http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612099817

VELIKE

SELITVE OS UP L JIV I P RIZ ORI Z Æ I V A L S KIH P OT OV A NJ

K A R E N M . K O ST Y A L SKLEPNA BESEDA

DAVID HAMLIN

WASHINGTON, D.C.

swis721

ZEMLJEVID SELITEV — 6

UVOD — 16

Nemirni planet 1. POGLAVJE — 24

Rojeni za gibanje

VSEBINA

2. POGLAVJE — 78

Skrb za razplod 3. POGLAVJE — 148

Dirka za obstoj 4. POGLAVJE — 214

Pojedina ali lakota SKLEP — 282

Prihodnost selitev DAVID HAMLIN: PRODUCENTOVA BELEÆKA — 292 Poziv k ukrepanju 294 O filmu 296 Literatura 298 O avtorjih 300 Opisi celostranskih fotografij 301 Avtorji fotografij 302

swis721

S E V E R N O

L E D

E N O

M O R J E PACIFI©KI MROÆI

SEVER NI TEC ˇ AJNIK

ZEMLJEVID SELITEV

M

A

Naslednje æivali so predstavljene v poglavjih, ki se zaËnejo na spodaj navedenih straneh.

E

A

PACIFI©KI MROÆI

S E V E R N I

R

VILOROGI

I

Cˇukotsko morje

A

Beringovo morje

N

A T L A N T S K I

E

Wyoming, ZDA

R

K

Beli morski volkovi

120

Belouhi kobi

90 172

V

Ameriπki jezerci

224

260

E

260

Afriπki sloni

E

O C E A N

Misisipijska selitvena pot, ZDA

R

P

A

A

J

I

Z

A

Mlakarice 260 S E V E R N I

GLAVA»I BELI MORSKI VOLKOVI

Otok SEVERNI PO VRATNIK

Monarhi

Azori, Portugalska

S

236

V

O

T I H I

Guadalupe, Mehika

Navadne zebre 160

O C E A N

SEVERNI TIHI

58

Orangutani 180

MONARHI

Enodnevnice

Mehika

OCEAN

Mali in Burkina Faso

Belize in Mehika

Falklandski albatrosi

Orjaπki kitovci 172

AFRI©KI SLONI

ORJA©KI KITOVCI

A

POTUJO»E MRAVLJE

F

R

I

K

A

Fitoplankton

Pacifiπki lososi 128

ZLATE MEDUZE

Palau

Kostarika

Pacifiπki mroži 204

BELOUHI KOBI ORANGUTANI

Sudan

Borneo, Malezija in Indonezija

180 70

Giboni

Gnuji

90

Juænomorski sloni

90

Kenija in Tanzanija GLAVA»I

J

Tihi ocean

138

Letecˇe lisice

128

Lososi grbavci

260

Mali labodi

U

Ž

N A

GLAVA»I

GNUJI

A M

E R

I K

A

RDE»E RAKOVICE

GLAVA»I

I N D I J S K I

NAVADNE ZEBRE

JUŽN I

Avstralija

O C E A N

Severnomorski sloni 224 Skalni pingvini

A V S T R A L I J A

GLAVA»I

O C E A N

T I HI

LETE»E LISICE

Bocvana

A T L A N T S K I

48

RilËarji 180

Božicˇni otok, Avstralija

Atlantski ocean

J U Ž N I ATNIK JUŽNI POVR

RdeËe rakovice

Tihi ocean

Kenija in Tanzanija

Kanadske gosi Karakare

PotujoËe mravlje 108

NAVADNE ZEBRE

Glavacˇi

34

260

EKVATOR

Sneæne gosi 260

JUŽNI TIHI

Indijski ocean

90

Sokoli selci 260

OCEAN

O C EA N

Vilorogi 192 0

Falklandski otoki, VB

1000

2000

Zlate meduze 250

3000

KILOMETRI

0

1000

2000

3000

MILJE

MERILO NA EKVATORJU

OPOMBA K ZEMLJEVIDU Zemljevid prikazuje kraje, kjer živali, predstavljene v tej knjigi, E JUŽNI T

ˇ AJNIK C

najpogosteje živijo, ni pa nujno, da je prikazan ves njihov življenjski prostor ali ves obseg njihovih selitev.

