvorimo pri veÄ?ini kakovostnih pridevnikov. Poznamo sestavljene in nesestavljene oblike stopnjevanja.

• • • •

Primernik

Prislovi, ki so izpeljani:

Sestavljeni primernik tvorimo s pomoÄ?jo besed Đą Đť

(bolj) oz.

(manj), ki ju ne pregibamo. Đą Đť

(

) / + ОйН â€“ Bolj (manj) pomembna teĹžava.

• iz kakovostnih in vrstnih pridevnikov; Prislov je po obliki enak kratki obliki pridevnika. +НО +Đť Đž – slabo Đž ' Đž Đž' – dobro Iz pridevnikov s konÄ?nico -Ń Đş izpeljemo prislove s konÄ?nico -Ń Đş , ki se navadno rabijo s predpono Đž-: Đş Ń Đş Đş Ń Đş – kritiÄ?no (Ń Ń Đş Đž- (Ń Ń Đş – rusko • iz samostalnikov; Đ´ ) (podnevi), (pozimi), кО E (konÄ?no) • iz zaimkov; +Đž- Ńƒ (po mojem), +Đž (potem) • iz ĹĄtevnikov: Đž-+ , (prviÄ?), Од $Đ´, (nekoÄ?).

Sestavljene oblike se pogosto rabijo kot levi pridevniĹĄki prilastek, redkeje kot povedkov prilastek. B Đž Đą Đť

/ + ОйН . – To je pomembnejĹĄa teĹžava. B + ОйН Đą Đť

/ . – Ta teĹžava je pomembnejĹĄa. Nesestavljeni primernik tvorimo iz pridevniĹĄke osnove, ki ji dodajamo konÄ?nico -

oz. - (pri soglasniĹĄki premeni). Te oblike so enake za vse spole in sklone. osnovnik Ń %Đť , Ń Đť,

primernik Ń Đť#

Ń Đť

moÄ?nejĹĄi svetlejĹĄi

Prislovi, ki jih izpeljemo iz kakovostnih pridevnikov, se stopnjujejo tako kot pridevniki. PreseĹžnik tvorimo s pomoÄ?jo primernika in besedice Ń Đł , ki praviloma stoji zadaj. osnovnik + % Đž

primernik + %

preseĹžnik + %

Ń Đł

Sklon

Samostalnik Velika in mala zaÄ?etnica Tako kot v slovenĹĄÄ?ini piĹĄemo lastna imena v ruĹĄÄ?ini z veliko zaÄ?etnico: НО Đž – Anton PavloviÄ? ÄŒehov, ĐžŃ Ń â€“ Rusija. ObÄ?na imena, ki so sestavni del lastnega imena, piĹĄemo z malo zaÄ?etnico: Đš Ń Đť Đ´ – RdeÄ?i trg, Đž Đ‘ Đş Đť – Bajkalsko jezero. Za razliko od slovenĹĄÄ?ine pa v ruĹĄÄ?ini samostalnike, ki oznaÄ?ujejo narodnosti in prebivalce mest, piĹĄemo z malo zaÄ?etnico: Ń ĐťĐž – Slovenci, ŃƒŃ Ń Đş

– Rusi, ĐžŃ Đş – MoskovÄ?ani.

Spol samostalnika Samostalniki so lahko moĹĄkega, Ĺženskega ali srednjega spola. Spol prepoznamo po samostalniĹĄki konÄ?nici v imenovalniku ednine. • Samostalniki moĹĄkega spola imajo niÄ?to konÄ?nico in se konÄ?ajo s trdim ali mehkim soglasnikom (- , - ): Ń ĐžĐť, Đł Од, Đ´ , Ńƒ . • Samostalniki Ĺženskega spola imajo v konÄ?nici - , -( ) ter nekateri tudi - : Đş , Đ´ , Ń„ Đť , Đž . • Samostalniki srednjega spola se skoraj vsi konÄ?ajo na -Đž, -( ) , - : Ń Đť Đž, , Đ´ , Đą Đť# . Pomni! Tudi samostalniki s konÄ?nico - so srednjega spola: , , , Ń . Naravni in slovniÄ?ni spol RuĹĄÄ?ina razlikuje med naravnim in slovniÄ?nim spolom. Besede s konÄ?nico - ali - lahko poimenujejo tudi osebe moĹĄkega spola, torej je njihov naravni spol moĹĄki, njihov slovniÄ?ni spol pa je Ĺženski: Ńƒ$ – moĹĄki, Đ´%Đ´ – stric, & – Vanja.

