1
Bodi zares okoljsko ozaveπËen
Tvoja soba
M
12
V tvoji sobi
Preberi to knjigo in izdelaj seznam stvari – celo majhnih, vsakodnevnih stvari, s katerimi lahko pripomoreš k izboljšanju našega okolja in bolj zdravemu planetu.
Fotografija: Corbis Australia Manjša fotografija: Marian Kyte
s
T
Fotografija: Corbis Australia
orda misliš, da ne moreš zares pomagati pri reševanju velikih problemov, kot sta globalno segrevanje in spreminjanje podnebja. Vendar so pomembne celo majhne spremembe. En sam Ëlovek lahko spremeni stvari na bolje. Ëe lahko s svojo družino spremeniš življenjski slog, tako da je bolj trajnostno naravnan, je to že zaËetek. »e lahko s svojim okolju prijaznim ravnanjem pritegneš svoje prijatelje in njihove družine, vkljuËiš svojo šolo in lokalno skupnost, je to že korak naprej. Kot je dragocena in pomembna vsaka kaplja vode, tako si dragocen tudi ti. Pazi na vodo in energijo, ki ju porabiš vsak dan, jej svežo hrano, bodi zdrav, bodi to, kar si, bodi Ëisto prava ekofaca!
2
voja soba bo postala bolj zanimiva in zdrava že s tem, da jo okrasiš z nekaj rastlinami. Te so odliËni naravni Ëistilci zraka – iz zraka odstranjujejo ogljikov dioksid ter dodajajo kisik. Zrak, ki ga dihamo, je nastal pred dvema in pol milijardama let, ko so prvotne rastline zaËele s fotosintezo proizvajati kisik. Rastline dobivajo energijo od Sonca, ogljikov dioksid iz zraka, vodo in minerale pa iz tal, v zrak pa izloËajo kisik in vodne hlape. Ëe bi si hotel v sobi zagotoviti ves kisik, ki ga porabiš, bi moral v njej imeti na stotine rastlin; že nekaj pa jih zadostuje, da bo zrak v sobi vseboval nekaj veË kisika.
s
Povprašaj domaËe po rastlini, ki bi jo lahko imel v svoji sobi, in okrasi lonec zanjo.
knjigarna.com swis721 CMYK
V tvoji sobi
13
12
11
Nasmeh! VarËuj z vodo
24
Doma
CMYK
Fotografija: Marian Kyte
knjigarna.com swis721
d
Uporabi vedro in naredi svoj zbiralnik deževnice. Ko dežuje, zbiraj vodo, potem pa z njo zalivaj vrt ali sobne rastline.
Fotografija: Chris Bennett. Oblikovanje: Marian Kyte
N
aše podnebje se spreminja zaradi sprememb v našem ozraËju . Najbrž si v Ëasopisih videl Ëlanke o pobesnelih nevihtah ali nenavadnih vremenskih pojavih – eden od teh je suša, ki se pojavlja v mnogih delih sveta. In mi vsi skupaj moramo najti naËine za varËevanje z vodo. PovpreËno gospodinjstvo v Sloveniji porabi 170.000 litrov vode na leto. Vsi Slovenci skupaj porabimo vsako leto za štiri Blejska jezera vode! Skoraj šestdeset odstotkov vode se porabi v kopalnici, dvajset odstotkov za pranje perila in približno deset odstotkov v kuhinji. Potem je tu še zalivanje vrta, pranje avtomobila – celo polnjenje bazenov. Kje bi bilo bolje zaËeti z varËevanjem, Ëe ne doma?
Z
obozdravniki priporoËajo, da svoje zobe umivamo vsak dan od tri do štiri minute po vsakem obedu. Nekateri ljudje med umivanjem zob pustijo vodo teËi, s tem pa porabijo okrog deset litrov na minuto. Ëe si zobe umivaš trikrat na dan, lahko tako porabiš 100 litrov – to je deset veder na dan! Od vode, ki steËe v odtok, niso tvoji zobje niË bolj Ëisti – zato je bolje, Ëe samo zmoËiš krtaËko, napolniš kozarec za izpiranje ust in zapreš pipo.
d
Zapomni si: Zapri pipo, ko si umivaš zobe!
