9789612711436

REVIZOR Nikolaj Vasiljevič Gogolj in

STEBRI DRUŽBE Henrik Ibsen

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Priročnik za spoznavanje knjižnih del

Alen Širca

Nikolaj Vasiljevič Gogolj, REVIZOR in

Henrik Ibsen, STEBRI DRUŽBE Priročnik za spoznavanje književnih del Urednik: Alen Širca Jezikovni pregled: Simona Sellami

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett najdete tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.161.1.09Gogol’N.V. 821.113.5.09Ibsen H.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ŠIRCA, Alen Albin Revizor, Nikolaj Vasiljevič Gogolj in Stebri družbe, Henrik Ibsen : priročnik za spoznavanje knjižnih del / [Alen Širca]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2011. - (Kresnice : najpopularnejši literarni vodniki za maturo in domače branje) ISBN 978-961-271-143-6 1. Gl. stv. nasl.

256921600 DN110249

Kazalo NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ, REVIZOR GOGOLJEVO ŽIVLJENJE IN DELO V LETNICAH Gogoljeva dela v slovenščini

6 7

DRUŽBENOZGODOVINSKO OZADJE

8

LITERARNA SMER, ZVRST

9

POVZETEK

10

VSEBINA

12

DRAMSKE OSEBE Hlestakov Mestni glavar Osip Amos Fjodorovič Artemij Filipovič Poštar Luka Lukič Okrajni zdravnik Dobčinski in Bobčinski Ana Andrejevna Marja Antonovna Pomožne osebe

19 19 20 20 21 21 22 22 22 22 23 23 24

TEMA IN MOTIVI Téma vsesplošne družbene in moralne pokvarjenosti provincialnih uradnikov Motiv zamenjane identitete in neprepoznanja Motiv ljubezni in zapeljevanja

25

DRAMSKA ZGRADBA

27

knjigarna.com swis721

VPRAŠANJA VIRI IN LITERATURA

CMYK 10/100/90/0

25 26 26 29 30

4

N I K O L A J VA S I L J E V I Č G O G O L J

HENRIK IBSEN, STEBRI DRUŽBE IBSENOVO ŽIVLJENJE IN DELO V LETNICAH Ibsen v slovenščini

34 35

LITERARNA SMER IN ZVRST

36

POVZETEK

38

VSEBINA

40

DRAMSKE OSEBE Konzul Bernick Lona Hesslova Profesor Rörlund Dina Dorfova Johan Tönnesen Marta Bernickova Betty Bernickova Hilmar Tönnesen Olaf Ladjarski mojster Aune Vodja pisarne Krap

47 47 48 49 49 50 50 51 51 51 51 52

TEMA IN MOTIVI Téma konflikta med individualnim in družbenim Motiv emancipirane ženske (feministke) Motiv moralnega očiščenja in končne sprave Motiv izseljenstva Motiv tehničnega napredka

53 53 55 56 56 56

DRAMSKA ZGRADBA

57

VPRAŠANJA

59

VIRI IN LITERATURA

60

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

REVIZOR

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

5

NIKOL A J GO G O LJ

6

N I K O L A J VA S I L J E V I Č G O G O L J

Gogoljevo življenje in delo v letnicah 1809 Nikolaj Vasiljevič Gogolj se rodi 31. marca v Soročnicah v ukrajinski provinci Poltavi kot eden izmed dvanajstih otrok v obubožani plemiški družini.

1819 Umre mu brat Ivan, kar ga zelo prizadene.

1824–1827 Kot gimnazijec sodeluje pri šolskem gledališču v Nežinu.

Napiše in režira več komedij. Sošolci ga zbadajo z vzdevkom »Skrivnostni škrat«, čeprav se ga bojijo zaradi njegovega strupeno sarkastičnega jezika.

1828 Po končani gimnaziji se odpravi v Peterburg. Išče službo, vendar zaman.

1829 Izda romantično pesnitev Hans Küchelgarten. Negativne ocene tega dela ga tako potrejo, da zbere vse neprodane izvode in jih sežge.

1830 Izide njegova prva povest Kresni večer.

1831 Seznani se s Puškinom, tedanjim največjim ruskim pesnikom, ki v njem opazi izjemno literarno nadarjenost. Objavi prvo zbirko povesti Večeri na pristavi blizu Dikanke, ki med drugim vsebuje dela Soročinski sejem, Kresni večer, Majska noč in Izgubljeno pismo. Vse povesti se napajajo iz pravljičnega sveta ukrajinske folklore.

1834 Postane predavatelj svetovne zgodovine na univerzi v Peterburgu.

1835 Izide zbirka povesti Mirgorod. V njej naletimo na dela Graščaka starih časov, Taras Bulba, Vij in Povest o tem, kako se je Ivan Ivanovič sprl z Ivanom Nikiforovičem. Objavi tudi tri novele iz peterburškega življenja: Nevski prospekt, Portret in Blazneževi zapiski.

