a. co m ar n jig
kn kolofon 2020.indd 1
14.7.2020 9:49:21
MALA LATINSKA SLOVNICA
Robert Čepon, prof.
Recenzenta
dr. Matjaž Babič Barbara Damjan, prof.
Uredila in jezikovno pregledala
Bronislava Aubelj
Oprema in oblikovanje
Davor Grgičević
Prelom
Vilma Zupan
Izdala in založila
Modrijan izobraževanje, d. o. o.
Za založbo
Matic Jurkošek
Tisk
Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.
Naklada
500 izvodov
a. co m
Avtor
Ljubljana 2020
ar n
Tretja izdaja
jig
Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com
kolofon 2020.indd 2
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.124’02 ČEPON, Robert Mala latinska slovnica : s temeljnim besediščem latinskega jezika / Robert Čepon. – 3. izd. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7070-76-7 COBISS.SI-ID 22104323
14.7.2020 9:49:34
001-006.qxd
26.1.2011
11:42
Page 3
O LATINSKEM JEZIKU
ar na .c om
Latinščina je članica velike indoevropske družine jezikov, v katero spadajo indijščina, iranščina, armenščina, albanščina, grščina, keltščina, germanski in slovanski jeziki idr. Latinščina (lingua Latina) je bila jezik rimske države, ki je prvotno obsegala le pokrajino Lacij (Latium) na zahodu osrednjega dela Apeninskega polotoka. Tu, na bregovih reke Tibere, so indoevropski Latini sredi 8. stol. pr. n. št. ustanovili Rim, glavno mesto države, ki si je v nekaj stoletjih z neprestanimi vojnami najprej podredila Apeninski polotok, nato pa je svojo nadvlado vsilila tudi vsem narodom Evrope, Azije in Afrike, ki so živeli na obalah Sredozemskega morja. Latinski jezik se je uveljavil predvsem na zahodu in severu imperija, ne pa na vzhodu, kjer so Rimljani prišli v stik z razvitejšo grško (helenistično) civilizacijo, ki je s svojo bogato kulturo močno vplivala na Rim in latinščino.
Po propadu rimske države so se iz pogovorne latinščine polagoma razvili romanski jeziki (portugalščina, španščina, francoščina, italijanščina, romunščina idr.), literarna latinščina pa je v nekoliko spremenjeni obliki živela dalje in bila skozi celotno obdobje srednjega ter del novega veka mednarodni jezik, ki je povezoval evropske izobražence in zagotavljal enotnost evropskega kulturnega prostora. Kljub postopni uveljavitvi nacionalnih jezikov v novem veku se je latinščina kot jezik znanosti uporabljala v večini evropskih držav vse do sredine 18. stoletja.
kn
jig
Danes noben narod ne govori latinsko, vendar to ni mrtev jezik, saj se zaradi svoje preciznosti, enopomenskosti in mednarodne razumljivosti uporablja v strokovni terminologiji številnih znanosti.
SAMOSTALMIK IN PRIDEVNIK
001-006.qxd
26.1.2011
11:42
Page 4
Zahvaljujem se dr. Matjažu Babiču, da je pregledal rokopis, me opozoril na prenekatero napako in s svojimi predlogi in nasveti prispeval k oblikovanju posameznih poglavij.
ar na .c om
Avtor
SEZNAM KRATIC
akuzativ, tožilnik
Ab., abl.
ablativ
D., dat.
dativ, dajalnik
f
femininum, ženski spol
fut.
futur
G., gen.
genetiv, rodilnik
kn
jig
A., akuz.
inf.
infinitiv, nedoločnik
m
maskulinum, moški spol
n
nevtrum, srednji spol
N., nom.
nominativ
pf.
perfekt
prez.
prezent
V.
