http://www.knjigarna.com/UserFiles/File/9789612710101

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

Raziskujem 8 preteklost knjigarna.com swis721 DELOVNI ZVEZEK

CMYKŠOLE ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE

10/100/90/0

Jelka Razpotnik, Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 delovni zvezek za zgodovino za 8. razred osnovne šole Jezikovni pregled: Sabina Tamše Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o.

Slikovno gradivo: Bridgeman Art, Delo d. d., Istockphoto, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodna galerija, arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo.

Uredila: mag. Jelka Razpotnik Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje in grafični prelom: David Guček Tisk: Razvedrilo, d. o. o.

2. izdaja Naklada: 3.500 izvodov Ljubljana, 2010

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com Prva izdaja 2007 © 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CMYK 10/100/90/0 Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) RAZPOTNIK, Jelka Raziskujem preteklost 8. Delovni zvezek za zgodovino za 8. razred osnovne šole / Jelka Razpotnik, Damjan Snoj ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Bridgeman Art ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-010-1 1. Snoj, Damjan, 1972250747392 DN100053

Dragi učenci in učitelji zgodovine, že dolgo smo si želeli, da bi za vas pripravili delovni zvezek, s katerim bi bilo vaše raziskovanje preteklosti dinamično in zabavno. Delovni zvezek, ki je pred vami, je prirejen za aktivno uporabo pri pouku, saj spodbuja aktivno in raziskovalno učenje.

Ponuja tudi številne izvirne naloge in miselne vzorce.

Rokusov delovni zvezek Raziskujem preteklost 8 je delovni zvezek nove generacije. Trudili smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo se trudili, da bi delovni zvezek oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo delovni zvezek v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo delovni zvezek v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

Uvodni tekst učencem kratko predstavi temo.

Mag. Jelka Razpotnik Urednica dnica žku iskali i želje po zaslu Evropejci so zarad Indije, od koder je izvipoti do nove trgovske nejši so bili o blago. Najuspeš Z njimi so ralo raznovrstn uli Afriko. obpl prvi so ki Ameriko.

Portugalci, ci, ki so odkrili tekmovali Špan

ropejci Zakaj so se Ev daljeni svet od v odpravili

3. Ilustracija prik

azuje eno od pozn

A. Katera huda

tu ijo in orsko pot v Ind oddaljenem sve jce privlačililopotov vati po svetu z namenom, da bi našli pom Kaj je Evrope i zače etja so Evropejc stol Ob koncu 15. svoje bogastvo. tako povečali

pi življenje v Evro Kakšno je bilo nji novi vek na prehodu v zgod

ošila po Evropi bolezen je pust

B. Zakaj se je bole

tu ob evropskem mes azuje tržnico v 1. Ilustracija prik a? a veka. tedaj le malo blag koncu srednjeg icah tržn h na evropski A. Zakaj je bilo __ ____________ ____________ ___ sko. ___ ntal ___ orie ______ nujemo e blaga, ki ga ime B. Navedi tri vrst __________ ___________ ___ ___________ povečati izbiro vci li evropski trgo ečati svoje C. Kako so žele a v Evropi in pov orientalskega blag bogastvo? _____ ____________ ____________ ____________ ___________ ___ ___ ___ _________ ____________ _____ ____________ ____________ ____________

osrednjeveških

nesreþ. Oglej si

sliko in odgovo

ri na vprašanja

v 14. stoletju?

zen hitro širila?

Ilustracije popestrijo predstavitev.

očilo ilustracije?

C. Kakšno je spor

vljali svet niso potovali daleč od domačega kraja. Med je ropejci predsta mno, kajti ljud Kako so si Ev arji. je bilo zelo skro at trgovci in rom navanje sveta ečkr Srednjeveško poz li v daljne kraje, so bili najv ali Evropejci. odš njega veka pozn popotniki, ki so ga ob koncu sred azuje svet, ki so 4. Zemljevid prik

rave omo Pomorske odp in tehničnii prip različne naprave 2. Na slikah so . ši ime naprave za pomorščake. rave A. Pod sliko zapi nap st stno ost/kori B. Dopiši uporabn

PONOVIMO

dami B. S katerimi bese pejcem oznaþujemo Evro ? tedaj znani svet

PONOVIMO

a. Evrazija

RAZSVETLJENSTVO

b. Stari svet

ABSOLUTIZEM LUDVIK XIV.