Doma
25
17 Izklop
Recikliranje doma N
30
Doma
CMYK
oliko rdeËih in zelenih luËk vidiš, Ëe doma ponoËi pogledaš po sobah? Vse te luËke – od televizije, DVD-predvajalnikov, predvajalnikov glasbe in video igric – pa stanejo, saj tudi zgolj v stanju pripravljenosti porabijo za približno devetdeset evrov elektrike na leto. Ta porabljena elektrika pa vsako leto ustvari okrog petinštirideset kilogramov toplogrednih plinov. Zato izklapljaj svoje elektriËne naprave. Biti pa moraš previden, saj lahko nekatere elektronske naprave ob izklopu izgubijo svoje nastavitve, zato prej vprašaj odrasle.
Fotografija: Corbis Australia
knjigarna.com swis721 d
Vsak teden preglej odpadke, preden jih odneseš v zabojnike. Poskrbi, da so vsi odpadki za recikliranje pravilno razvršËeni.
K Ilustracija na levi: Marian Kyte in Lachlan Chang Zgoraj: objavljeno z dovoljenjem Clean Up Australia
aj vržem v smeti ali recikliram? Recikliranje je res pomembno: za recikliranje ene aluminijaste ploËevinke se porabi samo pet odstotkov energije, ki je potrebna, da se naredi nova – medtem ko traja razgradnja aluminijaste ploËevinke 500 let! Vsaka tona recikliranega papirja reši sedemnajst dreves, prihrani 1.440 litrov nafte, veË kot 4.000 kilovatnih ur elektrike in veË kot 26.500 litrov vode … Potem so tu še steklo in papir in plastika, ki jih je prav tako treba reciklirati. »e ne upoštevamo navodil na ekološkem otoku in meËemo odpadke v napaËne zabojnike, je reciklaža brezplodna – vse mora iti v prave zabojnike, s tem naredimo RES veliko. Poskrbeti moramo, da naš planet ne postane eno samo veliko smetišËe.
18
d
Razdelilce s stikali namesti tako, da jih zlahka dosežeš in izkljuËiš naprave. S pritiskom na en sam gumb boš prepreËil toplogrednim plinom, da se sprostijo v ozraËje. Doma
31
23
Farma Ërvov bo pojedla moj kakec?
24
Hišni ljubljenci
I
38
Na prostem
Pozanimaj se, Ëe v tvojem kraju obstajajo farme Ërvov ali kompostniki za pasje iztrebke – Ëe jih ni, predlagaj, da se naredijo. Tri angleške spletne strani že ponujajo informacije, kako se zadeve lotiti: www. composters.com/vermiculture-worms/petpoo-converter_53_4.php; www.wormmainea. com; www.thewormman.com.
Fotografija: Corbis Australia
k
H
Fotografija: Marian Kyte
G
maš doma psa? Ker si odgovoren lastnik, vedno pobereš pasje kakce. Ampak kam z njimi? »e jih daš v plastiËno vreËko in jih pošlješ na odpad, bodo tam ostali veË sto let. To pa ni ravno najbolj okolju prijazna rešitev. Obstajajo tudi boljši naËini, da se znebimo vseh teh pasjih kakcev. V San Franciscu so zaËeli pasje kakce predelovati v metan (zemeljski plin), ki se uporablja kot gorivo. V Avstraliji in na Novi Zelandiji pa s farmami Ërvov spreminjajo pasje iztrebke v odliËno gnojilo.
išni ljubljenci so vseh mogoËih oblik in velikosti ter so lahko odliËna družba. Seveda pa prinašajo doloËeno odgovornost – pa naj bo tvoj ljubljenËek pes, maËka, hrËek, zajËek, miška ali ribica. Katerega koli ljubljenËka že imaš, si dolžan poskrbeti, da tvoj ljubljenËek ne rani ali ubije drugih živali, na primer ptic, ki živijo v tvojem kraju. »e imaš maËko ali psa, je najbolje, da sta ponoËi zaprta, ker s tem zašËitiš druge živali.
k
Iz starih nogavic lahko narediš igraËe za svojega ljubljenca. Ëe znaš angleško, si lahko pomagaš s spletno stranjo www.thefabricofourlives.com/ Lifestyle/SockToysDog.
knjigarna.com swis721 CMYK
outdoors
39
Posnemi film!
54
S prijatelji
Borut
, Irena a l e p Š , a Mih Dejan
Tom Miller & Adam Proctor: »Obdelani raki«, reciklirani deli kmetijskih naprav Fotografija: Jack Bett, Skulptura ob morju, Bondi, 2004
Pozanimaj se o nateËajih za kratke filme in prijavi svoj okoljevarstveni film – tako boš s svojim ekosporoËilom dosegel veË ljudi.