vokativ
OBLIKOSLOVJE
001-006.qxd
26.1.2011
11:42
Page 5
KAZALO 3
GLASOSLOVJE (FONETIKA)
7
GLAGOL
37
KATEGORIJE GLAGOLSKIH OBLIK OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE Oblike prezentove osnove Oblike perfektove in supinove osnove NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE Particip Supin Gerundij Gerundiv Infinitiv DEPONENTNIKI POLDEPONENTNIKI NEPRAVILNI GLAGOLI Glagol sum Glagol eo in zloženke Glagol fero in zloženke Glagol fio Glagoli volo, nolo in malo NEPOPOLNI GLAGOLI
37 37 38 42 46 46 47 48 48 48 49 52 52 52 54 55 56 57 58
ar na .c om
O LATINSKEM JEZIKU
LATINSKA PISAVA Delitev glasov IZGOVARJAVA Klasična in poklasična izgovarjava LATINSKI NAGLAS Dolžina (kvantiteta) zlogov Pravila latinskega naglasa
OBLIKOSLOVJE (MORFOLOGIJA)
8 8 9 9 10 10 10
11
BESEDNE VRSTE
12
SAMOSTALNIK (SUBSTANTIV) IN PRIDEVNIK (ADJEKTIV)
12
12 13 13 14 18 21 21
PRISLOV (ADVERB)
24
STOPNJEVANJE PRISLOVOV Posebnosti v stopnjevanju prislovov SOODNOSNI (KORELATIVNI) PRISLOVI
24 25 25
ŠTEVNIK (NUMERALE)
25
GLAVNI IN VRSTILNI ŠTEVNIKI DELILNI IN PRISLOVNI ŠTEVNIKI
26 27
ZAIMEK (PRONOMEN)
29
OSEBNI IN POVRATNI OSEBNI ZAIMKI SVOJILNI IN POVRATNI SVOJILNI ZAIMKI KAZALNI ZAIMKI OZIRALNI ZAIMEK VPRAŠALNI ZAIMKI NEDOLOČNI ZAIMKI SOODNOSNI ZAIMKI
29 30 31 32 33 34 36
kn
jig
SPOL, SKLON IN ŠTEVILO SKLANJATVE (DEKLINACIJE) Prva ali a-deklinacija Druga ali o-deklinacija Tretja deklinacija Četrta ali u-deklinacija Peta ali e-deklinacija STOPNJEVANJE (GRADACIJA) PRIDEVNIKOV Posebnosti v stopnjevanju pridevnikov
21 22
SKLADNJA (SINTAKSA)
59
STAVČNI ČLENI
60
OSEBEK (SUBJEKT) IN POVEDEK (PREDIKAT) PREDMET (OBJEKT) PRILASTEK (ATRIBUT) Pridevniški prilastek Samostalniški prilastek Povedkov prilastek STAVČNA VLOGA PREDLOŽNIH ZVEZ
60 60 61 62 62 63 64
RABA BESEDNIH VRST
65
PRIDEVNIK Posamostaljeni pridevniki Komparativ Superlativ ZAIMEK Svojilni zaimki Povratni (refleksivni) zaimki Kazalni zaimki Nedoločni zaimki
65 65 66 66 67 67 67 68 70
SKLADNJA SKLONOV
73
NOMINATIV (IMENOVALNIK) VOKATIV (ZVALNIK)
73 73
26.1.2011
11:42
Page 6
GENETIV (RODILNIK) Svojilni genetiv (genetivus possessivus) Osebkov in predmetni genetiv (subjektni in objektni genetiv) Delni genetiv (genetivus partitivus) Genetiv lastnosti (genetivus qualitatis) Genetiv ob pridevnikih Genetiv ob glagolih DATIV (DAJALNIK) Dativ kot posredni predmet (indirektni objekt) Dativ posestnika (dativus possessoris) Dativ povzročitelja (dativus auctoris) Dativ interesa Dativ namena (dativus finalis) Dvojni dativ (dativ namena in dativ interesa) AKUZATIV (TOŽILNIK) Akuzativ kot predmet Glagoli z dvema dopolniloma v akuzativu Akuzativ raztezanja v času in prostoru (accusativus extensionis) Akuzativ vzklika (accusativus exclamationis) ABLATIV Pravi ablativ (ločilnik) Instrumental (orodnik) Lokativ (mestnik) Skladnja krajevnih imen
73 73
PREDLOG (PREPOZICIJA)
88
74 75 75 75 76 77