1836 V reviji Sodobnik, ki jo ureja Puškin, med drugim izideta noveli Kočija in Nos. 19. aprila se odvijeta prva predstava in prvi natis komedije Revizor, ki jo je spisal v pičlih dveh mesecih (novembra in decembra) leta 1835. – Gogolj zaradi nevrotičnega nesprejemanja zvečine negativne recepcije Revizorja zbeži v Zahodno Evropo (Švico, Francijo in zlasti Italijo), kjer ostane vse do leta 1848.

1841–1842 Dokonča prvi del romana Mrtve duše in novelo Plašč. Izda CMYK komedijo Ženitev. 10/100/90/0 1843–1845 Piše drugi del Mrtvih duš. Rokopis v tem času dvakrat sežge.

1846 Čedalje bolj ga načenjajo hude depresije.

knjigarna.com swis721

REVIZOR

7

Gogoljeva dela v slovenščini Proza: Mrtve duše (1887, 1936),1 Strašno maščevanje (1908), Taras Bulba (1910, 1996), Ukrajinske povesti (1943), Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič (1949), Večeri na pristavi blizu Dikanjke (1981), Plašč (1964).

Dramatika: Ženitev (1984, 2003), Kvartopirci (1962), Revizor (1921, prev. Ivan Prijatelj; 1997, prev. Milan Jesih; 2011, prev. France Vurnik; 2011, prev. Borut Kraševec).

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

1 Prva letnica pomeni leto izdaje prvega prevoda, druge pa nove prevode.

N IKO L A J GOGOLJ

1847 Izda zbirko esejev Izbrani odlomki iz dopisovanja s prijatelji z zelo različno tematiko. Čedalje bolj ga privlačijo religiozno-mistične ideje. Napiše Razlago svetega bogoslužja. Nekaj časa preživi celo v samostanu.

1848 Živi med Moskvo, Peterburgom in Odeso. Roma v Jeruzalem.

1849–1850 Znova piše drugi del romana Mrtve duše.

1852 12. februarja, deset dni pred smrtjo, sežge rokopis drugega dela Mrtvih duš. Zaradi posta, ki si ga je naložil, 4. marca izstradan umre. – Za Gogolja je znano, da ni imel nikoli spolnega odnosa z žensko, kar njegovi biografi različno razlagajo (nekateri to pripisujejo njegovemu idealizmu, drugi pa njegovi domnevni homoseksualnosti).

NIKOL A J GO G O LJ

8

N I K O L A J VA S I L J E V I Č G O G O L J

Družbenozgodovinsko ozadje Gogolj je o Revizorju v svoji Pisateljevi izpovedi zapisal: »Sklenil sem, da v Revizorju zberem v eno žarišče in osmešim vse, kar je slabega v Rusiji, vse zlo, ki ga ljudje počenjajo tam, kjer bi bila potrebna človekova skrajnja pobožnost.« Nastanek dela je povezan s Puškinovo anekdoto. Puškina naj bi nekaj oblastnikov v Nižnjem Novgorodu (zdaj Gorki) leta 1833 imelo za visokega državnega uradnika, ki potuje po ruskih gubernijah in odkriva napake lokalnih veljakov.

Poleg tega je Gogolj marsikateri motiv prevzel tudi iz sočasne ruske poznoklasicistične komedije in seveda od svojega največjega vzornika Molièra.

Največji vir za realistično satiro Revizor pa je resničnost sama. Ko je prišlo za časa Petra Velikega (1672–1725) do decentralizacije upravnega in finančnega ustroja carske Rusije, se je pojavila tudi potreba po nadzoru oddaljenih gubernij. Od leta 1722 naj bi državni nadzornik, revizor (danes bi rekli inšpektor) enkrat letno prepotoval več gubernij, da bi preveril, da ni kje prišlo do korupcije ali drugih večjih nepravilnosti.

Pozneje je bil revizor poslan samo ob potrebi, namreč če se je kje sumilo, da prihaja do zlorabe financ. Za časa carja Nikolaja I. (1796–1855) se je nadzor gubernijskega samoupravljanja znova bistveno poostril. Zato se je v tedanji Rusiji pogosto dogajalo, da so imeli dostojanstveno oblečenega neznanca za revizorja, saj so vsak čas lahko računali na revizijo. Revizor je bil v tem času navadno visok uradnik, včasih celo senator.

Zanimivo je tudi poročilo, da naj bi si krstno uprizoritev Revizorja ogledal sam car Nikolaj I., ki naj bi bil tudi zaslužen za to, da je delo obšlo cenzuro. Menda naj bi se smejal od srca in navdušeno ploskal ter svojim ministrom celo svetoval, naj si tudi oni ogledajo predstavo.

