Slovnica z vajami
kratko & pregledno RUŠČINA Slovnične vaje z rešitvami in izčrpno razlago
Ernst Klett Sprachen Barcelona • Beograd • Budimpešta • Ljubljana • London • Poznanj • Praga • Sofija • Stuttgart • Zageb
Slovnica z vajami
kratko & pregledno RUŠČINA Slovnične vaje z rešitvami in izčrpno razlago Jutta Schmidt v sodelovanju z Moniko Gerber
Prirejeno po izvirniku: Im Griff, Praxis-Grammatik Russisch (ISBN 978-3-12-561171-9) Prevod: Barbara Ban Lektoriranje slovenskega besedila: Darka Tepina Podgoršek Strokovni pregled: Marina Spanring - Poredoš Oblikovanje logotipa: Erwin Poell, Heidelberg Predelava logotipa: Sabine Redlin, Ludwigsburg Oblikovanje naslovnice: deutschewerbeagentur Fotografija na naslovnici: Vlado Golub, Stuttgart Oblikovanje notranjih strani: a-z Publishing; Dollenbacher DTP www.pons.si
© originalna izdaja: Ernst Klett Sprachen GmbH, Stuttgart 2005 © slovenska izdaja: Založba Rokus Klett, d.o.o., Ljubljana 2008 Vse pravice pridržane Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje in shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.161’36
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
SCHMIDT, Jutta Slovnica z vajami kratko & pregledno. Ruščina : slovnične vaje z rešitvami in izčrpno razlago / [Jutta Schmidt v sodelovanju z Moniko Gerber ; prevod Barbara Ban]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008 Prevod dela: Im Griff. Praxis-Grammatik Russisch ISBN 978-961-209-836-0 1. Gl. stv. nasl. 238154752
Kako uporabljati knjigo
Ste tip sodobnega človeka, ki se želi učiti, a ker imate malo časa, želite hitro priti do dostopnih in dobro pripravljenih informacij. Če opazite, da imate z določenimi slovničnimi poglavji vedno znova težave, jih gotovo želite enkrat za vselej premagati, in to v kratkem času. Da bi lahko hitro našli želeno stran v knjigi, vam bosta v pomoč vsebinsko kazalo na začetku in besedno kazalo na koncu knjige.
Zgradba slovničnega poglavja:
Ob tem znaku lahko vzamemo jezik pod drobnogled: posamezne slovnične teme so ponazorjene v stavkih, ki so pogosto tudi prevedeni, da bi jih bralci zagotovo razumeli.
Tu boste spoznali, kako pravilno zlagamo besede: tabele in preglednice prikazujejo najpomembnejše oblike besed in načine, kako jih pravilno uporabljamo v stavkih.
Pomni! Ta znak vas bo opozoril na pogoste nesporazume in težave, s katerimi se srečujemo pri učenju ruščine.
œÓ‚ü¸Ú Ò·Ω
Bi se radi prepričali, ali ste razumeli bistvo? S 26 testi pri najpomembnejših slovničnih poglavjih boste lahko hitro preverili usvojeno znanje.
3
Vsebinsko kazalo Samostalnik ............................................. 5 Spol samostalnika ................................... 5 Število samostalnika ............................... 7 Provér´te sebà .................................... 9 Kategorija živosti in neživosti pri samostalnikih ................................... 13 Provér´te sebà .................................. 14 Samostalniške sklanjatve ...................... 15 I. sklanjatev ........................................... 15 Provér´te sebà .................................. 19 II. sklanjatev.......................................... 23 III. sklanjatev........................................ 24 Provér´te sebà .................................. 25 Ruska imena .......................................... 29 Pridevnik ............................................... 30 Provér´te sebà .................................. 33 Stopnjevanje pridevnikov in prislovov ........................................... 38 Provér´te sebà .................................. 43 Glagol.................................................... 45 Glagoli e-jevske spregatve .................... 46 Glagoli i-jevske spregatve..................... 47 Nepravilni glagoli ................................. 48 Provér´te sebà .................................. 48 Preteklik ................................................ 51 Prihodnjik.............................................. 51 Provér´te sebà .................................. 52 Velelnik ................................................. 53 Pogojnik ................................................ 54 Provér´te sebà .................................. 55 Vezava glagolov .................................... 56 Provér´te sebà .................................. 57 Glagoli na -ся ....................................... 59 Tvorjenje glagolskega vida ................... 61 Pomen glagolskega vida ....................... 62 Provér´te sebà .................................. 64
4
