http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612710095

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem 8 preteklost knjigarna.com swis721 UČBENIK

CMYKŠOLE ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE 10/100/90/0

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 1

9.3.10 8:54

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole Strokovni pregled: dr. Marko Štuhec, dr. Andrej Pančur, dr. Sabina Ž. Žnidaršič, mag. Marjeta Šifrer Jezikovni pregled: Sabina Tamše Oblikovni pregled: Gregor Inkret Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o.

Slikovno gradivo: Bridgeman Art, Delo d. d., Mestni muzej Ljubljana, Muzej motociklov Vransko, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Reuters picture archive, Slovenski etnografski muzej, Slovenski šolski muzej, Svet Evrope, Univerza v Ljubljani, iStockphoto, arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Prva izdaja: 2006 © 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.

V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

RP 8 UC 2009 notranjost 1del.indd 2

94(075.2) RAZISKUJEM preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole / Anita Mirjanić ... [et al.] ; [zemljevidi Monde neuf; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-009-5 1. Mirjanić, Anita 250152192

11.3.10 13:58

Dragi uÄ?enci in uÄ?itelji zgodovine, Ĺže dolgo smo si Ĺželeli, da bi izdali uÄ?benik, ki bi vam pomagal pouÄ?evanje in uÄ?enje zgodovine narediti aktivno, dinamiÄ?no in aktualno z vkljuÄ?evanjem sodobnih dogodkov. UÄ?benik Raziskujem preteklost 8 omogoÄ?a uporabo sodobnih postopkov pri prouÄ?evanju zgodovine in spodbuja kritiÄ?nost ter pridobivanje spretnosti povezovanja razliÄ?nih veĹĄÄ?in, znanj in izkuĹĄenj.

UÄ?benik Raziskujem preteklost 8 je uÄ?benik nove generacije. Vanj so vkljuÄ?ena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Ĺ e posebno smo se trudili, da bi uÄ?benik oblikovali nazorno in privlaÄ?no.

Dragi uÄ?enci, upamo, da vam bo ta izvirni uÄ?benik v veselje pri uÄ?enju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi uÄ?itelji, upamo, da vam bo ta izvirni uÄ?benik v pomoÄ? pri pouÄ?evanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.

Mag. Jelka Razpotnik Urednica

Kdaj se je v Evropi zaÄ?ela industrijska revolucija

Predstavlja posameznike ali ustanove, ki so odloÄ?ilno vplivali na zgodovino v doloÄ?enem obdobju.

GEORGE STEPHENSON (1781–1848) t äFMF[OJ�LJ JOäFOJS t OKFHPW PýF KF CJM SVEBS W QSFNPHPWOJLV LKFS KF VQSBWMKBM TUSPKF QSJ OKFN TF KF WFMJLP OBVýJM P TUSPKJI LJ TP HB [FMP [BOJNBMJ t LFS KF NPSBM EFMBUJ OB LNFUJKJ OJ IPEJM W �PMP CSBUJ JO QJTBUJ TF KF OBVýJM �FMF W PESBTMJ EPCJ t MFUB KF [HSBEJM LSBK�P äFMF[OJ�LP QSPHP t T TWPKP MPLPNPUJWP 3PDLFU KF MFUB [NBHBM OB UFLNPWBOKV W IJUSPTUJ LJ TP HB QSJSFEJMJ CPHBUJ äFMF[OJ�LJ WMBHBUFMKJ MPLPNPUJWB KF EPTFHMB IJUSPTU LN I

t Leta 1814 je AngleĹž George Stephenson naredil prvo pravo lokomotivo, ki se je imenovala BlĂźcher. Skupaj s sinom Robertom je skonstruiral izboljĹĄano lokomotivo z veÄ?cevnim kotlom, ki se je imenovala Rocket (raketa). t Leta 1825 so v Veliki Britaniji odprli prvo ĹželezniĹĄko progo med Stocktonom in Darlingtonom. ÄŒez deset let v Evropi skoraj ni bilo veÄ? deĹžele brez ĹželezniĹĄkih prog. Potovanje z njimi je bilo vsaj desetkrat hitrejĹĄe kakor z najhitrejĹĄo poĹĄtno koÄ?ijo. Ĺ˝eleznica je dobila vodilno vlogo v prometu tedanjega Ä?asa.

Obarvan tekst uÄ?encu omogoÄ?a, da v tekstu takoj opazi bistvo doloÄ?ene teme.