Samostalnike sklanjamo, tj. spreminjamo po sklonu. RuĹĄÄ?ina ima ĹĄest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, toĹžilnik, orodnik in mestnik. Prvi ĹĄtirje skloni se v veÄ?ini primerov uporabljajo podobno kot v slovenĹĄÄ?ini. Orodnik oznaÄ?uje sredstvo ali orodje, s katerim kaj delamo, ter vrĹĄilca dejanja v trpnih povedih. VeĹže se z doloÄ?enimi glagoli in predlogi, kot so Ń (s/z), Đ´ (nad), +Од (pod), + Đ´ (pred), (za). Povedkovo doloÄ?ilo je vedno v orodniku. 0 + '( кО . – PiĹĄem s kemiÄ?nim svinÄ?nikom. Ń # + Ń Đž Đą Đž . – Pismo je napisal brat. Đž Đą(Đ´ . – On bo zdravnik. Mestnik se uporablja le s predlogi (v), (na), Đž (o) in + (pri). IzraĹža predmet, okoliĹĄÄ?ine Ä?asa in kraja ter se uporablja za doloÄ?enimi glagoli. Đž Đ´( Đž Ń„Ńƒ Đą Đť . – Misli na nogomet. Đž Đą Ńƒ Ń . – Dela na univerzi. Kategorija Ĺživosti in neĹživosti Kategorija Ĺživosti je znaÄ?ilna za samostalnike, ki oznaÄ?ujejo osebe ali Ĺživali, za vse ostale samostalnike pa je znaÄ?ilna kategorija neĹživosti. Samostalniki moĹĄkega spola, ki zaznamujejo Ĺživo, imajo v rodilniku in toĹžilniku ednine enake oblike. Pri vseh samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik mnoĹžine enak rodilniku. sklon im. rod. toĹž.

ednina Ń ŃƒĐ´ Ń ŃƒĐ´ Ń ŃƒĐ´

mnoĹžina Ń ŃƒĐ´ Ń ŃƒĐ´ Đž Ń ŃƒĐ´ Đž

Zaimki in pridevniki se ujemajo z naravnim spolom samostalnika: Đž Đ´%Đ´ – moj stric, ОНОд Ńƒ$ – mlad moĹĄki.

Vsi samostalniki moĹĄkega spola, ki zaznamujejo neĹživo, samostalniki Ĺženskega spola na - ter samostalniki srednjega spola imajo v imenovalniku in toĹžilniku ednine enake oblike. Vsi samostalniki, ki zaznamujejo neĹživo, imajo v imenovalniku in toĹžilniku mnoĹžine enake oblike.

Nekateri samostalniki lahko zaznamujejo osebo moťkega ali Şenskega spola: ' – naťa zdravnica, ' – nať zdravnik.

sklon im. toĹž.

Ĺ tevilo

To pravilo velja tudi za vse prilastke (pridevnike, zaimke, deleĹžnike, ...), ki stojijo pred samostalnikom.

VeÄ?ina samostalnikov ima edninsko in mnoĹžinsko obliko. SamostalniĹĄke konÄ?nice v mnoĹžini so: • pri samostalnikih moĹĄkega spola - ali - , vÄ?asih tudi - ali - : ednina кН Ń Ń Ńƒ

mnoĹžina кН Ń Ń Ńƒ

ednina Đł Од Ńƒ Đť

mnoĹžina гО Од Ńƒ Đť

• pri samostalnikih Şenskega spola vedno - ali - : ednina й(к

mnoĹžina Đą(Đş

ednina Đş Đł

mnoĹžina Đş Đł

• pri samostalnikih srednjega spola skoraj vedno - ali - : ednina О

Stopnjevanje prislovov

jaz , , ti , Đž , Đž , Đž on, ona, ono Đž

RUĹ ÂťINA

Primernik z razliÄ?no osnovo:

mnoĹžina Đž )

ednina

mnoĹžina Đž

Nekateri samostalniki imajo samo mnoĹžinsko obliko: *Đť#+, – Alpe, Đş ĐşŃƒĐť, – poÄ?itnice, Đ´ #Đł – denar. Nekateri samostalniki pa imajo samo edninsko obliko: Đ´Đž # – zdravje, . # – junij, /Đł – jug, ОНОк – mleko.