GERUNDIV (GERUNDIVUM) Gerundiv kot povedkovo določilo: pasivna opisna konjugacija Gerundiv kot prilastek: gerundivni sklad Gerundiv kot povedkov prilastek SUPIN (NAMENILNIK)
108 109 110 111 112
ar na .c om
001-006.qxd
jig
Predlogi z akuzativom Predlogi z ablativom Predlogi z akuzativom in ablativom
113
79 79 79 80
PREHODNOST GLAGOLSKI NAČIN (GENUS) ČASI (TEMPORA) Prezent Perfekt in imperfekt Pluskvamperfekt Futur I Futur II NAKLON (MODUS) Indikativ Imperativ Konjunktiv
113 113 114 114 114 115 115 115 115 115 116 117
81
SKLADNJA STAVKA
119
77 78 78 78 79
NEODVISNI VPRAŠALNI STAVKI
119
ZLOŽENI STAVEK
120 120 120 121 121 121 122 122 122 123
103 105 107
PRIREDJE IN PRIREDNI VEZNIKI Vezalno priredje Stopnjevalno priredje Ločno priredje Protivno priredje Vzročno priredje Posledično ali sklepalno priredje Brezvezje (asindeton) PODREDJE Raba osebnih glagolskih oblik v odvisnih stavkih Osebkovi in predmetni odvisniki Prislovnodoločilni odvisniki Prilastkovi, osebkovi in predmetni odvisniki, uvedeni z oziralnimi zaimki in prislovi ODVISNI GOVOR PREGLED RABE POGOSTEJŠIH PODREDNIH VEZNIKOV PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH GLAGOLOV Z »NEPRAVILNIMI« PERFEKTI IN SUPINI PREGLEDNICE GLAGOLSKIH OBLIK PREGLED NEKATERIH POGOSTEJŠIH PREDPON
107 108
TEMELJNO BESEDIŠČE LATINSKEGA JEZIKA
82 82 82 83 86 87 88 90 91
NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE
91
INFINITIV (NEDOLOČNIK) Skladenjska vloga infinitiva Akuzativ z infinitivom (accusativus cum infinitivo) Nominativ z infinitivom (nominativus cum infinitivo) PARTICIP Osnovni pomen latinskih participov Nominalna raba participa Aktivna opisna konjugacija Participium coniunctum (povezani particip) Absolutni ablativ GERUNDIJ (GERUNDIUM) Raba in prevajanje gerundija v različnih sklonih Gerundij s predmetom v akuzativu
91 92
kn
OSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE
93 98 100 100 101 102
123 125 131 139 142 145 147 151 154
157
jig
kn a. co m
ar n
007-023.qxd
26.1.2011
11:47
Page 8
LATINSKA PISAVA Rimljani so pisavo prevzeli od Etruščanov, ti pa od Grkov, ki so poseljevali južno Italijo (Veliko Grčijo). Sprva so pisali samo z velikimi črkami (litterae maiusculae, unciales), pozneje pa so za poslovne in zasebne namene začeli uporabljati tudi male črke (litterae minusculae). Sedaj pišemo veliko začetnico tako kot v slovenščini, poleg tega pa tudi v pridevnikih in prislovih, izpeljanih iz lastnih imen, npr. populus Romanus rimsko ljudstvo, lingua Latina latinski jezik.
2
Latinska abeceda ima 24 črk:
ar na .c om
1
A a, B b, C c, D d, E e, F f, G g, H h, I i, K k, L l, M m, N n, O o, P p, Q q, R r, S s, T t, U u, V v, X x, Y y, Z z
3
Za i in j ter za u in v so imeli Rimljani samo po en znak: I oz. V, npr. IVPITER (Iupiter), AVGVSTVS (Augustus). Danes zaradi večje jasnosti uporabljamo znak V za konzonant in U za vokal. Črki y in z ter skupine ch, ph, th in rh najdemo le v besedah, prevzetih iz drugih jezikov, predvsem iz grščine.
