9789612710194

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 3

UČBENIK

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

knjigarna.com swis721 POSODOBLJENA IZDAJA

CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 1

31.3.10 10:50

NA PRAGU BESEDILA UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

3 avtorice

recenzenta ilustracije fotografije

uredila direktor produkcije založila

dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič dr. Janez Dular, Renata Čampelj Jurečič Kostja Gatnik Fotodokumentacija Dela Istockphoto, Dreamstime Dubravka Berc Prah Klemen Fedran Založba Rokus Klett, d. o. o.

za založbo

Maruša Kmet

oblikovanje in prelom

David Guček

tisk

Gorenjski tisk, d. d.

2. izdaja naklada

13.000 izvodov

Ljubljana 2010

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

knjigarna.com swis721 Prva izdaja: 2001 © 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Na pragu besedila 3 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 130. seji dne 18. 3. 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/33 potrdil kot učbenik za slovenski jezik za 3. letnik gimnazij in strokovnih tehniških šol.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 2

NA pragu besedila 3. Učbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj Ortar ... [et al.] ; [ilustracije Kostja Gatnik ; fotografije fotodokumentacija Dela, Istockphoto, Dreamstime]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010 ISBN 978-961-271-019-4 1. Križaj-Ortar, Martina 250454016 DN080749

1.4.10 12:52

JEZIK

SKLAD NJA

4 6 11

JEZIK Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu Slovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu

14 16 24

SKLADNJA Skladanje Skladenjska/slovnična sestava besedil

26 27 28 29 32 34 36 39 41 45 45 53

56 57

BESE DILO PRAVOREČJE

57 59

65 65 69 77 80

88

Poved Stavek Povedek Osebek Predmet Prislovno določilo Zveza stavkov Priredna zveza stavkov Podredna zveza stavkov Večpovedno besedilo Enogovorno besedilo Dvogovorno besedilo

BESEDILO Dvogovorna besedila Prepričevalni pogovor Uradni dopisi (prošnja, prijava in pritožba)

Enogovorna besedila Poljudnoznanstveni članek Seminarska naloga Komentar Esej

PRAVOREČJE

PRAVOPIS knjigarna.com swis721 92 94

95 95 96 96 97 98 99 100 100 102 103 104

CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 3

PRAVOPIS Ločila

Končna ločila Pika Vprašaj Klicaj Nekončna ločila Vejica Podpičje Dvopičje Narekovaj Pomišljaj Oklepaj Stičnost ločil

31.3.10 10:01

JEZIK 4

JEZIK

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 4

31.3.10 10:01

5 JEZIK

V 1. letniku ste izvedeli, da je slovenščina prvi/materni jezik tudi za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države, tj. v zamejstvu in izseljenstvu.

Jezik

• Razložite pojma zamejec in izseljenec.

• Ali poznate še katero ime za Slovence, ki živijo zunaj slovenske državne meje?

Povejte, kaj pomeni.

Zakaj se danes le še redko uporablja?

Kanada (pribl. 40.000)

Nemčija, Švedska, Švica ... (pribl. 100.000)

Madžarska (pribl. 3.500)

Hrvaška (pribl. 13.000)

Av str

ali

ja

(p

rib

l. 2

5.0

00

)

Italija (pribl. 100.000)

ZDA (100.000—300.000)

Avstrija (pribl. 55.000)

Južna Amerika (pribl. 40.000)

Razširjenost slovenskih zamejcev in izseljencev

• V katerih državah živijo slovenski zamejci?

Zakaj so postali državljani teh držav?

• Kje pa živijo slovenski izseljenci?

Kako so postali državljani teh držav?

• Ali Republika Slovenija skrbi za zamejce in izseljence?

Zakaj?

Kako?

• V katerem členu Ustave Republike Slovenije so omenjeni zamejci in izseljenci?

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. člen

knjigarna.com swis721

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

CMYK 10/100/90/0 Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne

pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon.