A

N

T

A

R

K

T

I

K

A

swis721

swis721

swis721

swis721

swis721

T

o je morda najveliËastnejša predstava, kar jih narava uprizarja – zgodba o lakoti in žeji, rojstvu in poginu, plenilstvu in zmagoslavju. Selitev je vrhunec dramatiËnega dogajanja, z osnovno zgodbo o nagonu in preživetju. Brez

velikih selitev – od Ëred gnujev, ki preËkajo Serengeti, in milijard monarhov, ki vzletajo z mehiških gora, do množice mrožev, ki na ledenih plošËah plujejo skozi Beringov preliv – bi bile nekatere živalske vrste na poti v izumrtje.

NEMIRNI PLANET Katere notranje in zunanje sile ženejo živali, da se odpravijo na te nevarne, a premišljene selitve, na katerih prepotujejo na stotine, vËasih tisoËe kilometrov? Kaj jim pove, kdaj je treba na pot, in kaj jih vodi do njihovega cilja? Kaj jim daje energijo, da se zoperstavljajo plenilcem in naravnim silam, zaradi katerih bodo mnogi med njimi, posebno mladiËi, zagotovo izgubili življenje?

To so vprašanja, na katera strokovnjaki že desetletja išËejo odgovore. Našli so nekaj odgovorov za nekatere živalske vrste, a velike selitve so še vedno izziv za razkrivanje skrivnosti živalske orientacije in vzdržljivosti – skrivnosti, ki jo prikazujemo in Ëastimo na naslednjih straneh te knjige ter v seriji na televizijskem programu National Geographic Channel kot dopolnitvi te knjige. Živalski svet je od nekdaj ena najbolj cenjenih tem National Geographica. Po zaslugi njegovih revij, knjig in filmov smo prišli do povsem novih fotografij, ki prikazujejo

SAMEC KLATEŠKEGA ALBATROSA razkazuje svoj veË kot trimetrski razpon peruti samici na otoku Južna Georgija. Ta paritveni obred obnovi vez med samcem in samico po veËmeseËnem tavanju nad Južnim morjem.

16

swis721

17

živalsko intimo in iznajdljivost. Eni prvih televizijskih oddaj National Geographica,

GospodiËna Goodall in Divji šimpanzi, sta se po predvajanju na televiziji CBS leta 1965 zapisali v zgodovino. Z razvojem kinematografije se je razvijala tudi produkcija televizijskih oddaj. National Geographic je nadaljeval z oddajami Grizli, Krilati svet,

Skrivnost živalskega vedenja in v novejših zgodovini cenjena Pohod pingvinov in ArktiËna zgodba.

Takšni filmski podvigi bi nedvomno navdušili skupino uglednih znanstvenikov in akademikov, ki so se leta 1888 zbrali v Washingtonu v upanju, da ustanovijo ameriško društvo po vzoru Britanskega kraljevega geografskega društva. Sad njihovega sreËanja je bilo Društvo National Geographic Society, ki si je za cilj zadalo krepitev in razširjanje geografskega znanja«. Zato so zaËeli izdajati neilustrirano revijo, namenjeno veËinoma znanstvenikom in raziskovalcem. Društvo, ki so ga ustanovili, je do dandanes daleË preseglo njihove najdrznejše sanje, saj je razširjanje geografskega znanja šlo v smeri in medije, ki si jih ne bi mogli niti predstavljati.

O notranjem ustroju živalskih selitev so tako oni kot mi lahko veËinoma le ugibali, Ëeprav so ena kljuËnih sestavin zapletenosti življenja na Zemlji. Skupaj tvorijo soodvisnost in prepletenost, katerih krhkost in zamotanost šele zaËenjamo razumeti. Nove tehnologije obetajo, da bodo tako znanstvenikom kot javnosti pomagale razumeti gibanje živali in vse, kar živali potrebujejo, da so selitve uspešne. Ena zadnjih takšnih inovacij je satelitsko sledenje, ki znanstvenikom omogoËa, da sledijo gibanju živali

METULJI MONARHI LEBDIJO kot konfeti v svojem zimskem bivališËu v mehiških gozdovih, potem ko so nekateri prepotovali tudi veË kot 4000 kilometrov. Zberejo se v velikih skupinah, ki po zadnjih raziskavah štejejo od 100 do 350 milijonov metuljev. Gorske gozdove si izberejo zato, ker ugodno vplivajo na njihovo presnovo. Za njihovo zašËito so približno 500 kvadratnih kilometrov zavarovali kot biosferni rezervat, vendar je zaradi gozdarjenja ogrožen življenjski prostor monarhov zunaj rezervata.