Črko k najdemo zelo redko, npr. v besedi Kalendae Kalende (1. dan v mesecu).
Delitev glasov 4
Glasove v latinščini1 delimo na soglasnike (konzonante) in samoglasnike (vokale). Po odprtosti in mestu izgovarjave se soglasniki delijo na: zapornike (okluzive) goltnike (guturale): k, g ustničnike (labiale): p, b zobnike (dentale): t, d ustničnonebnike (labiovelare): kw, gw
●
pripornike (spirante): s, f, h
●
zvočnike (sonante) nosnike (nazale): m, n jezičnike (likvide): l, r polvokale: i , u
kn
jig
●
Samoglasniki se delijo na enostavne samoglasnike (monoftonge) in dvoglasnike (diftonge). ●
enostavni samoglasniki: a, e, i, o, u
Latinski samoglasniki so dolgi ali kratki (glej opombo 2). ●
dvoglasniki: ai, ei, oi, aw 8
GLASOSLOVJE
1 Navedeni so glasovi klasične latinščine; poklasična latinščina ne razlikuje med dolgimi in kratkimi samoglasniki, nima dvoglasnikov ai in oi ter ustničnonebnikov gw in kw, ima pa zlitnik c.
007-023.qxd
26.1.2011
11:47
Page 9
Dvoglasniki so vedno dolgi.
y lyra lira
ar na .c om
V izposojenkah iz grščine in drugih jezikov nastopajo poleg naštetih še naslednji glasovi: samoglasnik ü, dvoglasnik ew, zlitnik (afrikata) dz, pridihnjeni zaporniki (aspirirane okluzive) ph, th, kh.
z zona pas
dz, z dzona, zona
ch, ph, rh, th schola šola; Philippus Filip; Rhenus Ren; theatrum gledališče
h, f, r, t shola; filippus; renus; teatrum
IZGOVARJAVA
Klasična in poklasična izgovarjava
Ločimo dve izgovarjavi latinskega jezika: klasično (avtentično) in poklasično (tradicionalno, cerkveno). Glasove v latinščini na splošno izgovarjamo tako, kot jih pišemo. Za spodaj navedene pa velja: Zapis
Izgovarjava
i* ius pravo, Pompeius Pompej
i j – na začetku besede pred vokalom in med dvema vokaloma: jus, pompejus
u lingua jezik; aqua voda
u v – v skupinah ngu, qu pred vokali: lingva; akva w (dvoustnični v) v diftongih: awrum, ewropa
aurum zlato, Europa Evropa
ks noks
ü, i lüra, lira
kn
jig
x nox noč
* I se v besedah iens idoč, ii šel sem izgovarja kot i: iens, ii. V grških besedah se i vedno izgovarja kot vokal (npr. v imenih Ionia, Iason, Ios). V diftongu ei se i izgovarja kot j (eius ejus).
9
5
007-023.qxd
26.1.2011
11:47
Page 10
Izgovarjava
Zapis
POKLASIČNA ae aj due e pena
duaj oj pojna
e
ar na .c om
duae dve oe* poena kazen
KLASIČNA
c corpus telo, Cicero
k korpus, kikero
k – pred a, o, u in konzonanti: korpus c – pred e, i, y, ae, oe, eu cicero
s rosa vrtnica, Caesar
s rosa, kajsar
z – med vokaloma: roza, cezar
ti ** natio narod; amicitia prijateljstvo
ti natio, amikitia
ci – pred vokali: nacio, amicicia
* Kadar vokala v skupinah ae in oe ne tvorita diftonga in se izgovarjata ločeno, je to zaznamovano s pikama ali črtico nad drugim vokalom, npr. poëta pesnik (poeta), aër zrak (aer). ** Skupina ti se tudi v poklasični latinščini pred vokali izgovarja kot ti: – kadar je i dolg, npr. totius vsega: totius; – za s, x, t, npr. bestia zver: bestia; – v tujkah, npr. Aegyptius Egipčan: egiptius; Miltiades: miltiades.