• Razložite izraz slovenski kulturni prostor.

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 5

31.3.10 10:01

JEZIK 6 Jezik Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu

Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu • Naštejte nekaj imen krajev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, v katerih živijo zamejski Slovenci.

• V kateri sosednji državi jih živi največ in v kateri jih je najmanj?

• Ali so zamejski Slovenci na območjih, na katerih živijo, avtohtoni ali priseljeni?

Kaj to pomeni?

• Zakaj v teh državah imenujejo zamejske Slovence manjšina?

• Kateri krovni zakoni zagotavljajo zamejcem rabo slovenščine tudi zunaj doma?

knjigarna.com swis721 AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA (1955) ČLEN 7

1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.

2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem in hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo pregledani šolski učni načrti in ustanovljen bo oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole.

3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim in mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini in hrvaščini kakor v nemščini.

4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.

5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.

CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 6

31.3.10 10:01

7 JEZIK

Kaj piše v zakonu o zaščiti slovenske manjšine v Italiji?

Zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine je 29 členov dolgo besedilo, ki je nastajalo zelo dolgo in je sad cele vrste pobud in osnutkov, neštetih pogajanj in prilagoditev. V italijanskem parlamentu je bil sprejet 14. februarja 2001.

V prvem členu zakona je zapisano, da Republika Italija pri z nava in ščiti slovensko manjšino, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini, omenja pa, da za slovensko manjšino veljajo tudi pravice, ki jih vsem manjšinam na italijanskih tleh daje okvirni zakon, sprejet leta 1999. Poudarja, da so v veljavi vse pravice, ki jih Slovencem daje listina o človekovih pravicah, in vsi dokumenti, ki jih je podpisala Republika Italija. Slo venci v videmski pokrajini s tem zakonom prvič dobivajo uradno priznanje, da so Slovenci. V drugem členu zakon pojasnjuje pripadnost načelom evropske listine manjšinskih jezikov.

Za prihodnost slovenske manjšine v Italiji je odločilnega pomena tretji člen zakona, ki določa ustanovitev paritetnega odbora, ta pa bo reševal probleme slovenske manjšine in praktično odločal o vsem, kar je zapisano v zakonu. Paritetni odbor ima 20 članov, deset Italijanov in 10 pripadnikov manjšine. Štiri člane imenuje rimska vlada, eden

med njimi je pripadnik slovenske manjšine oz., kot je zapisano v zakonu, govori slovensko. Šest članov določi deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, med njimi so 4 slovenskega rodu — določijo jih slovenske krovne organizacije. Tri člane imenuje skupščina Slovencev, sedem, med njimi dva Slovenca, pa deželni svet FJK. Odbor odloča o uresničevanju vseh drugih členov, tudi četrtega, ki govori o območju, na katerem zakon velja.

Pripadniki slovenske manjšine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena, enako tudi svojim podjetjem, lahko pa vzamejo nazaj slovenska imena, ki so jim bila odvzeta v času fašizma.

Na območju, na katerem velja ta zakon, smejo Slovenci poslovati z oblastmi po slovensko, slovensko smejo govoriti tudi v izvoljenih organih, predvsem od paritetnega odbora in dogovorov na krajevni ravni pa bo odvisno, kje bodo slovenski napisi in koliko jih bo …

Zakon priznava doslej zasebno slovensko šolo v Špetru Slovenov za javno, priznana in javna je tudi slovenska Glasbena matica. Eden izmed členov zakona se zavzema tudi za dobre stike z Republiko Slovenijo.

T. H.

Prirejeno po: Delo 15. 2. 2001.

Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski Republika Madžarska in Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu podpisnici) sta se /.../, izhajajoč iz dejstva, da celovit razvoj manjšin, zlasti na območjih, na katerih avtohtono živita, v Porabju v Republiki Madžarski in v Prekmurju v Republiki Sloveniji, bogati kulturno življenje in vsestransko medsebojno sodelovanje med obema državama, sporazumeli o naslednjem: 1. člen Podpisnici zagotavljata možnost za ohranitev in razvoj ter svobodno izražanje kulturne, jezikovne, verske in celovite slovenske oziroma madžarske identitete manjšin in njunih pripadnikov. V ta namen bosta sprejeli in uveljavljali ustrezne ukrepe in mehanizme na področju izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, založniške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, gospodarstva in na drugih področjih, ki bodo prispevali k vsestranskemu razvoju manjšin.

2. člen Podpisnici s posebno pozornostjo podpirata za potrebe manjšine pouk v maternem jeziku in učenje maternega jezika v javnih vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah in skrbita za spoznavanje kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti matičnih narodov ter manjšin.

V ta namen vzpodbujata izmenjavo izkušenj na področju manjšinskega šolstva, zlasti dvojezičnega, in alternativno uporabo učbenikov obeh strani.

Podpisnici podpirata izmenjavo učencev in učiteljev, pošiljanje učbenikov, učil in učnih pripomočkov, organiziranje seminarjev in izpopolnjevanja, podeljevanje državnih štipendij in štipendij drugih skladov za redno, delno in podiplomsko izobraževanje in izpopolnjevanje, zlasti za učitelje in teologe.

Poleg tega na vseh ravneh izobraževanja sodbujata spoznavanje in učenje jezika, kulture in zgodovine manjšine in njunih matičnih narodov tudi pri pripadnikih večinskih narodov.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 3. člen

Podpisnici vzpodbujata celovito uresničevanje kulturnih in izobraževalnih potreb narodnih manjšin.

Podpirata ustanavljanje in delovanje njunih kulturnih ustanov, organizacij, društev in skladov.

V ta namen še posebej podpirata nekomercionalno usmerjeno pošiljanje knjig, časopisov in ostalega tiska, tonskih in slikovnih materialov brez carinskih in drugih dajatev, izdajateljsko dejavnost narodnih manjšin, gostovanja profesionalnih in amaterskih umetniških skupin ter organiziranje prireditev, ki bogatijo kulturo in identiteto manjšin, ki živita v obeh državah.

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 7

31.3.10 10:01

JEZIK 8

4. člen Podpisnici zagotavljata pripadnikom manjšin svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in njihovo vpisovanje v matične knjige.

Podpisnici se zavezujeta, da bosta na območjih, na katerih manjšini avtohtono živita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi službami.

5. člen Podpisnici priznavata pravico manjšin do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji.

V ta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjšin in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjšin ter sodelovanje med množičnimi občili manjšin in večinskih narodov.

Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov in tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v maternem jeziku.

17. člen Ta sporazum velja 5 let. Veljavnost se podaljša vsakokrat za nadaljnjih 5 let, če ga katerakoli od podpisnic ne odpove 6 mesecev pred vsakokratnim potekom v pisni obliki.

Sporazum je sestavljen v Ljubljani dne 6. novembra 1992 v dveh izvirnikih v madžarskem in slovenskem jeziku, ki sta oba enako veljavna.

• Ali se ti krovni zakoni tudi upoštevajo/izvajajo/ureničujejo?

Ponazorite svoj odgovor.

• Kaj so javne priče obstoja slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem?

knjigarna.com swis721

• Na spletni strani Urada Vlade Republike Slovenije za zamejce in Slovence po svetu poiščite imena slovenskih zamejskih ustanov v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 8

31.3.10 10:01

9 JEZIK

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 9

31.3.10 10:02

JEZIK 10 • Ali imajo slovenski zamejci tudi svoje (slovenske) časopise in revije, radijske ali televizijske postaje? Če da, poiščite podatke o tem, kako pogosto izhajajo časopisi/revije in kako dolga sta radijski in televizijski spored.

