Za domišljijsko potovanje in domače branje
Primož Trubar.doc ZA DOMIŠLJIJSKO POTOVANJE IN DOMAČE BRANJE Izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja Izbor odlomkov in ureditev, razlaga neznanih besed, zvez in pojmov, prečrkovani prepis doslej neprečrkovanih odlomkov, vezno besedilo in spremna študija: dr. Kozma Ahačič Izbor odlomkov iz literariziranih biografij: Miha Mohor Uvodna beseda: dr. Milena Mileva Blažić Recenzija: ddr. Igor Grdina Lektoriranje: dr. Jožica Narat Ilustracije: Peter Ciuha Fotografije iz filma Heretik: Filmski sklad Republike Slovenije-js Fotografije protestantskih tiskov: Rokopisna zbirka NUK Posebna darilna izdaja za Bralno značko Slovenije, Ljubljana 2008 Zbirka: Zlata bralka, zlati bralec Izšlo v sodelovanju z družbo Mobitel. Večina odlomkov je z redaktorskimi popravki vzeta iz del Mirka Rupla Slovenski protestantski pisci (1966), Jožeta Rajhmana Pisma Primoža Trubarja (1986) ter Vlada Schmidta Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v 16. stoletju (1952). Novi prepisi Trubarjevih slovenskih besedil so izdelani po načelih Mirka Rupla. Pri razlagi neznanih besed je bilo uporabljeno listkovno gradivo za Slovar jezika slovenskih piscev 16. stoletja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Za objavo fotografij iz filma Heretik (1986) režiserja Andreja Stojana se zahvaljujemo Filmskemu skladu Republike Slovenije kot nosilcu pravic za film, Slovenski kinoteki kot lastnici fotografij pa za brezplačen odstop. © Založba Rokus Klett, d.o.o., vse pravice pridržane, Ljubljana 2008 Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna predstavitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje in shranjevanje v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
821.163.6-821 929Trubar P. 821.163.6.09Trubar P. TRUBAR, Primož Primož Trubar.doc : za domišljijsko potovanje in domače branje : [izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja] / [izbor odlomkov, razlaga neznanih besed, zvez in pojmov, vezno besedilo in spremna študija Kozma Ahačič ; uvodna beseda Milena Mileva Blažić ; ilustracije Peter Ciuha ; fotografije iz filma Heretik Filmski sklad Republike Slovenije-js, fotografije protestantskih tiskov Rokopisna zbirka NUK]. - Posebna darilna izd. za Bralno značko Slovenije, 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008. - (Zbirka Zlata bralka, zlati bralec) ISBN 978-961-209-839-1 (redna izdaja) 238048768 DN080088
Milena Mileva Blažić
Primož Trubar – izdal je knjige, ni pa izdal naroda Pred vami je izbor odlomkov iz literarnih del slovenskega reformatorja Primoža Trubarja (1508–1586), ki smo jo za vas pripravili ob počastitvi petstoletnice njegovega rojstva v »Trubarjevem letu« 2008. Trubarjeva obletnica je tako pomembna, da jo je na seznam obletnic vidnih osebnosti v letih 2008 in 2009 uvrstil tudi Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Primož Trubar je bil po poklicu duhovnik, po poslanstvu pa novoveški prosvetitelj. Bil je prepričan, da mu je od Boga zaupana naloga, da prevede sveta besedila v ljudski jezik, v slovenščino. V njegovih besedilih poleg utemeljitve slovenskega jezika in književnosti najdemo tudi neposredne prvine novoveškega pojmovanja otroka, šole, šolanja – izobraževanja in pomena osebne vere. Knjiga je namenjena vam, spoštovani mladi bralci, še posebej tistim, ki obiskujete tretje triletje devetletne osnovne šole in srednjo šolo. Besedila, ki jih za obravnavo predlagajo učni načrti (npr. Katekizem z dvema izlagama, Evangelij svetega Matevža), je v šolski praksi zelo zahtevno ali skoraj nemogoče celovito obravnavati, še posebej v osnovni šoli. Zato želi pričujoči izbor mlademu bralcu predstaviti izbor Trubarjevih besedil in odlomkov o njem iz literariziranih biografij ter jih povezati z veznim dialoškim besedilom. Izbrana so bila besedila, ki so vam literarnorepcijsko blizu in ki so tudi motivno-tematsko