Ime naprave Uporabnost/ koristnost Naprave

8

Zemljevidi omogočajo prostorsko predstavo učencev.

oþja, ki so jih A. Pobarvaj obm i ob koncu poznali Evropejc . V pomoþ ti srednjega veka uþbeniku na je zemljevid v strani 6.

anje ilo raziskovizum e e. h. jcem omogoč in pomorskih pote le nove iznajdbe čile Kaj je Evrope em pomagali na omogoči Evropejcev so čki, ki so Evropejc

ZNAČILNOSTI

ob njej.

c. Novi svet

vzhod.

Daljni OFI FILOZ ga časa na rdečo. popotnikov tiste IJA ejšihIDEJE Ibn Batuta pa z NIZOZEMSKA IN ANGL vanja dveh najpomembn ki jih je obiskal azuje tudi poto ko Polo; dežele, prik Mar d kal ljevi obis je Zem 5. roži dežele, ki jih obk o barv A. S črno Arabski polotok Kitajska osrednje Azija Indonezija Indija

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 SKE EVR OPA IN SLO VEN

Miselni vzorec omogoča učencem ob koncu vsake teme kratek in jasen pregled osvojenega znanja.

FRANCOSKA

VZROKI

14. JULIJ 1789

NOVI RED V FRANCIJI

RAZSVETLJENI VLADARJI

NASTANEK ZDA

7

STO LET JU DEŽ ELE V 17. IN 18.

REVOLUCIJA JAKOBINSKA DIKTATURA

NAPOLEON

ODMEV REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM

5 18 20 34 36 56 58 75 78 93

EVROPA IN SVET V 15. IN 16. STOLETJU: meje znanega sveta se razširijo PONOVIMO EVROPA IN SVET V 16. STOLETJU: spremenjena politična in verska podoba Evrope PONOVIMO EVROPA IN SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18. ST.: od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda PONOVIMO EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: vzpon meščanstva in uveljavljanje demokracije PONOVIMO EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: tehnična revolucija in industrializacija PONOVIMO

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: meje znanega sveta se razširijo 6

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

8

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

10

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

11

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev

12

Kako je svetovna trgovina vplivala na svet

14

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

16

Nov pogled na svet in človeka

17

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

18

Ponovimo

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta.

Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkva, vojna in mnogo bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi..

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Kakšen je bil srednji vek v Evropi Srednji vek je po eni strani videti mračen, po drugi pa živahen, poln vojakov, gradov ter princev in princes.

1. Ilustracija prikazuje različne družbene sloje v srednjem veku. Pozorno si jo oglej.

A. K vsakemu sloju na sliki dopiši njegovo ime.

B. Komu so bili odgovorni vazali?

C. Kakšen je bil položaj kmetov?

knjigarna.com swis721

Srednji vek se je končal s krizo

V srednjem veku so v Evropi potekale številne vojne. Kralji so se spopadali med seboj za prestol, fevdalci za ozemlja.

2. V učbeniku na strani 9 preberi portret Francozinje Ivane Orleanske. Med spodaj navedenimi trditvami podčrtaj tisto, ki odgovori na vprašanje, zakaj je bila Ivana Orleanska pomembna v francoski zgodovini.

CMYK 10/100/90/0

a. b. c. č.

6

Ivana Orleanska je bila zelo pobožna ženska, ki je prispevala veliko denarja za gradnjo cerkva in samostanov.

Bila je zelo lepa in pametna hči francoskega kralja, za roko katere so plemiči nenehno tekmovali.

Bila je pastirica, ki naj bi jo Bog vodil v stoletni vojni, v kateri je popeljala Francoze do zmage nad Angleži.

Ivana Orleanska je bila plemkinja, ki je junaško branila svojo posest in jo je pri tem ubil pohlepni plemič.

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

3. Ilustracija prikazuje eno od poznosrednjeveških nesreč. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej.

A. Katera huda bolezen je pustošila po Evropi v 14. stoletju?

B. Zakaj se je bolezen hitro širila?

C. Kakšno je sporočilo ilustracije?

Kako so si Evropejci predstavljali svet Srednjeveško poznavanje sveta je bilo zelo skromno, kajti ljudje niso potovali daleč od domačega kraja. Med popotniki, ki so odšli v daljne kraje, so bili največkrat trgovci in romarji.

4. Zemljevid prikazuje svet, ki so ga ob koncu srednjega veka poznali Evropejci.

A. Pobarvaj območja, ki so jih poznali Evropejci ob koncu srednjega veka. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 6.

B. S katerimi besedami označujemo Evropejcem tedaj znani svet?

knjigarna.com swis721

a. Evrazija

b. Stari svet

c. Novi svet

CMYK 5. Zemljevid prikazuje tudi potovanja dveh10/100/90/0 najpomembnejših popotnikov tistega časa na Daljni vzhod.

