SLOVENŠČINA ZAHTEVNEJŠE NALOGE ZA VSE, KI ŽELIJO ŠE VEČ Anita Dernovšek in Doroteja Šporn
8
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 1
7/22/10 1:10 PM
ZBIRKA ZLATI ZNAM ZA VEČ
SLOVENŠČINA 8 Zahtevnejše naloge za vse, ki želijo še več
Avtorici: Anita Dernovšek in Doroteja Šporn Strokovni pregled: Petra Prohart Tomažič Ilustracije: Marta Bartolj Fotografije: iStockphoto, Shutterstock in arhiv Založbe Rokus Klett
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CMYK 10/100/90/0
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076) DERNOVŠEK, Anita Znam za več. Slovenščina 8 : zahtevnejše naloge za vse, ki želijo še več / Anita Dernovšek in Doroteja Šporn ; [ilustracije Marta Bartolj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2010. - (Zbirka Zlati Znam za več) ISBN 978-961-271-046-0 1. Šporn, Doroteja 251824640 DN10315
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 2
7/26/10 8:35 AM
Uvod Zlati popotnik! Znanje je zaklad – če ga v življenju iščeš, ga zagotovo najdeš, ko ga imaš, se z njim lahko hvališ celo življenje. Veseli naju, da si eden izmed tistih, ki v življenju želijo potovati v deželo znanja, na poti iskati zaklad ter se naučiti še več. Modra odločitev, zato sva ti pripravili izbran program. Trudili sva se, da bi bilo potovanje zanimivo, kraji in znamenitosti, ki si jih boš ogledal, malce drugačni, kovčki ravno prav težki in vsebina le-teh uporabna. Potuj počasi, premišljeno in zbrano, da ne zaideš s poti. Na potovanju boš obiskal 21 krajev, v katerih se skriva veliko znamenitosti, vrednih ogleda. Ne hiti, priporočava ti, da se vanje večkrat vrneš. Če bodo kovčki postali pretežki, prosi za pomoč. Če pa se na poti izgubiš, sva ti v zadnjem poglavju namenili zemljevid, a ga uporabi le, če prave poti res ne zmoreš najti sam. Ko boš pisal razglednice s počitnic, pomisli, kaj in kako boš napisal, zagotovo si že slišal, da je dobro vsaj dvakrat premisliti in enkrat zapisati. Čeprav potuješ po različnih krajih, ne pozabi na slovnična in pravopisna pravila, ki veljajo za slovenski jezik, saj se boš le v tem primeru na razglednici lahko ponosno podpisal. Na potovanju ti želiva veliko užitkov, da bi tvoja radovednost in vedoželjnost postala del tvojega vsakdana in bi se v obiskane kraje z lepimi občutki vrnil še kdaj.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 3
Avtorici
7/22/10 1:10 PM
P.S. Kar ne moreva iz svoje kože, saj si resnično želiva, da si v vsakem kraju, tokrat v mestu Uvod, ogledaš njegove znamenitosti. Pokukaj v kovček, iz katerega že kuka nogavica. Bo pretežko, če te prosiva, da v njem poiščeš še drugo nogavico? Na črte pred besede zapiši ustrezne številke, ki so zapisane pred besedami, s katerimi sva ti v nagovoru malce ponagajali. Upava, da ne povzročili nejevolje.
_____
zbirka Zlati znam za več 9
1
kovčki
_____
rešitve
2
izbran program
_____
izhodiščna besedila (poglavja)
3
razglednice s počitnic
_____
naloge
4
kraji in znamenitosti
_____
tvorbene naloge (besedila, ki jih boš tvoril sam)
5
zemljevid
knjigarna.com swis721
Zdaj pa te res vabiva na pot …
CMYK 10/100/90/0
4
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 4
7/22/10 1:10 PM
Kazalo Slovenski jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Umetnostno in neumetnostno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Subjektivno in objektivno besedilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Definicija pojma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrste pogovorov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pripoved o življenju osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Opis postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nasvet strokovnjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Opis in razlaga nastanka pojava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nebesedna predstavitev podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reklama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tvorjene besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Glagolski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Veznik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podredno zložena poved (Osebkov in predmetni odvisnik, Krajevni, časovni in načinovni odvisnik, Dopustni odvisnik, Pogojni odvisnik, Prilastkov odvisnik, Vzročni in namerni odvisnik, Vaje za utrjevanje vseh odvisnikov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lastna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mala začetnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pisanje izrazov za barve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tri pike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6 10 14 18 21 25 29 34 39 43 47 51 57 61 64 67
69 86 90 94 97 98
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 5
7/22/10 1:10 PM
SLOVENSKI JEZIK Preberi izhodiščno besedilo.