Vendar se je večini delo, ker zasramuje predstavnike številnih ruskih stanov, zamerilo.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

REVIZOR

9

Literarna smer, zvrst

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

N IKO L A J GOGOLJ

Po splošno sprejeti presoji literarne zgodovine Gogoljevo delo uvrščamo v realizem oziroma, še natančneje, v kritični realizem. Zanj je značilno natančno in nazorno opisovanje družbene resničnosti, zvečine nastajajočega ali čedalje močnejšega meščanskega razreda; pri tem je pomembna zlasti ostra kritična perspektiva. Realizem lahko na splošno časovno zamejimo z letnicama 1830 in 1870. V ruski literaturi je Gogolj sploh eden izmed prvih realistov. S svojim delom Revizor je ustvaril prvo pomembnejšo realistično dramsko satiro v evropski literaturi.

Literarnozvrstna oznaka za Revizorja je satirična komedija. Za razliko od zmernejše, komično bolj umirjene veseloigre, ali k tragičnosti usmerjene tragikomedije, ali po grotesknih prvinah posegajoče groteskne komedije, je za satirično komedijo značilna zabavljiva, posmehljiva ali pa tudi že resnobna kritika obstoječih, pogosto izkrivljenih družbenih razmer. Ta žanr je v realizmu nasploh zelo pogost, saj pogosto združuje družbeno kritiko s pedagoško-vzgojnimi nameni.

10

N I K O L A J VA S I L J E V I Č G O G O L J

POVZ ET EK

Povzetek Komedija se začne in medias res, saj smo pahnjeni v neposredno dramsko dogajanje, ko mestni glavar nekega provincialnega (gubernijskega)2 ruskega mesta okoli sebe zbranim uradnikom bere pismo, v katerem je posvarjen, da bo k njim kot neznanec prišel revizor, visok državni uradnik, ki ima nalogo revidiranja lokalne mestne samouprave in mora morebitne napake sporočiti na carski dvor. Vsi so seveda preplašeni, kajti za svoje mesto skrbijo več kot slabo. Prav njihova huda preplašenost jim zamegli razum, da skrivoma potujočega revizorja prepoznajo v mladem modno oblečenem »vetrogončiču«, Hlestakovu, ki je s svojim služabnikom Osipom nastanjen v mestnem gostišču. Hlestakov je sicer navaden nižji uradnik, ki potuje na očetovo podeželsko posestvo. Na poti je ves svoj denar zakartal, zdaj pa ves sestradan ždi v gostišču, saj mu gostilničar po dveh tednih noče več dajati hrane na upanje.

Verjetno najbolj komično je prav srečanje mestnega glavarja in Hlestakova, ki ga ima glavar pomotoma za revizorja. Na začetku se oba treseta od strahu. Glavar je prišel k Hlestakovu ves prestrašen zato, ker misli, da si je ta že temeljito ogledal klavrno stanje v mestu. Njegovo edino upanje je, da ga bo morda omečil s podkupnino. Hlestakov pa v glavarju vidi roko pravice, ki jo je nadenj poslal gostilničar. Boji se, da ga vržejo v zapor. Ko se stvar zasuka tako, da glavar revizorju, ki od strahu nervozno kritizira razmere v gostišču, ponudi denar, ga ta rade volje vzame, se pomiri in se pusti prepričati, da ga nastanijo pri glavarju doma.

Po ogledu bolnice in obilnem zajtrku, pri katerem je bilo tudi veliko pijače, saj si je glavar obetal, da bo, ko bo Hlestakov pijan, nekoliko več spregovoril o sebi, se Hlestakov pri glavarju doma začne širokoustiti, da se v Peterburgu druži z najvišjimi dostojanstveniki, da pozna največje literate in da je celo drugi človek za carjem, saj ima celo vojaški čin feldmaršala.3 Glavarju in drugim mestnim uradnikom se od te pripovedi od strahu šibijo noge. Zato ga začnejo po vrsti obletavati in mu dajati nadaljnja »posojila« (podkupnine, kajpak), da bi odvrnili od sebe morebitno kazen. Hlestakovu CMYKto seveda izjemno ugaja, rade volje sprejema denar, povrhu pa še brezglavo zapeljuje tako glavarjevo ženo 10/100/90/0 kot hči. Na koncu se z Glavarjevo hčerjo celo zaroči. Glavar temu kar ne more verjeti, ko pa pride k sebi, od nenadejane sreče takoj začne zidati gradove v oblakih, že se vidi, kako bo zaradi tako vplivnega bodočega zeta postal celo general, ki bo imel oblast ljudi pošiljati celo v Sibirijo.

knjigarna.com swis721

2 Gubernija je bila v carski Rusiji višja upravna enota.

3 V carski Rusiji je bil to najvišji vojaški čin.