zanimiva. Izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja je načrtovan po naslednjih didaktičnih načelih, in sicer po primernosti razvojni stopnji učencev in dijakov, po naslonitvi motivno-tematskih besedil na doživljanja učencev in dijakov ter po znanstvenosti in sistematičnosti, tako da lahko učenci pridobivajo osnovna znanstvena spoznanja, saj so navodila, pojasnila in razlage strukturirani tako, da so naslovniku razumljivi in koristni. Bistveno je literarnorecepcijsko načelo bližine učenčevim spoznavno-sprejemnim stopnjam v didaktiki književnosti. Temeljno načelo pouka književnosti je dialoškost književne vzgoje. Izhodišče je šolska interpretacija, branje in/ali poslušanje besedil in učenčevo osebno doživetje besedila, ki se v interpretaciji ali razčlembi besedila srečuje
7
z doživetji drugih učencev ter s Trubarjevim doživljanjem, razumevanjem, vrednotenjem in ubesedovanjem podobne tematike iz 16. stol. S tako strukturirano antologijo Trubarjevih besedil uresničujemo tudi literarno socializacijo, da poskuša učenec preko individualnega doživetja določene tematike gledati na tematiko iz svojega in iz Trubarjevega časa hermenevtično. Knjigo sestavlja pet poglavij. Uvodno in zaključno besedo ter domiselne domišljijske dialoge med osnovnošolskim bratom in sestro študentko, ki povezujejo izbrana besedila, je napisal jezikoslovec in literarni zgodovinar mlajše generacije dr. Kozma Ahačič, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarja z obdobjem reformacije v 16. stoletju. Prvo poglavje s pomenljivim naslovom Ne grem v šolo sestavljajo odlomki iz Trubarjevih besedil in pisem. Vezno besedilo med njegovimi teksti je domišljijski pogovor brata osnovnošolca in sestre študentke. Poglavje vsebuje številne odlomke, ki vam bodo še posebej blizu (o vedenju učencev v šoli, med molitvijo, med petjem, na poti domov, doma, na ulici, o šolah in učiteljih itd.). Mlade bralce bo zanimala tudi podoba otroka, šolarja in družine v 16. stoletju, zato je zanimiva perspektiva poglavja z naslovom Kakšni morajo biti starši. Drugo poglavje, Pesmi, sestavljajo Trubarjeve pesmi o Adamu in Evi, proti Turkom, papežu, smrti in hudiču ter razlage prvega psalma. Zanimive so Rime o vremenu in dolžini dneva in izračun, koliko je star svet od začetka in Adama do »letošnjega 1557. leta«. Gre za nekakšen Trubarjev časovni trak ali kronologijo pomembnih dogodkov od domnevnega začetka sveta, ki bo vas, mladi bralci, morda motiviral za podobne izračune. Tretje poglavje z naslovom Rojstvo slovenske književnosti predstavlja prvi dve slovenski knjigi Katekizem in Abecednik iz leta 1550 z dragocenima slovenskima predgovoroma. Četudi je bila večina ljudi na začetku novega veka nepismena, so bile Trubarjeve knjige namenjene ne le tihemu branju, ampak tudi branju na glas in poslušanju. Trubar je prevedel tudi svetopisemski Evangelij svetega Matevža (Mateja) (1555) in napisal predgovor, kjer se zavzema za rabo žive ljudske besede. Dejstvo, da je Trubar včasih različno zapisal celo iste besede, pomeni, da je veliko razmišljal o jeziku in da se je zavedal različnih možnosti. Četrto poglavje Eksempli, priglihe, istorije, priče nam podaja zanimive kratke nazorne primere o poslikavi cerkve, o uporu udov telesu,
8
besedilo proti zidavi cerkva na nepotrebnih krajih, o čudežih in o sv. Miklavžu (kjer najdemo dragocen opis obdarovanja otrok v 16. stol. ter omembo besede igrača, ki je pokazatelj novoveškega pojmovanja otroka in otroštva). Na koncu poglavja sledi daljša zgodba o Martinu Lutru. Pričujoče poglavje z literariziranimi eksempli, priglihami, istorijami in pričami je nedvomno najbolj zanimiv primer kratkih enot, ki vas bodo navdušile za branje še daljših odlomkov iz Trubarjevih besedil. Na osnovi Trubarjevih originalnih besedil, transkribiranih v sodobno slovenščino, boste imeli tudi možnost raziskovati besede in primerjati njihov pomen v Trubarjevem in/ali svojem