37
Kje je še divjina
Fotografija: Marian Kyte
S
posodi si video kamero in posnemi svoj film! To lahko narediš sam ali s prijatelji. Izberi okoljevarstveno temo, ki te zanima ali pa je pomembna, ker zadeva tvojo družino ali sosesko. Zabaval se boš, ko boš raziskoval in pisal scenarij, fotografiral, izdeloval snemalno knjigo in rekvizite ter kostume – samo ne pozabi, da mora biti stvar kratka in privlaËna. Ko bo film konËan, lahko organiziraš premiero, na kateri boš zbiral denar za svojo šolo ali najljubšo okoljevarstveno organizacijo.
PoišËi navdih
38
S
vet lahko s prijatelji ceniš tudi tako, da uživaš v umetnosti, ki jo navdihuje okolje, ali v umetnosti, ki je sama del okolja. VeËina veËjih mest ponuja umetniške razstave na prostem, ali pa ima umetnine razstavljene v parkih in na glavnih ulicah. Ti je všeË takšna �javna umetnina« na temo okolja? Imaš kakšno zamisel za umetnino, ki bi jo rad videl v svoji okolici – kip, stensko sliko, grafit? »e jo imaš, lahko prosiš svojega uËitelja, da ti pomaga pri njeni izdelavi, ali pa se obrneš na obËinski svet. Le-ta ima morda možnost, da nameni nekaj denarja za umetnost na prostem; še posebej za takšno, ki ljudi opominja na to, da moramo spremeniti naËin življenja, Ëe hoËemo rešiti planet.
knjigarna.com swis721
V šoli ali lokalni skupnosti prosi za dovoljenje, da ustvariš stensko sliko, ki jo navdihuje narava. »e za to ne moreš uporabiti zunanje strani zidu, izdelaj sliko na dolgem kosu ovojnega papirja, ki ga lahko pritrdiš na steno v uËilnici, zbornici ali v domu obËanov.
CMYK
S prijatelji
55
49
Kupuj slovenske izdelke
Preprosto reci NE … A
68
Nakupovanje
B
Starše in sorodnike prepriËaj, da bodo imeli v prtljažniku vašega avtomobila cekarje ali vreËke za ponovno uporabo, tako da bodo vedno pri roki, ko greste po nakupih; ko greš po opravkih, jih imej vedno s sabo.
Fotografija: Casarca/iStock
ˇ PLASTICNIM VRECKAM
K
Fotografija: Glen Jones/iStock
RECI NE
li veš, da v Sloveniji porabimo okrog pol milijarde plastiËnih vreËk letno? To je, kot bi zavrgli 60.000 sodËkov nafte na leto (soraj 10 milijonov litrov)! Na žalost zelo malo teh vreËk recikliramo. Na Irskem so že leta 2002 uvedli 33 centov takse za vsako vreËko in poraba se je zmanjšala kar za 90 odstotkov. V ameriškem mestu San Francisco pa je že nekaj let prepovedano prodajati plastiËne vreËke v nakupovalnih centrih in lekarnah; dovoljene so samo biorazgradljive ali papirnate vreËke. To je razumljivo, saj traja 1000 let, preden plastiËne vreËke razpadejo, na milijone pa jih konËa kot odpadek v naravi, ki ubija divje rastline in živali na kopnem in v morjih, jezerih in rekah. Zato imej ob nakupih s sabo vreËko za veËkratno uporabo in ne kupuj vedno novih plastiËnih vreËk v trgovini.
50
upovanje v lokalnih trgovinah je dobro za tvojo skupnost, prav tako pa je dobro, da kupuješ pridelke in izdelke svoje dežele. »ezoceanski letalski ali ladijski transport izdelkov pomeni, da se proizvede veË toplogrednih plinov, ker tovorna letala in ladje oddajajo ogljikov dioksid. Kupovanje domaËih izdelkov je dobro za slovensko gospodarstvo, ker ustvarja nova delovna mesta in dviga našo življenjsko raven, poleg tega pa blagodejno vpliva na ozraËje. Že res, da so uvožene stvari morda cenejše, vendar moraš upoštevati tudi to, kako vplivajo na okolje.
knjigarna.com swis721
B
Pri nakupovanju bodi pozoren na domaËe izdelke in spodbujaj družino in prijatelje, naj kupujejo, kar je bilo narejeno doma!