ednina г Од г Од

mnoŞina гО Од гО Од

Glede na slovniÄ?ni spol samostalnikov loÄ?imo v ednini tri glavne sklanjatvene vzorce. V mnoĹžini se samostalniki sklanjajo po skupnem vzorcu. Samostalniki 1. sklanjatvenega vzorca • Samostalniki moĹĄkega spola, ki se konÄ?ujejo na trdi soglasnik, ĹĄumnik ter na, - , - in - : ednina miza im. Ń ĐžĐť rod. Ń ĐžĐť daj. Ń ĐžĐť toĹž. Ń ĐžĐť or. Ń ĐžĐť mest. Ń ĐžĐť

konj кО кО кО ! кО * кО кО

muzej Ńƒ Ńƒ Ńƒ " Ńƒ Ńƒ Ńƒ

sanatorij Ń Ń Ń " Ń Ń Ń

mi, me, midva, medve vi, ve, vidva, vedvĂŠ oni, one, onadva, onidve

Sklanjatev osebnih zaimkov

mnoĹžina im. Ń ĐžĐť# Đş rod. Ń ĐžĐť кО daj. Ń ĐžĐť кО toĹž. Ń ĐžĐť# кО * or. Ń ĐžĐť кО mest. Ń ĐžĐť $ кО $

Ńƒ Ńƒ Ńƒ Ńƒ Ńƒ Ńƒ $

Ń Ń Ń Ń Ń Ń $

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

• Samostalniki srednjega spola na -Đž, - , - in - : ednina zadeva im. Đ´ НО rod. Đ´ Đť daj. Đ´ ĐťŃƒ toĹž. Đ´ НО or. Đ´ НО mest. Đ´ Đť

polje + Đť

+ Đť + Đť" + Đť

+ Đť + Đť

puĹĄka Ńƒ$# Ńƒ$# Ńƒ$#! Ńƒ$# Ńƒ$# Ńƒ$#

mnoĹžina im. Đ´ Đť rod. Đ´ Đť daj. Đ´ Đť toĹž. Đ´ Đť or. Đ´ Đť mest. Đ´ Đť $

+ОН +ОН +ОН +ОН +ОН +ОН $

($# Đ´ ($ Đ´ ($# Đ´ ($# Đ´ ($# Đ´ ($# $ Đ´ $

stavba Đ´

Đ´ Đ´ " Đ´

Đ´ Đ´

Samostalniki 2. sklanjatvenega vzorca • Samostalniki Ĺženskega spola na - , - , - ter samostalniki moĹĄkega spola, ki imajo enake konÄ?nice in poimenujejo osebe: ednina zemljevid im. Đş rod. Đş daj. Đş

toĹž. Đş Ńƒ or. Đş Đž mest. Đş

mnoĹžina im. Đş rod. Đş daj. Đş toĹž. Đş or. Đş mest. Đş $

teden Đ´ Đť Đ´ Đť Đ´ Đť

Đ´ Đť" Đ´ Đť Đ´ Đť

stranka + + + + " + +

Đ´ Đť Đ´ Đť Đ´ Đť Đ´ Đť Đ´ Đť Đ´ Đť $

+ + + + + + $

stric Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ Đ´%Đ´

Đ´%Đ´" Đ´%Đ´ Đ´%Đ´

Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ Đ´%Đ´ $

Samostalniki 3. sklanjatvenega vzorca

Sklanjatveni vzorci

C О – ta

Osebni zaimki

bliskovito

draĹžji glasnejĹĄi tiĹĄji mlajĹĄi enostavnejĹĄi

Kazalni zaimki

Zaimek

• Samostalniki Ĺženskega spola na - : ednina noÄ? im. Đž rod. daj. toĹž. Đž or. " mest.

mnoĹžina mati * "

Đž Đž Đž Đž $

$

* Pri sklanjanju samostalnikov # (mati) in Đ´Đž # (hÄ?i) se osnova obeh samostalnikov podaljĹĄuje, razen v imenovalniku in toĹžilniku ednine.