času, npr. besede, kot so hlapčič, mlajši ali kurba, ki so imele v njegovem času drugačen pomen kot danes. Gre za slikovite izraze, ki vas bodo spodbujali k iskanju podobnosti in razlik v besedju, oblikoslovju in skladnji. Peto poglavje z naslovom Vaš vdani Primož Trubar predstavlja Trubarja kot prizemljenega človeka, ki ima vsakodnevne tegobe. Izjemen primer posvetila v zadnjem poglavju predstavlja Trubarja kot človeka, ki povzema dosežke svojega življenja in na nek način jemle slovo od lubih Slovencov. Trubar odkrito piše tudi o svojih boleznih, kritično govori o sebi, svojem videzu, zdravljenju, odnosu do življenja, o družini in finančnih problemih. V odlomkih najdemo tipične značilnosti Trubarjevega časa (od kuge, turških vpadov ipd. do granatnih jabolk, limon, pomaranč in cen žita, kruha, vina). Omenja tudi svoje otroke, včasih tihe in pobožne, drugič spet razposajene, vesele in neposlušne. Ta misel ponazarja tipičen prehod od srednjeveškega k novoveškemu pojmovanju otroka in otroštva, ki je značilen ne le za lube Slovence, ampak za novoveško Evropo. Izbor odlomkov iz literariziranih biografij Primoža Trubarja, ki so jih v 20. stol. napisali znani avtorji, npr. A. Aškerc (Trubar, zgodovinska epska pesnitev,1905), J. Lavtižar (Primož Trubar, biografski roman,1935), M. Malenšek (Plamenica, roman o Primožu Trubarju, 1957), D. Jančar (Triptih o Trubarju, filmski scenarij, 1986) in B. Golob (Napisal je knjigo, kratka proza, 2001), je pripravil Miha Mohor. Trubar je osebnost svetovnega formata, zato so ga upodabljali številni slovenski likovni umetniki, npr. Franc Berneker, Nikolaj Beer, Irena Brunec, Ivan Grohar, Božidar Jakac, Tine Kos, Matej Sternen, Rudi Španzl, Mirsad Begi idr. Naša antologija pa prinaša (poleg nekaj fotografij iz filmske upodobitve Primoža Trubarja) moderne ilustracije mladega slikarja Petra Ciuhe.
9
Trubar je verjel v svoj poklic in ga udejanjal, hkrati pa ubesedoval evropske novoveške ideje in vrednote, uresničeval svoje humanistično poslanstvo ter postavljal temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in književnosti. V slovenskem prostoru je naznanjal novi vek, se naslanjal na humanizem in sočasno vpisal svoje lube Slovence na kulturni zemljevid poznorenesančne Evrope. Bil je sodobnik Leonarda da Vincija, Michelangela Buonarrotija, Thomasa Moora, Nikolaja Kopernika, Galilea Galileja, Michela de Montaigna, Ferdinanda Magellana, Erazma Rotterdamskega, Vasca da Game, Martina Lutra, Francoisa Rabelaisa, Luisa de Camoesa, Pierra de Ronsarda, Williama Shakespeara, kraljice Elizabete idr. V 16. stoletju je Evropa dobila koruzo, krompir, paradižnik in čokolado. Na Slovenskem je Trubar omenjal granatna jabolka, citrone, limone in pomaranče. V evropski zgodovini 16. stoletja so bila pomembna odkritja, npr. Kolumbova odkritja »novega sveta«, odkritja tekstila, opere, ročne in žepne ure, termometra (teleskopa), škarij, sprejet je bil gregorijanski koledar (1582), Nikolaj Kopernik pa je objavil teorijo, da Zemlja kroži okoli Sonca (1543). Trubar je v tem času dokazal, da identiteta naroda »kroži okoli jezika in književnosti«, in je izdal knjige, ne pa sebe.
10
Vsem bralcem te knjige prosim milost in mir. Ljubi mladi in stari Slovenci! V tej knjigi boste našli besedila, ki jih je v slovenščini, nemščini in latinščini pred več stoletji pisal utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti, Primož Trubar. Na koncu vsakega poglavja boste lahko prebrali, kako so slovenski pisatelji Trubarja opisovali v literarnih delih 20. stoletja. Med tem popotovanjem vas bo spremljala zgodba o dveh radovednežih, Martinu in Ani. Slovenščina je v nekaterih besedilih v tej knjigi tako oddaljena od današnje slovenščine, da potrebuje za lažje razumevanje naslednja »navodila za uporabo«: 16. stol
danes
16. stol
danes
V
O
hudu
hudo
VU
U
vusta
usta
E
mejstu
mesto
EJ L N
je v današnjem knjižnem jeziku včasih
LJ NJ
, npr.