Ĺ˝eleznica je imela tudi odloÄ?ilno vlogo pri ĹĄirjenju industrije: t 1POVEJMB KF EFMP UJTPĘŠJN EFMBWDFN OB äFMF[OJDJ JO SVEBSKFN LJ TP kopali Ĺželezovo rudo za izdelovanje ĹželezniĹĄkih tirov in premog za pogon lokomotiv. t 7QMJWBMB KF OB QPSBTU QPMKFEFMKTLF JO SJCJĂ?LF QSPJ[WPEOKF TBK KF omogoÄ?ala prevoz njihovih izdelkov v oddaljene kraje. t ,FS TF KF QPUPWBOKF QPDFOJMP KF äFMF[OJDB OBWEVĂ?FWBMB [B QPUPWBOKB W oddaljene kraje. Ljudi je spodbujala k zaposlovanju v oddaljenih mestih. t 1P äFMF[OJĂ?LJI UJSJI TP QPUPWBMJ QPĂ?UB QBLFUJ JO QJTNB QSBW UBLP UVEJ Ä?asopisi s sveĹžimi novicami.

ALI VEŠ? o EB KF CJM "NFSJýBO 4BNVFM .PSTF LJ KF MFUB TWPKJN QSJKBUFMKFN QPTMBM QSWJ UFMFHSBN JO HB �UFKFNP [B J[VNJUFMKB UFMFHSBGB UBLP LBLPS 'VMUPO TMJLBS MFUB KF W /FX :PSLV VTUBOPWJM /BSPEOP BLBEFNJKP MJLPWOF VNFUOPTUJ o EB TP W TUPMFUKV J[VNJMJ UVEJ LPMP JO PUSP�LJ WP[JýFL o EB OBKIJUSFK�J WMBL OB TWFUV EBOFT WP[J W ÀBOHIBKV JNFOVKF TF .BHMFW NBHOFUJD MFWJUBUJPO o NBHOFUOP MFCEFOKF EPTFäF WFý LPU LN I WFOEBS QPUOJLF PCJýBKOP QSFWBäB T IJUSPTUKP LN I

knjigarna.com swis721

S premiĹĄljeno izbrano fotograďŹ jo in tekstom uÄ?ence opozarja na aktualne dogodke, ki so povezani z obravnavano temo.

-KVEKF TP W TUPMFUKV HMFEF OB DFOP MBILP QPUPWBMJ W �UJSJI WP[OJI SB[SFEJI &MFHBOUOJ WBHPOJ QSWFHB SB[SFEB TP TMPWFMJ QP VEPCOPTUJ JO SB[LP�OJ PQSFNJ 7JTPLB DFOB KF [BHPUBWMKBMB [BTFCOPTU JO QSJKFUOP QPUPWBOKF /FLPMJLP NBOK VEPCOP KF CJMP W ESVHFN SB[SFEV 7 USFUKFN TP CJMF QPUOJLPN OBNFOKFOF TBNP MFTFOF LMPQJ OB TMJLJ TMJLBSKB )POPSFKB %BVNJFSB W ýFUSUFN QB MF TUPKJ�ýB

ALI VEĹ ?

UÄ?ence seznanja z zanimivimi in manj poznanimi dejstvi, ki so povezana s temo.

CMYK 10/100/90/0

o EBOFT TP äFMF[OJDF TQFMKBOF UVEJ QPE NPSKFN JO TFäFKP N QPE NPSTLP HMPCJOP 5BLP KF HSBKFOB LN EPMHB QSPHB NFE KBQPOTLJNB PUPLPNB )PO�V JO )PLBJEP W &WSPQJ QB QPENPSTLJ QSFEPS LJ QPWF[VKF 7FMJLP #SJUBOJKP T DFMJOP &VSPUVOOFM

o OBKWFýKB IJUSPTU LJ KP KF EPTFHMB CSJUBOTLB QBSOB MPLPNPUJWB .BMMBSE MFUB KF CJMB LN I 1SJ UFN KF WMFLMB TFEFN WBHPOPW T UPOBNJ UPWPSB #PMK LPU MPLPNPUJWB TF KF VUSVEJM LVSKBý LJ TF KF [BSBEJ QSFWFMJLF PCSFNFOJUWF IVEP QP�LPEPWBM

AKTUALNO

/B ,JUBKTLFN TP MFUB [HSBEJMJ äFMF[OJ�LP QSPHP LJ KF QPWF[BMB NFTUP (PMNVOE [ HMBWOJN NFTUPN 5JCFUB -BTIP 1SPHB KF EPMHB LJMPNFUSPW JO WFMKB [B OBKWJ�KF MFäFýP QSPHP OB TWFUV TBK TF OB QSFMB[V 5BOHVMB QPW[QOF OB NFUSPW 4QFMKBOB KF TLP[J TFEFN QSFEPSPW JO ýF[ NPTUPW

Z vpraĹĄanji, ki obsegajo razliÄ?ne zahtevnostne ravni, uÄ?ence navaja na kritiÄ?no razmiĹĄljanje.