Izjeme Nekateri samostalniki se v ruĹĄÄ?ini ne sklanjajo: • tujke ali izposojenke, ki se konÄ?ujejo na samoglasnik: , ĐşŃ %, Đ´ Đž, !, Đş Ń„ • tuja lastna imena na samoglasnik: & Đ´ , Đ“) , 6ОН , 7 кО, 8Ń ĐťĐž, Đ‘ Đş , ĐĄ • Ĺženska lastna imena in priimki, ki se konÄ?ujejo na soglasnik: * :.НН â€˘ kratice: :Đ“ĐŁ – Moskovska drĹžavna univerza, Đ“<ĐĄ – hidroelektrarna.

ednina im. rod. % daj. toŞ. % or. О mest. (ОйО)

, й% й й% Ой (О) й

mnoĹžina im. , rod. Ń daj. toĹž. Ń or. mest. (Đž) Ń

, / &, Ń / & Ń / & Ń / & Ń / & (Đž) Ń / & Ń

Đž /Đž ( ) Đł ( ) ( ( ) Đł ( ) (Đž) )

Đž ( ) ) ( ) ( ) ) ( ) / / (Đž)

Đž ( ) ( ) ( ) ( ) (Đž)

Pomni! • Kadar stoji pred osebnim zaimkom v 3. osebi predlog, zaimku dodajamo -: Đş ( – k njemu, Ń â€“ z njim, Ńƒ – pri njih. • V rodilniku in toĹžilniku ednine pri zaimku Đł soglasnik -Đł- izgovarjamo kot Âť ÂŤ.

Svojilni zaimki Đž / Ń Đž Đž / Ń Đž Đł / Ń Đž ) / Ń Đž

moj / svoj tvoj / svoj njegov / svoj njen / svoj

' / Ń Đž naĹĄ / svoj ' / Ń Đž vaĹĄ / svoj / Ń Đž njihov / svoj

Sklanjatev svojilnih zaimkov ednina m. spol sr. spol im. Đž Đž) rod. Đž Đł daj. Đž ( toĹž. Đž / Đž Đł * Đž) or. Đž mest. (Đž) Đž)

mnoĹžina Ĺž. spol Đž% Đž Đž Đž. Đž (Đž) Đž

Đž Đž Đž Đž / Đž * Đž (Đž) Đž

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

1 Đž in Ń Đž se sklanjata tako kot Đž .

im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina m. spol sr. spol ' ' ' гО ' Ńƒ ' / ' гО* ' ' (Đž) '

mnoĹžina Ĺž. spol ' ' ' 'Ńƒ

' ' ' ' / ' * ' ' (Đž) ' (Đž) '

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

* 0 se sklanja tako kot '.

О – tisti

к – takťen

Sklanjatev kazalnega zaimka B Đž , Đž , Đş se sklanjajo tako kot pridevniki. ednina m. spol sr. spol im. C Đž C Đž rod. C ОгО daj. C Đž Ńƒ toĹž. C Đž / C ОгО* C Đž or. C mest. (Ой) C Đž

mnoĹžina Ĺž. spol C C Đž C Đž C Ńƒ C Đž (Ой) C Đž

C C C C / C * C (Ой) C

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

3 Đž , 4 , 4 Đž, 4 zaznamujejo tisto, kar nam je blizu (krajevno ali Ä?asovno), Đž , , Đž, pa zaznamujejo nekaj oddaljenega. 4 Đž Đş – v tem stoletju Đž Đş – v tistem stoletju 3 Đž lahko nastopa v funkciji osebka ali predmeta, Ä?e v stavku ni samostalnika. 3 Đž Ń Đş Đł . – To je stara knjiga. 3 Đž Ń . – To mi je vĹĄeÄ?.

VpraĹĄalni zaimki Đş Đž? / Đž? Đş Đş , - , - , - ? кО , , - , -Đž , -, ? Ń Đş Đť#кО?

? #)? # ? # ?

kdo?/kaj? kakĹĄen? kateri? kateri? koliko? koliko? Ä?igav? Ä?igavo? Ä?igava? Ä?igavi?