lubi nim
→
ljubi njim
A
nom, vom
nam, vam
I
E
slovenskiga
slovenskega
A
E
ankrat
enkrat
O
Opazili boste, da se v teh besedilih še marsikaj drugega razlikuje od današnje slovenščine – posebej končnice nekaterih sklonov –, a da nam v resnici besedil sploh ni težko razumeti. (Tudi jezika današnjih SMS-sporočil se moramo navaditi, pa si ne delamo nobenih preglavic, če ni vse zapisano tako, kot zahteva sodobni knjižni jezik.) Besedila so »prepisana« v sodobni črkopis, malenkostno so spremenjeni tudi nekateri zapisi (npr. tar v ter). Nekatere neznane besede in bolj zapletene oblike so razložene ob robu. Seveda pa takšne razlage ne morejo zajeti vseh pomenskih odtenkov tedanjih besed in vseh značilnosti tedanjega izražanja. Prav zato je ta knjiga za vas poseben – lahko bi rekli kar detektivski – izziv. Ugotovili boste, da je njeno branje hkrati tudi raziskovanje bogate zgodovine našega slovenskega jezika. Vaši milosti vdani pripravljalec te knjige,
»NE GREM V ŠOLO!«
Martin je ves jezen vstopil v stanovanje, zaloputnil vhodna vrata in zagnal torbo v kot s takšno jezo, da bi se zvezki v njej razbili na drobne kosce, če bi bil papir lomljiv. »Jutri ne grem v šolo!« je rekel. In ker ni bil prepričan, če ga je njegova starejša sestra slišala, je še enkrat zavpil: »Jutri ne grem v šolo! In tudi pojutrišnjem ne! In sploh nikoli več! In vso pravico imam, da to storim.« »Ampak zakaj?« ga je nekoliko posmehljivo vprašala Ana. »V 16. stoletju so se mladi lahko sami odločili, ali bodo šli v šolo. Mi pa se moramo učiti, če nam je to všeč ali ne!« ji je zabrusil in zaloputnil ter zaklenil svoja vrata, še preden je Ana lahko pripomnila, da govori neumnosti. Zato je stopila do svoje pisalne mize, vzela kup fotokopij za izpit na fakulteti in mu jih porinila skozi odprtino pod vrati. »Tu imaš, da se malo ohladiš!«
14
ŠOLE, ŠOLARJI IN UČITELJI De povsod v mejstih, v trgih inu per farah se imajo latinske, nembske inu slovenske šule gori narediti.
Obena dežela, ne mejstu ne gmajna, ne mogo prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lehku zastopiti. Obtu nekar le samuč ti verni Božji ludi, temuč tudi ti modri ajdi so povsod v nih mejstih inu deželah male inu velike šule inu v tih istih vučene, modre ludi držali ... Inu Gospud je v ti stari izraelski cerkvi po vseh mejstih rekel šule držati ... Ti jogri, sveti Paul, so tudi šule inu šulmojstre
15
per: pri nembski: nemški gori narediti: vzpostaviti oben: noben gmajna: (cerkvena) skupnost
prez: brez inu: in ne deželskih ne duhovskih riči: ne tistih stvari, ki se nanašajo na upravno življenje posameznih dežel, ne tistih, ki se nanašajo na versko življenje rovnati: urejati tu: to zastopen: razumen lehku: lahko, z lahkoto obtu: zato
nekar le samuč ... temuč: ne samo ... ampak ajd: pogan držati: imeti joger: apostol Paul: Pavel šulmojster: učitelj
naredili. Za jogri potle so te šule zdajci inu povsod v tim krščanstvu narejene inu v tih istih visoki, brumni, vučeni šulmojstri postavleni ... Potle ti krščanski cesarji, krali inu viudi, ti so povsod collegia, kloštre, šule inu korarije narejali, zavolo de se v nih vučeni inu dobre pameti hlapčiči imajo kojiti, rediti inu tu Svetu pismu prov vučiti, zastopiti, izložiti inu pridigati, de so to cerkov, gosposke inu purgarske riči znali inu vmejli rovnati, vižati inu pelati. Obtu je silnu potreba tudi per sadašnim času, de se te šule povsod gori drže, de tej cerkvi dobra sejmena od mladih vučenih ludi, Bogu na čast inu timu krščanstvu h dobrimu, za sebo pustimo. Cesarji, krali, viudi inu vsa žlaht oblast inu gospoščina so dolžni dobre vučene šulmojstre inu vmejtelne mlade ludi v te kloštre inu v korarije postaviti inu te lene, nemarne, požrešne, nečiste inu malikovske farje inu menihe iz nih izvreči inu izpoditi, v slednim mejstu, v trgu inu per sledni fari šulmojstre inu šularje držati, v mejstih inu trgih de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnarjev tu slovensku pismu, brane inu pisane vuči. S takim se spet ta stara prava vera gori perpravi inu po vsem svejti reztegne, prave Bogu dopadeče Božje službe inu molitve, bruma, poštene, lubezen pruti Bogu inu vmej ludmi narede, malikovane doli zatare. Inu s tejm hočmo tudi te naše dežele pred Turki, pred našimi sovražniki vbraniti inu pred dragino, hudim vremenom, pred morijo obarovati inu ohraniti inu na koncu tiga našiga lebna dobiti tu nebesku vesele skuzi Jezusa Kristusa.
