9789612712198

Iztok Devetak, Miloš Kovič, Diana Rutar in Gregor Torkar

Zvezek za aktivno učenje

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 1

6 31.8.12 11:15

Iztok Devetak, Miloš Kovič, Diana Rutar in Gregor Torkar

Zvezek za aktivno učenje naravoslovja v 6. razredu osnovne šole

Urednik: dr. Gregor Torkar Jezikovni pregled: Tjaša Škrinjar Ilustracije: Gregor Lož/Umer d. o. o.

Fotografije: Stran 11: celica (Brian Maudsley/SHT), list (Majeczka/SHT), drevo (Marilyn Barbone/SHT) stran 14: list (Luka Praprotnik/Založba Rokus Klett) stran 21: sonce (Maksym Protsenko/SHT), zelena trava (bioraven/SHT), krava (smereka/SHT), deklica pije mleko (Goodluz/SHT), karate (Attl Tibor/SHT) stran 22: travnik s soncem (Andrey tiyk/SHT), zajec (Herbert Kratky/SHT) stran 29: električni aparati (mart/SHT) stran 33: deklica in deček (PixelPig/IST), tkanina (Jeremy Burgess/SPL), povečava bombažnih vlaken (Power and Syred/SPL), delci bombažnih vlaken stran 35: ledene plošče (Vladimir Melnik/ SHT) stran 37: ponev (Petr Malyshev/SHT) stran 48: krompir (Madlen/SHT) stran 51: oreh (motorolka/SHT), cvet lipe (Mataliia Melnychuk/SHT), kokosov oreh (Jon Le-Bon/SHT), češnje (Malkolm Warrington/SPL), buča (Matin/SHT), brusnice (Kletr/SHT), javorjev plod (Anette Linnea Rasmussen/SHT) stran 55: zvonček (Tompet/SHT), trobentica (Richard Griffin/SHT) stran 61: korenine (3355m/SHT), mušnica (Gregor Torkar/Založba Rokus Klett) SHT – Shutterstock, IST – iStockphoto, SPL – Science Photo Library Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovni pregled: Grega Inkret Oblikovna zasnova in prelom: Jasna Karnar Tisk: Grafostil, d. o. o.

1. izdaja Naklada: 1500 Ljubljana, 2012

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane.

knjigarna.com swis721

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek­tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 5(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 2

ZVEZEK za aktivno učenje naravoslovja v 6. razredu osnovne šole / Iztok Devetak, Miloš Kovič, Diana Rutar in Gregor Torkar ; [ilustracije Gregor Lož ; fotografije Brian Maudsley /SHT... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012 ISBN 978-961-271-219-8 1. Devetak, Iztok 263026432

31.8.12 11:15

Kazalo 1. Od nastanka kamnin do 탑ivljenja rastlin

4

2. Od sonca do hrane

20

3. Vse je iz snovi

32

4. Iz 탑ivljenja rastlin

45

5. Ekosistemi in varstvo okolja

60

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 3

31.8.12 11:15

1 | Od nastanka kamnin do življenja rastlin Kamnine Kamnine in minerali se nahajajo v zemeljski skorji. Kamnine so sestavljene iz različno trdnih mineralov.

Trdnost in videz kamnin

POTREBUJEŠ: • 3 vzorce različnih kam nin (kamnov), ki so čim bolj podobne oblike • utež (2 kg) • cev iz trše plastike (do lžina 1 m) • lupo (povečevalno ste klo) • trdno podlago (kovin sko ali kamnito)

Potek vaje: 1. Na trdno podlago daj posamezen vzorec kamnine.

2. Nad vzorec povezni plastično cev. Cev drži čim bolj navpično nad vzorcem kamnine.

3. Po cevi na vzorec kamnine spusti utež.

4. Opiši spremembe ob trku uteži s kamnino. Kaj lahko sklepaš iz opažanj?

Opažanja in sklepanja predstavi v tabeli.

5. Vzemi košček zdrobljene kamnine in si ga z lupo oglej na svežem prelomu.

6. Opiši videz kamnine na svežem prelomu (velikost in barvo zrn mineralov, prisotnost žil v kamnini).

Svoje ugotovitve zapiši v razpredelnico.

Vzorec kamnine

Kaj se zgodi ob trku uteži s kamnino?

Opiši videz kamnine ob svežem prelomu

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

4

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 4

31.8.12 11:15

Vrste kamnin Gibanje tektonskih plošč omogoča kroženje kamnin in njihovo spreminjanje. Poznamo različne vrste kamnin.

Analiziraj sliko, ki predstavlja kroženje kamnin. a) S puščicami označi premikanje tektonskih plošč.

b) Ob sliki pojasni kamninski krog.

Po nastanku ločimo magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine.

Izpolni preglednico.

Vrsta kamnin

Opiši njihov nastanek

Magmatske

knjigarna.com swis721

Sedimentne

CMYK 10/100/90/0 Metamorfne

5

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 5

31.8.12 11:15

Kamnine v Sloveniji Največji del Slovenije prekrivajo sedimentne kamnine.

Kamnine POTREBUJEŠ: • 3 vzorce različnih kam nin (kamnov) • razredčeno kislino • kapalko • 3 urna stekla

Potek vaje: 1. Na posamezno urno steklo daj vzorec kamnine.

2. Na vsak vzorec previdno kani dve kapljici kisline.

3. Opazuj spremembe in jih opiši. Kaj lahko sklepaš iz opažanj?

Vzorec kamnine

Spremembe ob stiku s kislino

Zapiši svoje sklepe

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

6

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 6

31.8.12 11:15

Nastanek in vloga prsti Prst je zgornji del tal. Lastnosti prsti so odvisne od matične kamnine, na kateri nastane, podnebja in organizmov.