PONOVIMO ,BUFSJ QPHPKJ TP PNPHPýJMJ [BýFUFL JOEVTUSJKTLF SFWPMVDJKF W 7FMJLJ #SJUBOJKJ 4 LBUFSJNJ J[VNJ TF KF [BýFMB JOEVTUSJKTLB SFWPMVDJKB ,BL�FO KF CJM QPNFO �JSKFOKB äFMF[OJDF W HPTQPEBSTUWV /BWFEJ UFIOJýOF OPWPTUJ [OBOTUWFOP UFIOJýOF SFWPMVDJKF PREMISLI "MJ KF EBOFT MBäKF J[VNMKBUJ LPU OFLPý "MJ KF äF WTF J[VNMKFOP

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 3

9.3.10 8:54

6

EVROPA IN SVET V 15. IN 16. STOLETJU: meje znanega sveta se razširijo

8 10 13 16 18 21 23

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Kako je svetovna trgovina vplivala na svet Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa Nov pogled na svet in človeka Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

25 28

Potovanja v skrivnostne kraje Azije in Afrike Moja zgodba

30 EVROPA IN SVET V 16. STOLETJU: spremenjena politična in verska podoba Evrope 32 35 38 41

Kako je reformacija razdelila Evropo Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen Kako so verske vojne prizadele Evropo Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

43 46 49 52

Življenje v Osmanskem cesarstvu Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče Moja zgodba

54 EVROPA IN SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU: od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda

knjigarna.com swis721

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 4

56 60 63 66 68 70 72 75 77 79

Kako so Evropi vladali absolutisti Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet Kako se je reformirala habsburška monarhija Ali so reforme v slovenskih deželah uspele Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija Kako je revolucija spremenila Francijo Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij Tri Napoleonove usodne napake Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

81 84

Barok Moja zgodba

CMYK 10/100/90/0

9.3.10 8:54

86 EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: vzpon meščanstva in uveljavljanje demokracije 88 91 93 95 98 102 105 109 112

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo Leto 1848 – leto revolucij Pomlad narodov v Evropi Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju Kako se je utrjevala demokracija Leto 1848 in Slovenci Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja Moja zgodba

114 EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: tehnična revolucija in industrializacija 116 118 122 124 127 130 133

Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija Kako se je industrializacija razširila po svetu Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi Kako je imperializem spremenil podobo sveta Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

137 140 143 146 149

Prve kapitalistične velesile Izumi, ki so spremenili življenje ljudi Življenje v 19. stoletju Kako je potekal boj za pravice delavcev in žensk Kultura in umetnost v 19. stoletju

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 5

9.3.10 8:54

• 1453 konec stoletne vojne • 1455 Gutenberg natisne Biblijo • 1488 Diaz obpluje Rt dobrega upanja • 1492 Krištof Kolumb odkrije Ameriko • 1494 pogodba v Tordesillasu • 1497 Cabot doseže obale Severne Amerike • 1497 V. da Gama pripluje do Indije

1450

• 1500 Cabral doseže obalo Brazilije • 1511 v Ameriko priplujejo prvi sužnji • 1519 Magellan se odpravi na pot okoli sveta • 1519 padec države Aztekov

• 1531 padec države Inkov • 1531 prva borza v Antwerpnu • 1543 Versalius izda delo o zgradbi človeškega telesa • 1543 Kopernik izda delo o gibanju teles

1500 • 1577 Drake se odpravi okoli sveta • 1588 angleška zmaga nad špansko mornarico

1550 • 1608 izumljen teleskop

1600

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: meje znanega sveta se razširijo

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 6

Pot Krištofa Kolumba: Evropejcem je odprl pot v Ameriko

knjigarna.com swis721

Ameriške civilizacije: španski osvajalci so uničili azteški in inkovski imperij

CMYK 10/100/90/0

Južna Amerika: ozemlje sta si razdelili Španija Latinska Amerika: in Portugalska obstajale so razvite indijanske civilizacije