SLOVENSKI TEDNIK ZA KOROÜKO — PETEK, 5. MARCA 2010 — ÜTEV. 9

NOVI

GLAS

LETO XIV. ŠT. 40 (668) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 2009

www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124 - 6596

TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY

CENA 1 EVRO

NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996

št. 13

(19.720) leto LXVI.

PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.

V

TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI

Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste

1,00 €

ƀ"401*4 4-07&/$&7 /" ."%Â"34,&.

CENA V SLOVENIJI

1,00 €

9!BLF<G?:UUUOOVoY[Z[ZfZfZk

SOBOTA, 16. JANUARJA 2010

Andrej Bratuž

IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI

SLOVENSKI KLUB Kljub temu pa lahko iz povedanega izluščimo podatek

ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine

TAXE PERÇUE 33100 Udine Italy TASSA RISCOSSA

št. 41 (1641) Čedad, četrtek, 29. oktobra 2009

• Katera ustanova še posebej skrbi za ohranjanje slovenščine pri mladih zamejcih?

• Kdo finančno podpira slovenske zamejce?

• Poznate katerega slovenskega zamejskega književnika?

Pogovor

Koncerti

Predstavitev

/ stran 3 Igor Gregori

BENEŠKI KULTURNI DNEVI Incontri culturali della Benecia

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 • Oglejte si posnetke o slovenščini v zamejstvu.

• Rešite naloge v delovnem zvezku.

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 10

31.3.10 10:02

11 JEZIK

Slovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu • • • • •

Koliko slovenskih izseljencev živi po svetu?

Kje jih je največ?

Kdaj so se predvsem izseljevali?

Zakaj so se izseljevali?

Ali prištevamo med slovenske izseljence samo ljudi, ki dobro govorijo slovensko? Če ne, koga pa še?

• Pri katerih izseljencih se slovenščina počasi izgublja ali se je že izgubila?

• V katerih okoliščinah se v izseljenstvu še govori slovensko?

• Na katere načine skrbijo izseljenci za ohranjanje slovenstva?

Poiščite podatke o tem po državah, npr. na spletni strani Urada Vlade RS za zamejce in Slovence po svetu in na spletnem portalu www.slovenci.si.

Ali jim pri ohranjanju slovenstva pomaga tudi naša država? Če jim, kdo skrbi zanje in kako?

Jezik Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu Slovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 11

31.3.10 10:02

JEZIK 12

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

• Poznate katerega slovenskega izseljenskega znanstvenika?

Kaj veste o njem/njej?

Dušan Petrač

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 12

31.3.10 10:02

13 JEZIK • Ali poznate katerega znanega potomca slovenskih izseljencev?

Kaj veste o njem/njej?

Sunita Williams

Ronald Sega

• Ali poznate katerega slovenskega izseljenskega književnika?

• Oglejte si posnetek.

• Po ogledu primerjajte skrb za ohranitev slovenstva pri slovenskih izseljencih v raznih državah. Pomagajte si tudi z dodatnim gradivom.

• Rešite naloge v delovnem zvezku.

knjigarna.com swis721 Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • December 2009, številka 12

Moja

Slovenija

CMYK 10/100/90/0

Your

for

News

In This Issue Up-and-Coming Calendar of Events.......... 2 Slovenia From the Source ......................... 3 Slovenska Stran ........................................ 4 SNPJ Recommender Coupon ................... 6 2009 Family Twosome Bowling Results .... 7 Fraternal Sympathies ................................ 8

Official Publication of the Slovene National Benefit Society YEAR CIII ISSUE 1

WEDNESDAY, JANUARY 13, 2010

USPS: 448-080 ISSN: 1080-0263

brief b r ief l ly y Lodge 31 discussing 2010 l J i

Glasilo The Voice of Canadian Slovenians

kanadskih Slovencev Leto 13 - številka 5 - september / oktober 2009

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 13

31.3.10 10:02