Trpnik .................................................... 67 Provér´te sebà .................................. 68 Deležnik ................................................ 70 Provér´te sebà .................................. 75 Deležje .................................................. 77 Provér´te sebà .................................. 79 Glagoli premikanja brez predpone ........ 81 Provér´te sebà .................................. 84 Glagoli premikanja s predpono ............. 87 Provér´te sebà .................................. 92 Osebni zaimki ....................................... 94 Provér´te sebà .................................. 95 Svojilni zaimki ...................................... 97 Provér´te sebà .................................. 98 kotóryj ............................................ 100 Provér´te sebà ................................ 101 kto – hto ............................................ 102 hej – h´ä – h´ö – h´i ........................ 103 Provér´te sebà ................................ 105 któ-nibud∫, któ-to, kóe-kto ........... 106 Çto – htóby ...................................... 107 Provér´te sebà ................................ 109 byt´ – biti........................................... 111 imeti/posedovati .................................. 112 Provér´te sebà ................................ 114 Modalni glagoli ................................... 116 Zanikanje............................................. 120 Provér´te sebà ................................ 121 Števniki ............................................... 123 Provér´te sebà ................................ 126 Navedbe časa ...................................... 128 Provér´te sebà ................................ 130 Provér´te sebà ................................ 134 Glasovne premene ............................... 136 Nepravilni glagoli ............................... 138 Besedno kazalo ................................... 141
Število samostalnika Ruščina pozna dve slovnični števili: ednino in množino. Tvorjenje imenovalnika množine sobór – sobóry tekst – téksty búkva – búkvy ∂kóla – ∂kóly slovár´ – slovarí muzéj – muzéi nedélä – nedéli dver´ – dvéri kníga – knígi uhébnik – uhébniki pastúx – pastuxí karandá∂ – karanda∂í vrah – vrahí
Pri samostalnikih moškega in ženskega spola dodajamo: -˚ (kadar se osnova konča na trdi soglasnik)
ádres – adresá dom – domá górod – gorodá póezd – poezdá uhítel´ – uhitelà
Nekateri samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku množine končnico -É oz. -Ω.
graπdanín – gráπdane rossiànin – rossiàne gospodín – gospodá
Pri nekaterih samostalnikih moškega spola se v množini osnova spremeni.
rot – rty véter – vétry kovör – kovrì
Pri nekaterih samostalnikih opažamo pojav t. i. neobstojnega e/o.
mésto – mestá oknó – ókna móre – morà zdánie – zdániä
Samostalniki srednjega spola dobijo v množini končnico: -a (samostalniki s trdo osnovo) -ˇ (samostalniki z mehko osnovo). Pogosto pride do preskoka naglasa.
drug – druz´à brat – brát´ä muπ – muπ´à dérevo – derév´ä
Nekateri samostalniki imajo v množini nepravilno končnico -¸ˇ.
-Ë (kadar se osnova konča na mehki soglasnik)
-Ë (za g, k, x) -Ë (za šumniki)
7
Edninski samostalniki Nekateri samostalniki imajo samo edninsko obliko, npr.: kartófel´, molokó, vinográd bel´ö, mébel´, molodöπ´ zdoróv´e, dobrotá, vesölost´ mart, dekábr´ séver, vostók
snovna imena skupna imena abstraktni samostalniki imena mesecev smeri neba
Množinski samostalniki Nekateri samostalniki imajo samo množinsko obliko, npr.: brùki, ohkí, voróta kaníkuly sútki (24 ur) búdni (delavniki) frúkty, dén´gi, drová ãl´py, Karpáty, Afíny SμA = Soedinönnye μtáty Amériki
stvari, ki jih razumemo, kot da so v paru časovni intervali
hasì (ura kot predmet) has (ura = 60 minut) vìbory (volitve) vìbor (izbira)
Nekateri množinski samostalniki imajo tudi edninsko obliko, ki pa ima drug pomen.
8
količine snovi lastna imena
œpo‚üp¸Ú ce·Ω 1. Razvrstite. Naslednje samostalnike razvrstite glede na spol. istóriä – ímä – razvítie – den´ – obstoàtel´stvo – rìnok – polítika – scenárij – voprós – poèziä – predpriàtie – stolíca – známä – znahénie – gerój – prográmma – torgóvlä – sanatórij – shást´e – noh´ – πértva – krízis – re∂énie – fírma – slóvo – pésnä – naród – zernó – slúhaj – hinóvnik – spektákl´ Moški spol:
Ženski spol:
Srednji spol:
2. Določite spol. Samostalnike moškega in ženskega spola ustrezno razvrstite. πizn´ – änvár´ – rádost´ – step´ – slésar´ – dver´ – ósen´ – rubl´ – bibliotékar´ – avtomobíl´ – mébel´ – pómow´ – dekábr´ – stal´ – lübóv´ – zamestítel´ – gost´ – krov´ – plówad´ – korábl´ – promì∂lennost´ – speciál´nost´ – stroítel´ – smert´ – bolézn´ – úgol´ – ogón´ – kámen´ – reh´ – rol´ – medvéd´ – zver´ – vlast´ – nóvost´ – doπd´ – úroven´ – kontról´ – svéπest´ – Kreml´ – neft´ – hast´ – tetrád´ Moški spol:
Ženski spol:
9