9.3.10 8:54

VSEBINA 1 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek 2 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet 3 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij 4 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet 5 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa 6 Nov pogled na svet in človeka 7 Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah 8 Potovanje v skrivnostne kraje Azije in Afrike

KLJUČNE BESEDE • geografska odkritja • Novi svet • svetovna trgovina • kapitalizem • trgovina s sužnji • humanizem • renesansa

Evropa: evropsko poznavanje sveta je bilo omejeno Kitajska: bila je zelo tehnološko razvita

knjigarna.com swis721 Afrika: obstajala so številna kraljestva; trgovina s sužnji

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 7

CMYK 10/100/90/0

9.3.10 8:54

GLAVNE IDEJE Kakšen je bil srednji vek v Evropi Srednji vek se je končal s krizo Kako so si Evropejci predstavljali svet

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

KLJUČNE BESEDE stoletna vojna črna smrt Marko Polo

Kakšen je bil srednji vek v Evropi Približno tisočletno obdobje srednjega veka je Evropejcem prineslo mnogo novega. Življenje v 7. ali 8. stoletju se je precej razlikovalo od življenja nekoga, ki je živel petsto let pozneje.

Srednjeveški pisci so takratno družbo delili na tri dele ali stanove: • tiste, ki molijo (duhovščina ali prvi stan), • tiste, ki se vojskujejo (plemstvo ali drugi stan), • tiste, ki delajo (kmetje in meščani ali tretji stan).

Položaj v družbi je bil deden.

Kmetijstvo je bilo ob koncu srednjega veka še vedno prevladujoča dejavnost.

Odnosi med ljudmi so temeljili na fevdalni ureditvi. Na vrhu družbe je bil vladar, ki je zemljo (imenovano fevd) podeljeval plemičem v zameno za vojaško službo ali kot nagrado, na primer za izkazan velik pogum na bojišču. Večino srednjeveškega prebivalstva v Evropi so sestavljali kmetje.

Ti niso imeli osebne svobode in brez dovoljenja zemljiškega gospoda niso smeli zapustiti rojstnega kraja.

Od 10. stoletja dalje je število prebivalstva naraščalo, kar je vplivalo na razmah trgovine. Razširilo se je kovanje denarja. V obtoku je bilo veliko različnega denarja, saj so ga lahko kovali vladarji, fevdalni gospodje, mesta … Zaradi tega so se odprle menjalnice po vseh evropskih mestih.

Razvoj trgovskih dejavnosti je prispeval k hitremu razvoju mest. Od 12. stoletja je nastalo mnogo novih mest. Zaradi širjenja trgovine in mest se je ob koncu 14. stoletja srednjeveški način življenja začel počasi spreminjati.

Srednji vek se je končal s krizo

Cerkev je imela v srednjem veku pomembno vlogo. Za mnoge je bilo romanje (na sliki) v cerkvena središča najpomembnejši dogodek v življenju.

knjigarna.com swis721

Na začetku 14. stoletja so se začeli pretresi znotraj katoliške cerkve.

Nekaj časa sta cerkvi vladala kar dva papeža – eden je imel sedež v Rimu, drugi v Avignonu. To obdobje označujemo kot obdobje cerkvenega razkola. Papeži so bili tudi velikokrat v sporu s kralji.

ALI VEŠ?

– Da so morali v srednjem veku kmetje pred poroko vedno prositi zemljiškega gospoda za dovoljenje, – da naj bi se kuga začela širiti med mongolskim osvajanjem Kitajske, – da je veliko ljudi verjelo, da je kuga božja kazen za človekove grehe, – da je Angleže bolj kot poraz v stoletni vojni prizadelo to, da je francosko vojsko vodila najstnica.

CMYK 10/100/90/0 Med Anglijo in Francijo je zaradi spora za francoski prestol izbruhnila Štirinajsto stoletje so zaznamovale različne vojne, ki so močno prizadele evropsko prebivalstvo.

stoletna vojna (1337–1453). Po številnih spopadih, v katerih je odločilno vlogo imela mlada Ivana Orleanska, so Francozi izrinili Angleže iz večjega dela Francije.

8

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 8

9.3.10 8:54

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Huda nadloga, ki je zajela srednjeveško Evropo, je bila kuga (imenovana tudi črna smrt), bolezen, ki je pomorila veliko ljudi.