CMYK 10/100/90/0
buying stuff
69
a j l p a k a k 58 a s V 57 . a n e c o g a r d je Bodi skrben z vodo Vsaka kaplja šteje
Ilustracija: Lachlan Chang
saka kaplja vode je dragocena. Kadar v šoli (in doma) uporabiš stranišËe, lahko prihraniš vodo, Ëe si varËen. Pipo zapri takoj, ko si si umil roke. Odrasle opozori, Ëe kakšna pipa ali stranišËna školjka pušËa, saj lahko pokvarjena pipa zapravi tudi do trideset litrov vode na teden – to je približno toliko, kot je porabiš pri enem prhanju. Z vodo si lahko varËen tudi v uËilnici – ËopiËe operi v vedru in ne pod curkom iz pipe.
78
j V šoli
Spremljaj porabo vode v šoli – pazi na pipe in stranišËa ter takoj, ko opaziš okvaro, o njej obvesti hišnika.
V
j
Fotografija: Kate Whitney Lucey
V
eË kot 70 odstotkov Zemljine površine prekriva voda. 97 odstotkov te vode je slana morska voda, dva odstotka neslane vode pa je ujete v polarnem ledu. Tako za našo uporabo ostane en sam odstotek. Zdaj veš, zakaj je Ëista pitna voda tako dragocena. To je še bolj pomembno, Ëe so na tvojem domaËem obmoËju pogoste suše ali pa je zelo vroËe. Kako upravljate z vodo v vaši šoli? Imate rezervoarje, v katerih zbirate deževnico? Ali odpadno vodo reciklirate ter uporabljate za zalivanje zelenic in vrtov? TS svojim uËiteljem se pogovori o možnosti, da bi sodelovali na svetovnem dnevu vode, ki so ga uvedli Združeni narodi in je vsako leto 22. marca. V razredu lahko pripravite veË dejavnosti, s katerimi boste drugim pokazali, kako upravljati z vodo in kako je voda dragocena. Na angleški spletni strani je na voljo veË informacij: www.worldwaterday.org.
knjigarna.com swis721 CMYK
V šoli
79
69
70 Ekoekipa
Ekokviz N
a strani 132 se lahko v zabavnem kvizu preizkusiš, ali že veljaš za ekofaco ali ne. Lahko pa se s sošolci pridružite kar Ekokvizu, ki pri nas poteka že od šolskega leta 2001/02, zadnja leta v celoti prek spleta. To je ekipno tekmovanje, v katerem lahko sodelujejo uËenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki so vkljuËene v mrežo ekošol. Da šola pridobi naziv ekošola, mora v šolskem letu izpolniti pet kriterijev po svoji izbiri – sodelovanje v Ekokvizu je lahko eden izmed njih.
92
Skupinsko delo
Fotografija: Kate Whitney Lucey
Fotografija: Matevž Kostanjšek
q
Leta 2009 se je na Ekokviz prijavilo kar 180 osnovnih šol, šolskih tekmovanj pa se je udeležilo 3.105 uËencev iz vse Slovenije! VeË informacij o programu Ekošola kot naËinu življenja poišËi na www.ekosola.si. Vse o Ekokvizu pa izveš na http://eko.telekom.si, kjer lahko preizkusiš tudi svoje znanje o varovanju okolja.
K
aj pa zdaj, ko že veš, kaj vse lahko naredite v šoli, da pomagate rešiti planet − kako nadaljevati? S svojimi prijatelji lahko sprejmeš vse mogoËe odloËitve in naËrte, ampak kako ste lahko prepriËani, da se bo nekaj zgodilo? Pozanimaj se, ali namerava tvoja šola uvesti okoljsko vzgojo – in Ëe jo, kdaj se bo zaËela. Ëe tvoja šola tega nima v naËrtu, s prijatelji pripravi ideje, kako bi lahko uresniËili uvajanje okoljske vzgoje. Vaš prispevek je pomemben; morda lahko postanete Ëlani šolskega odbora za okoljske zadeve ali pa sodelujete na kakšen drug naËin. Ëe starše prepriËaš, da sodelujejo pri okoljevarstvenih dejavnostih vašega krajevnega šolskega odbora, boš prav gotovo na tekoËem s tem, kar se poËne v okoliških šolah za izboljšanje sveta.
q
Morda pa bi se tvoja šola lahko vkljuËila v mrežo ekošol? Ekošola je program mednarodnega združenja za okoljsko izobraževanje (Foundation for Environmental Education FEE), v katerega so vkljuËeni šole in vrtci v 47 državah. Pogoje vkljuËitve preveri na www.ekosola.si.
knjigarna.com swis721 CMYK
Skupinsko delo
93
73
74
Kraji svetovne dedišËine
Ljubljansko barje
N
98
Na poËitnicah
Fotografija: Arne HodaliË
V
Learn how you can join the Junior Ranger Program and help protect world heritage sites at: http://www. nps.gov/learn/juniorranger.htm.