Opazuj in zapiši, po katerih lastnostih se prsti razlikujejo med seboj:

Prepustnost prsti POTREBUJEŠ: • dva vzorca prsti (na primer gozdna prst in travniška glinena prs • dve plastenki (2 L) z t) odrezanim dnom in pre luknjanim zamaškom • tri čaše (lahko tudi dno odrezane plaste nke) • štoparico • vodo

Potek vaje: 1. Suha vzorca prsti nasuj v dve narobe obrnjeni plastenki, ki si jih zamašil s preluknjanima zamaškoma.

Prsti v plastenki ne potlači. Plastenko le nekoliko potresi, da se prst enakomerno porazdeli.

2. Plastenko postavi nad čašo ali dno plastenke, ki si jo odrezal in jo lahko uporabiš kot čašo.

3. Opiši opažanja ter meri čas od trenutka, ko na prst začneš vlivati vodo, do trenutka, ko voda priteče skozi naluknjan zamašek v spodnjo posodo. Katera prst dlje časa zadrži vodo?

4. Primerjaj meritve časa in ugotovi, katera prst je bolj prepustna za vodo.

Vzorec prsti

Tvoja opažanja med vlivanjem vode

Čas, v katerem voda priteče iz plastenke

Gozdna prst

knjigarna.com swis721

Travniška prst

CMYK 10/100/90/0

Iz rezultatov ugotovi, katera prst je bolj prepustna za vodo.

Kaj lahko sklepaš na podlagi svoje ugotovitve?

7

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 7

31.8.12 11:15

Iz semena zraste nova rastlina Opazuj, kako iz semena zraste nova rastlina.

POTREBUJEŠ: • več semen fižola in nekaj zrn koruze • 3 steklene kozarce • vodo • papirnate brisače ali vato

Zgradba:potrebuješ eno seme fižola in eno zrno koruze 1. Seme in zrno za en dan namoči v vodo.

2. Naslednji dan si oglej notranjost semena fižola in zrna koruze. Fižolu olupi semensko lupino, da bo razpadel na dve polovici. Skiciraj notranjost semena in označi: klični list, stebelce, koreničico in lističe. Koruzno zrno prereži po dolgem in označi kalček, klični list in močnato telo.

Zgradba: Skiciraj seme fižola Skiciraj zrno koruze

Razvoj rastline: potrebuješ več semen fižola 3. Vzemi vsaj dve namočeni semeni fižola. Namesti jih ob steno steklene posode, ki si jo pred tem obložil s papirnato brisačo.

4. Brisačo občasno navlaži, da se ne izsuši. Posoda naj bo na sobni temperaturi in na svetlem.

5. Vsake tri do štiri dni opazuj razvoj rastline in svoja opažanja zapisuj v tabelo. Opiši spremembe, ki si jih opazil od zadnjega opazovanja.

knjigarna.com swis721

CMYK Kaljivost v različnih razmerah: potrebuješ več semen fižola 10/100/90/0 6. Po navodilih iz prejšnje točke pripravi tri dodatne posode s semeni fižola. Posode izpostavi različnim razmeram v okolju: različni temperaturi, osvetlitvi in količini vode. Vsake tri do štiri dni opazuj razvoj rastline. V tabelo zapisuj in skiciraj opažanja.

8

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 8

31.8.12 11:15

Datum

kontrola (semena na sobni temperaturi, na svetlobi, zadostna koliÄ?ina vode)

knjigarna.com swis721

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 9

CMYK 10/100/90/0

9

31.8.12 11:15

temperatura (semena na hladnem)

Kaljivost v razliÄ?nih razmerah

osvetlitev (semena v temi)

voda (velika koliÄ?ina vode)

Celica pod drobnogledom Celice so navadno majhne in nevidne s prostim očesom, zato za njihovo opazovanje uporabljamo mikroskop. Vsi organi smo zgrajeni iz celic.

Pripravi svež preparat lista in si ga oglej pod mikroskopom.

Pri pripravi preparata naj ti pomaga učitelj.

POTREBUJE Š: • list vodne ra stline ali povrhnjico čebule • pinceto • skalpel • preparirno iglo • kapalko • vodo • piv nik • krovno in ob jektno steklo • mikroskop

Vzemi tanek list vodne rastline (na primer račje zeli ali vodne leče) ali povrhnjico luskolista čebule ter pripravi preparat po navodilih od 1 do 3.

1 List s pinceto položi v kapljico vode na objektnem steklu.

2 List v kapljici vode prekrij s krovnim steklom kot prikazuje slika.

3 Preparatu dodaj vodo s kapalko kot prikazuje slika. Na nasprotni strani

krovnega stekla popivnaj odvečno vodo. Pomembno je, da je pod krovnim steklom enakomerno razporejena voda in da v njej ni mehurčkov zraka.

1

2

3

Tako pripravljen preparat si oglej pod mikroskopom. Preparat namesti na mizico mikroskopa.

Oglej si ga najprej pod najmanjšo povečavo, nato pa stopnjuj do največje.

Skiciraj celice, ki jih opaziš pod mikroskopom pod najmanjšo in največjo povečavo označi vidne dele celice.

Najmanjša povečava X

=

Največja povečava

X

=

Skica: Skica:

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 Povečava okularja x povečava objektiva =

kratna povečava.

10

NAR 6 AZ 2012 notranjost.indd 10

31.8.12 11:15