Iz Azije se je na ladjah razširila v Italijo, nato pa po drugih evropskih deželah. Svoje ime je dobila po velikih črnih izpuščajih na koži. Kugo so prenašale okužene bolhe, ki so bolezen zaradi slabe higiene prenesle tudi na človeka. Zaradi nečistoče v mestih se je kuga zelo hitro širila. Pozneje se je črna smrt pojavljala vsakih nekaj desetletij, vendar izbruhi niso bili več tako obširni kakor prvič.

Posledice kuge so bile velike. Število prebivalcev v Evropi se je zmanjšalo (z 70–80 na 45 milijonov), trgovanje je upadlo in polja so ostajala neobdelana. Zaradi zahtev po boljšem plačilu je prišlo do kmečkih uporov v Angliji (1381), Franciji, Italiji in Belgiji. Ker duhovnikom in škofom ni uspelo z molitvami zaustaviti širjenja bolezni, je začela Cerkev izgubljati ugled.

Kako so si Evropejci predstavljali svet

IVANA ORLEANSKA (1412–1431) • Pri trinajstih letih naj bi imela videnja, v katerih ji je Bog razodel, da bo ona tista, ki bo pregnala Angleže iz Francije, • za svoj načrt je pridobila francoskega kralja, • Angleži so jo ujeli in zaradi trditev, da sliši glasove svetnikov, postavili pred cerkveno sodišče, • po obsodbi zaradi čarovništva in krivoverstva so jo živo zažgali na grmadi.

Poznavanje sveta v Evropi se od antičnih časov ni dosti spremenilo.

V zahodni in srednji Evropi so dobro poznali le Stari svet: • svojo celino, toda le do ruskih meja, • Sredozemlje ter • dele afriških in azijskih obal, predvsem tista območja, s katerimi so trgovali.

Najbolj znan srednjeveški evropski popotnik v 13. stoletju je bil prav gotovo Marko Polo. Prepotoval je Indijo ter precej časa preživel v Indoneziji in na Kitajskem.

Glavni vir podatkov o neznanih deželah Afrike pa so bila dela velikega popotnika Ibn Batute, ki je bil po rodu iz Tangerja (današnji Maroko). V 14. stoletju je prepotoval dežele od Afrike do Azije, vse do Kitajske, nad katero je bil zelo navdušen.

Odprava kitajskega admirala Čeng Heja v 15. stoletju pa je mimo jugovzhodne Azije in Indije prispela vse do Arabskega polotok in Afrike.

»Ta nadloga je v srca mož in žena zasejala velik strah in grozo, bratje so zapustili brate, strici nečake, sestre svoje brate in v mnogih primerih žene svoje može. Toda najhuje /…/, očetje in matere so zavračali negovanje in pomoč lastnim otrokom.« (Giovanni Boccaccio, Dekameron, ok. 1348–1353)

TTako k jje posledice l di kkuge opisal i l iitalijanski lij ki kknjiževnik již ik BBoccaccio. i

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

PONOVIMO 1. Zakaj je kuga veljala za strašno bolezen?

2. Katere dele sveta so poznali Evropejci v srednjem veku?

3. Katera popotnika sta ob koncu srednjega veka Evropejcem približala neznane kraje?

POJMI FEVDALIZEM – družbena ureditev, značilna za evropski srednji vek STARI SVET – poimenovanje za dežele, ki so jih Evropejci poznali ob koncu srednjega veka

PREMISLI 1. Kateri dogodki so v Evropi najbolj zaznamovali prehod v novi vek?

9

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 9

9.3.10 8:54

GLAVNE IDEJE Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

KLJUČNE BESEDE kompas geografska odkritja novi svet Krištof Kolumb

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Evropske trgovce je v poznem srednjem veku vodilo geslo: Bog, slava in zlato. Že od 12. stoletja dalje so prek trgovskih stikov spoznali številne izdelke iz Afrike in Azije, vse do Kitajske, Indije in Indonezije.

V času križarskih vojn (v 12.–13. stoletju) so začeli trgovati z dragocenim blagom (orientalsko blago), kot je bilo zlato, začimbe in dišave, ki je prinašalo velik zaslužek.

Italijanski trgovci, ki so nadzorovali trgovske poti v Sredozemlju, so orientalsko blago kupovali od arabskih trgovcev in ga nato drago prodajali evropskim bogatašem. Širjenje Osmanskega imperija je postalo ovira za dobičke trgovcev v Evropi, saj so morali arabskim in turškim trgovcem blago drago plačevati. Zahodno evropske trgovce je motil tudi monopol Italijanov nad sredozemsko trgovino z orientalskim blagom.