E
Fotografija: Arne HodaliË
ekateri kraji so tako pomembni, da so se znašli na seznamu svetovne dedišËine – ti so pod posebno zašËito, da bi bili Ëim bolje ohranjeni, saj so del tega, kar si ljudje predajamo iz generacije v generacijo. Eden od takšnih krajev so Škocjanske jame, ki so vpisane v UNESCOV seznam svetovne naravne dedišËine in so ene najpomembnejših kraških jam na svetu. V podzemeljskem svetu živijo redke živali, v okolici jam pa na majhnem prostoru najdemo rastline iz sredozemskega in alpskega sveta.
no najpomembnejših ekoloških obmoËij v Sloveniji je Ljubljansko barje, kjer na obmoËju nekdanjega jezera rastejo ogrožene rastline in živijo ogrožene živali. Barje je mednarodno pomembno obmoËje ptic, saj se na njem ustavljajo selivke na poti med severno Evropo in Afriko. Ko je bilo Ljubljansko barje še jezero, so na njem ljudje živeli v hišah na kolih in se vozili s Ëolni drevaki; pred kratkim pa so na Barju našli najstarejše leseno kolo na svetu! Ko obišËeš Barje, ne trgaj rož in ne vznemirjaj živali, saj je lahko teh rož ali živali le še nekaj na svetu.
V
VeË o Ljubjanskem barju in o tem, kako lahko prispevaš k njegovi ohranitvi, izveš na spletni strani www.ljubljanskobarje.si
knjigarna.com swis721 CMYK
on vacation
99
75 N
ajpomembnejše naravno zašËiteno obmoËje v Sloveniji je Triglavski narodni park, med zašËitena obmoËja pa sodijo še trije regijski in nekaj deset krajinskih parkov, npr. SeËoveljske soline, Šturmovci pri Ptuju, Logarska dolina in drugi. Ob obisku naravnih parkov je nadvse pomembno, da si previden in ne onesnažiš ali poškoduješ pokrajine. Kot je dejal poglavar Seattle, voditelj plemen Duvamiš in Sukvamiš na severozahodu Združenih držav Amerike: �Zemlja ne pripada Ëloveku. Ëlovek pripada zemlji.« �Vzemite samo spomine; za sabo ne pustite niËesar razen odtisov stopal.«
100
Na poËitnicah
76
Naravni parki N
aravni parki in druga zašËitena obmoËja nas uËijo o naravnem okolju in zakaj je pomembno, da skrbimo zanj. Na Veliki planini so ohranjene stare pastirske koËe, v PotoËki zijalki si lahko ogledamo bivališËe kamenodobnih lovcev, v okolici KoËevja so ohranjeni nekateri pragozdovi (na primer Rajhenavski Rog, Krokar ali PeËka), kjer veË kot stoletje ni bilo posekano nobeno drevo. Tvoje vedenje do planeta – kjer koli že živiš – vpliva na zemljo in prostoživeËe živali ter rastline povsod, celo daleË stran. Živeti moramo v harmoniji z zemljo, tako kot to poËnejo preprosta ljudstva že tisoËletja. Fotografija: Ciril Jazbec
Fotografija spodaj: Arne HodaliË Fotografija zgoraj: Kotanges/iStock
V
Spiši napotke za obiskovalce narodnih parkov, kako se spoštljivo obnašati do naravne dedišËine. Potem napiši pismi urednikoma vašega krajevnega in šolskega glasila ter jima ponudi v objavo svoje napotke za vsakogar, ki obišËe park. Seznam zavarovanih obmoËij v Sloveniji najdeš na naslovu www.arso. gov.si/narava/povezave.
Dragoceni kraji
V
Kako so ljudje v starih Ëasih skrbeli za zemljo? Ali se iz tega, kar izveš o njihovih navadah, lahko nauËiš kaj o tem, kako lahko skrbiš za okolje?
knjigarna.com swis721 CMYK
Na poËitnicah 101