A. S črno barvo obkroži dežele, ki jih je obiskal Marko Polo; dežele, ki jih je obiskal Ibn Batuta, pa z rdečo.

Indija

Indonezija

osrednja Azija

Kitajska

Arabski polotok 7

Evropejci so zaradi želje po zaslužku iskali nove trgovske poti do Indije, od koder je izviralo raznovrstno blago. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so prvi obpluli Afriko. Z njimi so tekmovali Španci, ki so odkrili Ameriko.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo.

1. Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka.

A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga? _________________________________________ B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko. ___________ ___________ _____________ C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoje bogastvo? _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume.

2. Na slikah so različne naprave in tehnični pripomočki, ki so Evropejcem pomagali na pomorskih poteh.

A. Pod sliko zapiši ime naprave.

B. Dopiši uporabnost/koristnost naprave za pomorščake.

knjigarna.com swis721 Ime naprave Uporabnost/ koristnost naprave

8

CMYK 10/100/90/0

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj.

3. Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš pomorščake po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu.

Pedro Alvares Cabral

Srednja Amerika

Vasco da Gama

Brazilija

Fernando Magellan

Južna Amerika

Krištof Kolumb

Rt dobrega upanja

Amerigo Vespucci

Filipini

4. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 6–7 in reši nalogo.

A. Poimenuj dve državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, ter zapiši imena njunih pomorščakov in celine, ki so jih odkrivali.

DRŽAVE POMORŠČAKI CELINE B. Na spodnjem zemljevidu označi: pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, da Game; kolonije posameznih evropskih držav; vsako pobarvaj z drugo barvo.

C. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Kaj so od tam uvažali? _______________________ _______________________ _______________________ _______________________

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Č. Pojasni pojem KOLONIJA.

9

Velika geografska odkritja so trajno spremenila svet. Veliki imperiji ameriških staroselcev so bili uničeni. V Ameriko so Evropejci preselili sužnje iz Afrike.

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki Španci in Portugalci so odkrita ozemlja priključili svojima državama, vsak odpor ameriških staroselcev pa hitro zadušili.

1) A. Razloži pojem.

KONKVISTADOR

B. S kakšnimi nameni so prihajali konkvistadorji v Ameriko?

C. Kaj so konkvistadorji sprva zahtevali od poglavarjev staroselskih plemen?

Č. Kakšna je bila usoda staroselskih poglavarjev in njihovih držav?

Kolumbovo srečanje z ameriškimi staroselci.

2. Na zemljevidu sta vrisani inkovska in azteška država v času, ko so v Ameriko prišli konkvistadorji.

A. Vpiši njuni imeni na črte.

B. Zakaj je bil za Evropejce prodor do središč staroselskih držav težaven?

C. Poveži pravilna para. azteški imperij inkovski imperij

Francisco Pizzaro Hernando Cortez

knjigarna.com swis721

Č. Razmisli, ali bi se glede na geografske razmere staroselci pred napadom Evropejcev lahko ubranili. Odgovor utemelji.

CMYK 10/100/90/0

10

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev 3. Zakaj je bil odpor ameriških staroselcev proti konkvistadorjem neuspešen? Obkroži pravilne odgovore. a. Evropejci so imeli boljše orožje. b. Staroselska plemena so bila neenotna, kar so Evropejci izkoristili. c. Evropejska vojska je bila številčnejša. č. Evropejci so med ameriškimi staroselci razširili številne bolezni.

4. Preberi spodnje trditve. Dve sta napačni. Podčrtaj ju in popravi tako, da ju kot pravilni trditvi napišeš na črto.

Ameriški staroselci in belci so dolgo časa živeli v miru. ___________________________________________________________________________ Ameriški staroselci so Špancem dajali velikanske količine železa v zameno za svobodo. ___________________________________________________________________________ Evropejci so ameriške staroselce izkoriščali za delo v rudnikih in na plantažah. ___________________________________________________________________________ Ameriški staroselci so ob španskem napadu prvič videli konje. ___________________________________________________________________________ 5. Pojasni pojem.

MISIJONARJI

Evropejci so spoznali nove pridelke Po odkritjih so Evropejci spoznali dobrine, ki jih prej niso še nikoli videli ali okusili, enako tudi ameriški staroselci.

6. Navedenih je 15 dobrin, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi svet. krompir konj prašič

tobak

banane

A. Z rdečo barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli iz Amerike.

knjigarna.com swis721 sladkorni trs

kakav

paradižnik

pšenica

fižol

grozdje

koruza

limone

B. Z modro barvo pobarvaj tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli v Ameriko.

C. Kako je izmenjava dobrin vplivala na evropsko gospodarstvo?

CMYK 10/100/90/0 čebele buče

11