Domišljijo Evropejcev so burile tudi predstave o svetu na oddaljenem vzhodu. Mnoge zgodbe so govorile o neprecenljivem bogastvu in ogromnih količinah zlata, srebra in dragih kamnov v Indiji. Na sliki je ena od upodobitev El Dorada, domišljijske zlate dežele.

Da bi se izognili visokim stroškom, so trgovci iz zahodne Evrope ob podpori kraljev začeli iskati pomorsko pot v Azijo. Širjenje ozemelj in odkrivanje novih poti je podpiral tudi papež, saj je v tem videl priložnost za širjenje krščanstva in svojega vpliva po svetu.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Trgovci so bili v svojih popotovanjih ter iskanju novih poti in surovin sprva precej omejeni. Največja težava so bile njihove takratne ladje, saj niso mogle pluti proti vetru in niso bile primerne za dolge razdalje.

knjigarna.com swis721

Šele nove iznajdbe in izumi, ki so jih Evropejci prevzeli od Kitajcev in Arabcev, ter izboljšani lastni pripomočki so omogočili raziskovanje novih trgovskih poti v 15. stoletju.

CMYK 10/100/90/0 V Evropi je v 15. stoletju naraščalo povpraševanje po začimbah: ingverju, cimetu in še posebno popru. Trgovina s tem blagom je bila zelo donosna. Na sliki je bogato založena stojnica z začimbami v 17. stoletju.

• Astrolab (zvezdomer) je omogočal izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi; tako so lahko natančneje določili položaj ladje.

• Sekstant je bil sestavljen iz majhnega teleskopa, ogledal in loka, na katerem so bile označene stopinje; plovba je postala varnejša in hitrejša.

10

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 10

9.3.10 8:54

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

• V portugalskih ladjedelnicah so v 15. stoletju izdelali nov tip ladje – karavelo; bila je večja, hitrejša in je lahko plula tudi proti vetru. Imela je večjo nosilnost, tako da je lahko na morju ostala dlje časa, saj ni bilo potrebno polniti zalog v vsakem pristanišču.

• Ob stiku s Kitajci so Evropejci spoznali kompas, s katerim so se držali začrtane smeri plovbe tudi, če zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam.

Naprava namreč z magnetno iglo kaže smer sever–jug.

• Portugalski učenjaki so s podatki, ki so jih dobili od kapitanov, začeli izdelovati zelo natančne zemljevide, ki jih imenujemo portulani.

Trikotna jadra so karavelam omogočala plovbo proti vetru.

Dokončno prevlado na morju so si Evropejci zagotovili, ko so na ladje namestili topove.

Tako opremljeni so premagali ladje arabskih trgovcev in prevzeli nadzor nad trgovskimi potmi med Afriko in Indijo.

V povečanem tovornem prostoru so lahko prepeljali več zalog in tovora.

Izboljšani sprednji del je omogočil lažje vodenje ladje.

Na sliki je model karavele.

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno V iskanju nove pomorske poti proti vzhodu je bila sprva najbolj uspešna Portugalska: • prva je vzpostavila mrežo trgovskih postojank ob atlantski obali Afrike, • sčasoma so portugalske ladje zaplule tudi v Indijski ocean.

Pomorske odprave je podpiral tudi kralj, saj si je želel pridobiti vodilno mesto v evropski trgovini z vzhodom. Portugalski princ Henrik Pomorščak je ustanovil šolo, v kateri so izobraževali kartografe, ladjedelce, ladijske kapitane, mornarje in druge znanstvenike.

Portugalski pomorščaki so obpluli najjužnejšo točko Afrike – Rt dobrega upanja (sprva imenovan Rt viharjev). Vasco da Gama je leta 1498 s svojim ladjevjem pristal na indijski obali v bližini Kalkute. Domov se je vrnil z ladjami, do vrha napolnjenimi s cimetom, poprom, svilo in z dragimi kamni. Portugalci so v Indiji ustanovili številne trgovske postojanke in v nekaj desetletjih razširili svoj vpliv.

KRIŠTOF KOLUMB (1451–1506) •Raziskovalec iz Genove, poznan zaradi odkritja pomorske poti v Ameriko, • v Ameriko je plul štirikrat (1492–1504), do smrti je bil prepričan, da je prišel do Kitajske in Indije, • preučeval je vetrove na Atlantskem oceanu, • potovanja so mu sicer prinesla nesmrtnost, ne pa tudi bogastva in slave, • po zadnjem potovanju se je vrnil v Španijo, kjer je pozabljen umrl.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

11

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 11

9.3.10 8:54