NEGOVATI LASTNEGA POZNATI TUDI TUJE
češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, Organizacija Unesco je današnji dan nemščino, nizozemščino, poljščino, (21. februar) že leta 1999 razglasila za portugalščino, romunščino, slovaščino, mednarodni dan maternega jezika. slovenščino, španščino in švedščino. Jeziki so po mnenju generalne direktorice EU ima manj uradnih jezikov kot držav članic. Unesca najboljše sredstvo za medsebojno To je zato, ker Nemčija in Avstrija uporabljarazumevanje in strpnost. "Spoštovanje vseh ta isti jezik, v Grčiji in na Cipru uporabljajo jezikov je ključni dejavnik za zagotavljanje grščino, Belgija in Luksemburg pa imata mirnega sobivanja, brez izključevanja družb skupne jezike s svojimi francoskimi, nemškimi in njenih pripadnikov," je prepričana Irina Bo- in nizozemskimi sosedi. Ko se država pridruži kova, ki mednarodno skupnost poziva, naj EU, se sama odloči, kateri jezik bo razglasila za maternim jezikom nameni temeljno mesto v uradni jezik EU. duhu spoštovanja in strpnosti, ki utira pot k V vse hitrejšem tempu vsakdana, ko se svet zdi miru. vse manjši in nas večina znanje več jezikov poTudi učenje tujih jezikov po njenih besedah jmuje kot nekaj samoumevnega, nas današnji pripomore k boljšemu razumevanju drugih dan spomni na to, da brez maternega jezika kultur in bi zato moralo biti sestavni element ne bi bilo ne našega obstoja ne kulturne in družbene dediščine. modernega izobraževanja. Glede na delež govorcev prevladujočega Nekatere države članice EU imajo več uradnih maternega jezika – slovenskega jezika, se jezikov (Belgija, Finska, Irska, Luksemburg in Slovenija med državami članicami Evropske Malta). unije uvršča zelo visoko. Po številu govorcev Državljani EU imajo pravico kateri koli instiima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več tuciji ali organu EU pisati v enem od uradnih kot dva milijona govorcev in slovenščina je jezikov EU in prejeti odgovor v istem jezimed njimi. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji ku; to pomeni, da slovenski državljan lahko sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, piše institucijam v slovenskem jeziku in bo v in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj slovenščini tudi dobil odgovor. razširjenih jezikov na svetu, piše na spletnih EU si prizadeva, da bi vsi evropski državljani poleg maternega jezika govorili še dva tuja straneh statističnega urada. Evropska unija (EU) ima 27 držav članic in jezika. 23 uradnih jezikov: angleščino, bolgarščino, (prirejeno po www.rtvs.si)
knjigarna.com swis721
Kdaj je mednarodni dan maternega jezika?
CMYK 10/100/90/0
Kaj pomeni, da je ta dan mednarodni?
Kaj je materni jezik?
6
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 6
7/22/10 1:10 PM
Kateri jezik je tvoj materni jezik?
Zapiši tri konkretne primere, s katerimi boš pojasnil, zakaj ta jezik po tvojem mnenju najbolje obvladaš, če znanje primerjaš s poljubnim tujim jezikom, ki se ga učiš. a) b) c) V čem vidiš pomen maternega jezika? Odgovori v eni povedi.
Kaj lahko posameznik in družba naredita za negovanje svojega maternega jezika? Odgovori v eni povedi.
V izhodiščnem besedilu je zapisano, da sodi slovenščina med elitne jezike. Kaj to pomeni? Dopolni manjkajoče podatke, da bo poved smiselna. jezike (napiši pridevniško sopomenko
Slovenščina sodi med besede »elitne«), saj
Slovenščina je uradni jezik Republike Slovenije. Kaj to pomeni?
knjigarna.com swis721 Koliko uradnih jezikov ima Evropska unija? Kaj pomeni, da je slovenščina uradni jezik Evropske unije?