18

swis721

19

tako, kot je bilo še pred nekaj desetletji nemogoËe. Novi oddajniki so tako majhni, da jih je mogoËe pritrditi na deset dekagramov težke arktiËne Ëigre, ki so razkrile, da ti neustrašni letalci med svojo cikcakasto selitvijo z Grenlandije na Antarktiko in nazaj preletijo kar 70.000 kilometrov, kar je veË kot katera koli druga selivka. S sateliti so znanstveniki sledili tudi 10.000-kilometrskim selitvam belih morskih psov Ëez Severni Tihi ocean in karibujem na njihovem vsakoletnem, 6000-kilometrskem pohodu po gozdovih in tundri severnega Quebeca. Ta odkritja so na glavo postavila pred tem prevladujoËa prepriËanja o gibanju živali in njihovem življenjskem okolju.

Nove sledilne tehnologije sicer pogosto lahko gredo tja, kamor jim Ëlovek ne more slediti, a se po mnenju številnih biologov najpomembnejše delo še vedno opravlja na tradicionalen naËin. Nekateri preživljajo po mesece, leta in celo vse življenje v pušËavi, na morju ali v tundri in Ëakajo, da bodo zagledali ali zaslišali živali. Nato jih opazujejo, snemajo in skušajo dognati skrivnosti, znane samo živalim samim.

Po zaslugi marljivosti in predanosti znanstvenikov tudi najširša javnost zdaj veliko bolje razume velike selitve ter bolj ceni, kako zelo so pomembne za biotsko raznovrstnost našega planeta. »e se na primer v aljaške vode iz leta v leto vraËa manj lososov, to pomeni, da bodo posledice Ëutili tudi drugi organizmi, od plenilcev na vrhu piramide, kot so pacifiški morski psi, do gozdov in zooplanktona v rekah, saj so vsi tako ali drugaËe odvisni od drstenja lososov.

Celo gibanje živali, ki se selijo samo dnevno, je vËasih izjemno pomembno.

Strokovnjaki, ki prouËujejo jezero v Palauju, domnevajo, da zlate meduze med svojim

MROŽEV MLADI» se stiska k svoji materi, medtem ko se velika Ëreda zbira za selitev.

Spomladi jih ledene plošËe odnesejo skozi Beringov preliv v »ukotsko morje, pred zimo pa se prebijejo nazaj v Beringovo morje, kjer ni ledu.

20

swis721

21

vsakodnevnim romanjem navzgor, navzdol in Ëez jezero mešajo in gnetejo jezersko vodo na naËin, ki mu prinaša novo življenje. Spet drugi morski biologi ugibajo, da bi gosta plast nomadskega zooplanktona utegnila zadrževati ogljik, kar naj bi imelo velik vpliv na svetovno podnebje.

A selitve same po sebi kot izjemen svetovni pojav ogroža vrsta novih in spreminjajoËih se dejavnikov. Poleg tega, da klimatske spremembe že same po sebi postavljajo živali pred nove izzive, Ëlovek življenjske prostore, ki jih živali potrebujejo za svoje selitve, Ëedalje bolj drobi in uniËuje. Krivci so ljudje s svojimi kmetijskimi posestvi, z živino, naselji, s spalnimi naselji in cestami. Selivci na dolge proge so ogroženi vse od mongolskih travnikov, kjer so se skrËile sezonske steze za ogrožene sajge, do Wyominga, kjer morajo vilorogi preËkati prometne ceste, Ëe želijo slediti svojim starodavnim potem v gore.

Nobenega dvoma ni, da selitve ne vplivajo samo na selivce. VËasih so prst ameriških Velikih planjav zraËili in gnojili ameriški bizoni, število žuželk pa je pomagalo uravnavati veËje število ptic pevk. Selitve so morda kljuËni mehanizem za uravnavanje ravnotežja na našem planetu, Ëeprav še ni znano, kako.

Na videz skrbno naËrtovani selitveni Ëudeži, ki se povsod po svetu dogajajo vsako uro, vsak dan in vsak letni Ëas, na naslednjih straneh dobivajo obrise neËesa veËjega, kot so zgolj znanstveni pojavi. Postajajo skupna bitka za preživetje, ki povezuje vsa zemeljska bitja.

»REDA GNUJEV se med selitvijo Ëez tanzanijski Serengeti spušËa po kamnitem poboËju. »reda se premika vse leto skoraj brez premora. V veË kot 3000 kilometrov dolgem krogu v smeri urnega kazalca poËasi sledi sezonskim padavinam in travam. Selitev se prekine samo ob koncu jeseni za dva ali tri tedne, ko samice skotijo novo generacijo mladiËev.

22

swis721

23