LATINSKI NAGLAS
Dolžina (kvantiteta) zlogov 6
Latinski zlog je dolg:
po naravi, kadar ima diftong ali dolg vokal,2 npr. au-rum zlato, n~-tã-ra narava, con-sß-l~-tus konzulat
jig
●
●
po stavi (pozicijska dolžina), kadar vokalu sledita dva ali več konzonantov oz. x (= ks) ali z (= dz), npr. d‘-lec-to razveseljujem, ex-emp-lum primer
kn
Kadar kratkemu vokalu sledita dva konzonanta, od katerih je prvi k, g, t, d, p, b, drugi pa l ali r, ostane zlog kratek, npr. P.-r0-cles, c.-r.-brum možgani.
Pravila latinskega naglasa
7
Dvozložne besede so naglašene na predzadnjem zlogu, npr. h4mo človek, v§§ta življenje. Tro- in večzložne besede so naglašene: ●
na predzadnjem zlogu, kadar je ta dolg, npr. n~t ãra narava, m.d0c § n| zdravilo, modestus skromen
●
na predpredzadnjem zlogu, kadar je predzadnji zlog kratek, npr. mßsculus mišica, Iupp0ter Jupiter, cer.brum 10
GLASOSLOVJE
2 Zlasti v slovarjih so dolgi samoglasniki označeni s črtico (~, ‘, §, Ç, ã, y- ), kratki pa bodisi nimajo oznake ali pa so označeni s polkrožcem (|, ., 0, 4, ß, $), npr. m.d0c§n|.
jig
kn a. co m
ar n
007-023.qxd
26.1.2011
11:47
Page 12
BESEDNE VRSTE 8
Besedne vrste delimo na pregibne in nepregibne. Pregibne besedne vrste so: samostalnik (substantiv)
●
pridevnik (adjektiv)
●
števnik
●
zaimek (pronomen)
●
glagol (verbum)
ar na .c om
●
Pregibanju samostalnika, pridevnika, zaimka in števnika pravimo sklanjanje (dekliniranje), pregibanju glagola pa spreganje (konjugiranje). Nepregibne besedne vrste so: ●
prislov (adverb)
●
predlog (prepozicija)
●
veznik (konjunkcija)
●
medmet (interjekcija)
Pridevnik in prislov poznata tudi stopnjevanje (gradacijo).
SAMOSTALNIK (SUBSTANTIV) IN PRIDEVNIK (ADJEKTIV) 9
jig
SPOL, SKLON IN ŠTEVILO
V latinščini razlikujemo tri spole, šest sklonov in dve števili. Spoli so:
moški spol (maskulinum)
●
ženski spol (femininum)
●
srednji spol (nevtrum)3
3 V paradigmah te slovnice bomo spole označevali s krajšavami m, f in n.
kn
●
Skloni so: ●
1. sklon: nominativ (imenovalnik, kdo ali kaj?)
●
2. sklon: genetiv (rodilnik, koga ali česa?)
●
3. sklon: dativ (dajalnik, komu ali čemu?)
●
4. sklon: akuzativ (tožilnik, koga ali kaj?)
●
5. sklon: vokativ (zvalnik, uporablja se le v nagovoru)
●
6. sklon: ablativ (orodnik/mestnik/ločilnik, s kom ali s čim/kje/od kod?) 12
OBLIKOSLOVJE
007-023.qxd
26.1.2011
11:48
Page 13
Števili sta: ●
singular (ednina)
●
plural (množina)
ar na .c om
SKLANJATVE (DEKLINACIJE)
Latinske samostalnike sklanjamo (dekliniramo) po petih sklanjatvah (v slovnici jih bomo imenovali deklinacije). Imenujejo se po končnem glasu osnove, ki jo dobimo, če genetivu plurala odbijemo obrazilo -rum oz. -um. Deklinacija samostalnika