16
potle: potlej
brumen: pobožen viuda: vojvoda collegia: kolegije klošter: samostan korarija: korarska hiša (korar: kanonik)
hlapčič: deček kojiti: vzgajati izložiti: razložiti purgarske riči: mestne zadeve
vižati: voditi, usmerjati sadašni: sedanji gori držati: ohranjati
vsa žlaht: vseh vrst vmejtelen: vedoželjen
malikovski: malikovalski far: duhovnik fara: župnija farmošter: duhovnik podružnik: pomožni duhovnik
reztegniti se: razširiti se
bruma: pobožnost vmej: med doli zatare: zatre
obarovati: obvarovati leben: življenje nebeski: nebeški
H timu inu k vsakimu dobrimu daj Bug tej naši gospoščini sujo milost, Svetiga Duha, dobro misel inu naprejvzetje inu dokonane. Amen. Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564
17
suj: svoj naprejvzetje: namen, načrt
dokonane: dokončanje
VSAKA FARA NAJ IMA UČITELJA Raven tiga en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suji fari eniga šulmojstra oli mežnarja imejti inu držati, de te mlade hlapčiče inu deklice, purgarske inu kmetiške otroke, vuči slovenski brati inu pisati, ta katehismus zred s to kratko izlago izvuna povejdati. Inu de taki hlapčiči inu deklice vsako nedelo ob pul dnevi oli ob večernici zred s tejmi farmani v to cerkov prido inu tak katehismus, koker je le-tukaj zapisan, vprašajoč inu odgovarjoč očitu inu zastopnu izvuna gori povejdo.
raven: poleg oli: ali purgarski: meščanski, mestni
katehismus: katekizem zred: skupaj izlaga: razlaga
farman: faran koker: kakor očitu inu zastopnu: javno in razumljivo
izvuna gori povejdati: povedati na pamet
Primož Trubar, Cerkovna ordninga, 1564
18
Martin se je čez kako uro privlekel iz svoje sobe. »Primož Trubar si je torej prizadeval, da bi v Sloveniji ustanavljali šole in da bi vanje lahko hodili vsi mladi. Ampak zakaj? Kaj ni bolje biti doma in delati, kar se ti zljubi?« »Kdo pa pravi, da so bili mladi takrat lahko doma in delali, kar so hoteli?« ga je odločno pogledala Ana. »No ... tako sem sklepal, ko je danes učiteljica rekla, da večina mladih tedaj ni mogla iti v šolo.« »Seveda ni mogla iti. So si pa želeli!« »Želeli?« je bil zgrožen Martin. »Seveda, kdor ni mogel v šolo, je moral trdo delati.« »Delati?« »Seveda, beseda »šola« v grščini pomeni 'brezdelje', torej čas, ko nič ne delamo in se zato lahko učimo. Še huje pa je bilo, da je ostal nešolan človek vse življenje nepismen, neizobražen in da je le malo vedel o svetu okoli sebe.« »In zato je Trubar hotel ustanoviti v mestih in trgih latinske ter nemške, pri farah pa slovenske šole?« »Prav zato. Hotel je, da bi lahko prav vsi dobili neko osnovno izobrazbo, bolj nadarjeni pa možnost za nadaljnje šolanje.« Martin se kar ni hotel sprijazniti z možnostjo, da bi lahko imela njegova sestra prav: »Ampak – a je bilo res tako hudo, ker ljudje niso hodili v šole?« »Ja, res je bilo hudo. Kar poglej si, kaj je Trubar napisal slovenskemu učenjaku Adamu Bohoriču, ko ga je povabil, naj pride za ravnatelja stanovske šole v Ljubljani.« »Kaj je pa spet to stanovska šola?« jo je z narejeno naveličanostjo vprašal Martin. »To je bila nekakšna kombinacija današnje osnovne in srednje šole, ki so jo ustanovili tedanji oblastniki – deželni stanovi. Obiskovali so jo lahko samo bolj nadarjeni učenci – in videl boš, kako stroga pravila so imeli.« »V redu, bom prebral, da vidim, kaj se učiš. Ampak v šolo pa jutri vseeno ne grem!« »Seveda ne,« se je zasmejala Ana. »Jutri je sobota.«
19