Đş Đž se uporablja, kadar vpraĹĄujemo po osebi ali Ĺživali. Z zaimkom Đž spraĹĄujemo po predmetih. im. rod. daj. toĹž. or. mest.

ednina к О кОг кО ( кОг к (О) кО

Đş Đž Đž Ń ĐşĐžĐť#кО кО Đž , - ĐąŃƒĐ´ Đş - ĐąŃƒĐ´#

- ĐąŃƒĐ´# Đş Đş - ĐąŃƒĐ´#

nekdo, nekakťen nekaj nekoliko, nekaj nekateri, neki -Н йО к -Н йО kdor koli, kdo

-Н йО kar koli, kaj к к -Н йО kateri koli, kakrťen koli

NedoloÄ?ni zaimki s Ä?lenki se sklanjajo enako kot zaimki brez Ä?lenkov. кО (- Đž – nekomu, Ń Đş - Đž – z nekom. ' Đş Đž lahko stoji pred samostalnikom ali samostojno, vendar vedno v imenovalniku ednine. Đş Đž ĐłĐžŃ +Од = Đž – neki gospod Ivanov ' Đž lahko stoji le pred pridevniki in se vedno rabi v imenovalniku ali toĹžilniku ednine. Đž Đł Đ´Đž Đž – nekaj skrivnostnega ' Ń ĐşĐžĐť кО se sklanja tako kot zaimek Ń Đş Đť#кО. Samostalnik za njim stoji v rodilniku mnoĹžine. Ń ĐşĐžĐť#кО Đł $Ńƒ НО â€“ nekaj Ä?asopisov in revij ' кО Đž se sklanja tako kot pridevnik. > кО Đž , Ń Đž (Đ´ Đş ĐžŃ Đť Ń # Ń„ . – Nekateri sodelavci so ostali v podjetju.

DoloÄ?ni zaimki Ń #, Ń ), Ń , Ń Ń , Ń , Ń , Ń Ń , Đş $Đ´, , Ń %Đş Đť/Đą

ves, cel sam sam vsak poljuben

* Ń , Ń , Ń , Ń :

Đž

Đł

(

Đž

(Đž) )

ednina m. spol Ń #

Glagole, ki stojijo za zaimkom Đş Đž, rabimo v pretekliku v moĹĄki obliki. Đš Đž Ń Đ´ Đť Đť Đž' йкŃƒ? – Kdo je naredil napako? Za zaimkom Đž stojijo glagoli v pretekliku v srednjem spolu. 6 Đž C ОгО ОНŃƒ %ĐťĐžŃ ? – Kaj je nastalo iz tega? Đš Đş in кО se sklanjata enako kot pridevniki. * Đş Đş Đł Од , $ ) ? – V katerem mestu Ĺživite? ĐĄĐş Đť кО se sklanja tako kot kazalni zaimek C . Za zaimkom Ń Đş Đť#кО stoji samostalnik v rodilniku mnoĹžine. ĐĄĐş Đť#кО Ńƒ Ń Đž ĐłĐžŃ E ? – Koliko turistov je v hotelu? Toda: NeĹĄtevni samostalniki kot npr. Од (voda), (Ä?as) itd. stojijo za zaimkom Ń Đş Đť#кО v rodilniku ednine. ĐĄĐş Đť#кО Đą Đ´Đž? – Koliko Ä?asa potrebujeĹĄ?

mnoĹžina

sr. spol Ĺž. spol im. Ń ) Ń rod. Ń Đł Ń daj. Ń ( Ń toĹž. Ń # / Ń Đł * Ń ) Ń / or. Ń Ń mest. (ОйО) Ń ) (ОйО) Ń

Ń Ń Ń Ń / Ń * Ń (ОйО) Ń

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

B Đž Ń Đž% Ń #%. – To je cela moja druĹžina. ĐĄ , Ń , Ń , Ń : Zaimek Ń se sklanja tako kot C Đž : Đž Ń + Ń Đť Ń #.. – Sami so napisali Ä?lanek. ĐĄ se uporablja v pomenu: • Âť(ta) istiÂŤ, kadar pred njim stojijo Đž , , Đž, : Đž Ń Ńƒ$ – (ta) isti moĹĄki • ÂťneposrednoÂŤ v krajevnih doloÄ?ilih: Ńƒ Ń ĐžĐłĐž D Од – prav pri izhodu Ń Ń ĐžĐłĐž Ńƒ – od jutra • S pomoÄ?jo Ń , tvorimo tudi preseĹžnik pri pridevnikih. Ń Ń , дОкН Đ´ – najbolj zanimiv referat.

Z zaimki , , , spraĹĄujemo po pripadnosti osebam, Ĺživalim, stvarem. S samostalnikom se ujemajo v sklonu, spolu in ĹĄtevilu.