Nominativ singulara
Genetiv plurala
Osnova
1. ali a-
amica prijateljica
amic~-rum
na -a: amica-
amicus prijatelj
amicÇ-rum
na -o: amico-
consul konzul
consul-um
na konzonant: consul-
civis državljan
civi-um
na i: civi-
manus roka
manu-um
na -u: manu-
dies dan
di‘-rum
na -e: die-
2. ali o-
3. ali mešana 4. ali u5. ali e-
4
10
4 Glej opombo 8.
Splošna pravila
11
jig
1. Vokativ singulara se od nominativa razlikuje samo pri samostalnikih na -us v 2. deklinaciji, zato ga navajamo samo pri njej. Vokativ plurala je v vseh deklinacijah enak nominativu plurala. 2. Samostalniki srednjega spola imajo v singularu in pluralu po tri sklone enake: nominativ, akuzativ in vokativ. 3. Dativ in ablativ plurala sta vedno enaka.
Prva ali a-deklinacija
12
kn
Po 1. ali a-deklinaciji se sklanjajo samostalniki, ki se v nominativu singulara končujejo na -a, v genetivu pa na -ae. Osnova se končuje na -~.
N. G. D. A. Ab.
Singular
amica prijateljica amicae prijateljice amicae prijateljici amicam prijateljico (cum)5 amica s prijateljico
Plural amicae prijateljice amicarum prijateljic amicis prijateljicam amicas prijateljice (cum) amicis s prijateljicami
5 Predlog cum (s, z) se veže z ablativom in označuje spremstvo, druženje.
Večina samostalnikov 1. deklinacije je ženskega spola. Moškega spola so imena moških oseb, npr. incola prebivalec, poeta pesnik, nauta mornar. 13 SAMOSTALNIK IN PRIDEVNIK
007-023.qxd
26.1.2011
11:48
13
Page 14
1. Nekateri samostalniki imajo samo množinsko obliko (pluralia tantum), npr.: Athenae -arum Atene divitiae -arum bogastvo Kalendae -arum kalende, 1. dan v mesecu Nonae -arum none, 5. ali 7. dan v mesecu
ar na .c om
2. Nekateri samostalniki imajo v pluralu drugačen pomen kot v singularu, npr: copia -ae obilje, množica copiae -arum čete fortuna -ae sreča fortunae -arum premoženje littera -ae črka litterae -arum črke; pismo, pisma; književnost, znanost(i) 3. Staro obrazilo -as v genetivu singulara se je ohranilo le v nekaterih v zvezah, npr.: pater familias družinski oče, gospodar mater familias družinska mati, gospodinja
Druga ali o-deklinacija 14
Po 2. ali o-deklinaciji se sklanjajo samostalniki moškega spola na -us in -er ter samostalniki srednjega spola na -um, katerih osnova se končuje na -o. V genetivu singulara se končujejo na -i, v genetivu plurala pa na -orum.
15
Samostalniki na -us
Večina samostalnikov na -us je moškega spola.
Ženskega spola so: humus zemlja; imena dežel, mest in otokov grškega izvora, npr. Aegyptus Egipt, Corinthus Korint; imena dreves, npr. pirus hruška, cerasus češnja. Vokativ singulara se končuje na -e. Singular
amicus prijatelj amici prijatelja amico prijatelju amicum prijatelja (cum) amico s prijateljem amice prijatelj!
kn
jig
N. G. D. A. Ab. V.
16
17
Plural
amici prijatelji amicorum prijateljev amicis prijateljem amicos prijatelje (cum) amicis s prijatelji amici prijatelji!
1. Osebna imena na -ius imajo vokativ singulara na -i, npr.: N. Gaius, V. Gai; N. Antonius, V. Antoni. V vokativu singulara ima -i tudi samostalnik filius sin: fili. 2. Samostalnik deus bog ima vokativ singulara deus. Nekateri skloni v pluralu imajo tudi skrčene oblike: N. dei (dii, di), G. deorum, D. deis (diis, dis), A. deos, Ab. deis (diis, dis).
Samostalniki na -er Vsi samostalniki na -er so moškega spola. Sklanjamo jih enako kot samostalnike na -us. 14
OBLIKOSLOVJE