CMYK 10/100/90/0
7
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 7
7/22/10 1:10 PM
Ali je slovenščina edini uradni jezik v Republiki Sloveniji? Pojasni svoj odgovor s konkretnimi primeri. Kako imenujemo območja, kjer se v govornem okolju uporabljata dva uradna jezika?
Se strinjaš z mnenjem Evropske unije, da naj bi vsi evropski državljani poleg maternega jezika govorili še dva tuja jezika? Svoj odgovor utemelji, zakaj se ti to zdi/ne zdi smiselno.
V katere jezikovne družine spadajo jeziki držav, na katere meji Slovenija? Smiselno izpolni preglednico.
DRŽAVA
DRŽAVNI JEZIK
JEZIKOVNA DRUŽINA
SORODNI JEZIK
Spodaj naštete jezike razvrsti v pravilno zaporedje od 1 do 5 glede na število govorcev. italijanščina
ruščina
španščina
angleščina
nemščina
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
8
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 8
7/22/10 1:10 PM
V preglednici v vsakem stolpcu obkroži besede, ki sodijo v isto jezikovno družino. Slovanske besede obkroži z rdečo barvico, z modro obkroži germansko jezikovno družino in z zeleno barvico romansko. poljub
beso kiss poljubac der Küsse bacio polibek baiser poljub
poletje
der Sommer poletje léto summer ljeto été лето estate
srce
srce heart srdce coeur das Herz corazón cuore сердце
ljubezen
love ljubezen amore die Liebe amor amour ljubav любовь
zvezda
sвезда stella zvezda estrella zvijezda der Stern звезда star
Na podlagi česa si se odločil, katere besede spadajo v isto jezikovno družino?
Kaj pomeni, da je v Republiki Sloveniji državni jezik slovenščina?
Kako razumeš trditev, »da je jezik živ in se ves čas spreminja«?
knjigarna.com swis721
Kako se po tvojem mnenju to kaže v slovenskem jeziku?
CMYK 10/100/90/0
9
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 9
7/22/10 1:10 PM
UMETNOSTNO IN NEUMETNOSTNO BESEDILO
Preberi izhodiščni besedili.
A Večerni gost »Včasih pod večer pride k meni čuden gost. Ne vem, če zahaja tudi k drugim ljudem. Sedi kraj postelje ter pripoveduje stare zgodbe. Z umirjenim, zamolklim glasom govori; njegove zgodbe so brez umetnosti in brez laži; ničesar ne olepšuje, ničesar ne prikriva. In ne mudi se mu nikamor. Pozna je noč, na trepalnicah je dvoje kamnov, ali zaspati ni moči. Besede gostove kapljejo, bijejo na srce brez nehanja, počasi, težko. Zunaj ob oknu klokoče dežnica v žlebu. Takih povesti, kakor jih pripoveduje moj večerni gost, ni mogoče napisati. Zdi se človeku, da je vse le ena sama beseda, od črke do črke enaka, tisočkrat drugače izrečena in zaobrnjena; ali da še beseda ni, temveč le en sam zvok. V sanjah preleti človek stoletje, preleti večnost v enem samem trenutku; vesoljnost bi pokril z dlanjo. Moj gost ravna narobe; trenutek razmakne v večnost, pedenj mu je vesoljnost. Kratko, pravijo, da je življenje. Moj gost pravi, da kratkoče in dolžine ni, da ni globine in višine, da časa in prostora ni. Po njegovem ni trenutek le večnosti odsev in klic, temveč je večnost sama.« (Ivan Cankar, Večerni gost)
B Večerni gost Vrsta programa: INFORMATIVNI program Zvrst oddaje: pogovori, debate, okrogle mize Na sporedu: druga nedelja v mesecu, ob 21.45 na TVS 1 Dolžina: 50 minut Opis: Gostje, ki jih v svoji petdesetminutni večerni oddaji gosti Sandi Čolnik, so vselej skrbno izbrani; s svojim delom ali z osebnostjo so zaznamovali naš čas in prostor. V prijetno zatemnjenem in intimnem vzdušju studia so se izmenjali že mnogi, tako Slovenci in slovenski zdomci kot tudi tujci. Njihove življenjske poti in razmišljanja skuša gostitelj gledalcem predstaviti s premišljeno zastavljenimi vprašanji, ki se skozi oddajo razvijajo v poučen, a še vedno sproščen pogovor.
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
(Prirejeno po: www.rtvslo.si)
10
ZZV SLO 8 ZLATI 04.indd 10
7/22/10 1:10 PM