DoloÄ?ni zaimki Đş /Đ´ , Ń Đş , Đť"Đą se sklanjajo tako kot pridevniki.

ednina m. spol sr. spol im.

#) rod.

# Đł daj.

# ( toĹž.

/ # Đł * #) or.

# mest. (Đž) #)

Olga Merten

Povratni svojilni zaimek Ń Đž se vedno nanaĹĄa na osebek v stavku. Zaimek Ń Đž lahko nadomestimo z besedo Ń ĐąŃ , : Đž Ń Đž! Đş ĐłŃƒ. – Bere svojo (lastno) knjigo. Đž Ń Đť(' ( ,ĐşŃƒ Ń Đž Ń Đž% Đ´ (гО . – PosluĹĄa glasbo s svojim prijateljem.

Povratni osebni zaimek

* Pri samostalnikih, ki zaznamujejo Ĺživo, je toĹžilnik enak rodilniku.

Povratni osebni zaimek se nanaĹĄa na osebek v stavku in nima oblike v imenovalniku:

NedoloÄ?ni zaimki

2Đł , in $ se ne sklanjajo. Uporabljamo jih, kadar se svojilni zaimek ne nanaĹĄa na osebek v stavku. Đž

Đł Đş ĐłŃƒ. – Bere njegovo knjigo (od nekoga drugega).

im. rod. daj.

— Ń Đą% Ń Đą

toĹž. Ń Đą% or. Ń ĐžĐą mest. (Đž) Ń Đą

0 ĐşŃƒ+ Đť Ń Đą Đł Ńƒ. – Kupil sem si Ä?asopis. Đž Ń Ń Đş , Đť Đž Ń Đą . – Pripovedoval je o sebi.

mnoĹžina Ĺž. spol

#

#

#

#/

# (Đž) #

Ruska slovnica bliskovito

#

#

#

# / # *

# (Đž) #

NedoloÄ?ne zaimke izpeljujemo iz vpraĹĄalnih zaimkov z dodajanjem Ä?lenkov Đş -, -, - Đž, -Đť йО in - ĐąŃƒĐ´ . кО Đş -Đş nekdo Đş - nekaj Đş -Đş Đş neki

- Đž Đş - Đž nekdo

- Đž nekaj Đş Đş - Đž neki

Urednici: Petra Bizjak in Anamarija Rajk Prevod: Barbara Ban Lektura: Simona TavÄ?ar Strokovni pregled: Marina Spanring - PoredoĹĄ Prelom: Studio Rokus, BoĹĄtjan Dimnik Natisnjeno v Bolgariji Izdala: ZaloĹžba Rokus Klett, d.o.o. Za zaloĹžbo: Rok Kvaternik • 1. izdaja, 1. natis Naklada: 3.000 izvodov www.pons.si Š Vse pravice pridrĹžane. • Ljubljana, marec 2008 CIP - KataloĹžni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiĹžnica, Ljubljana 811.161.1'36(084.2) MERTEN, Olga RuĹĄÄ?ina. Slovnica bliskovito / [Olga Merten ; prevod Barbara Ban]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 ISBN 978-961-209-830-8 238242816

4,50 EUR

RUĹ ÂťINA

• Kakovostni pridevniki oznaÄ?ujejo lastnost: гО â€“ vroÄ? Ä?aj, / Ń„ Đş , – pomembna dejstva. • Vrstni pridevniki so izpeljani iz nekega samostalnika: + Ń Đş – pesek Ń Ń D – peĹĄÄ?ena ura, Đş Đł – knjiga Đş %/ 'Đş Ń„ – knjiĹžna omara

Slovnica

Pozorni moramo biti na soglasniĹĄke premene pri pridevnikih, katerih osnova se konÄ?a na Đł, Đş, ali Đ´, , Ń Đş, Ń :

789612 098308

LoÄ?imo tri glavne skupine pridevnikov:

VeÄ?ina kakovostnih pridevnikov ima polno in kratko obliko. Vrstni pridevniki nimajo kratke oblike.

9

Kratka in polna oblika pridevnika

ISBN 978-961-209-830-8

Pridevnik

osebni, svojilni, povratni osebni, kazalni, vpraťalni, nedoloËni in doloËni zaimki

Slovnica bliskovito

pridevnik−sklanjatev, kratka in polna oblika, stopnjevanje • prislov

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.