/9789612712280

Zakladi

S srebrom, koralami in z jantarjem ozaljšana judovska nevesta v Izraelu, po rodu iz Jemna, prinese v zakon s svojim nakitom pravo bogastvo. To je na Bližnjem vzhodu že star običaj.

Pregovor pravi: “Zapestnice so za hude čase.”

JAMES L. STANFIELD

KNJIGA NGM TREASURE.indd 1

7. 02. 12 15:12

DRAŽ ZAKLADOV Cathy Newman

Odkar so ljudje prvič uzrli blesk dragih kamnov in lesket zlata, si želijo imeti to redko in dragoceno lepoto samo zase.

7

ZLATA DOBA GUSARSTVA roff smith

V 17. in 18. stoletju so se po Karibskem morju in Atlantiku potikali gusarji. Eden zadnjih – in najuspešnejših – je bil Črni Bart.

30

Skriti davek Kopanje zlata in dragih kamnov zahteva od okolja velikanski davek, včasih ga terja tudi v obliki človeških življenj.

44

Starodavne umetnine EGIPČANI MOČEJCI SKITI MOGULI

52 60 66 73

ISKANJE BOGASTEV priit vesilind

Ljudje iščejo potopljene zaklade, že odkar plujejo in tonejo ladje. Pri današnji tehnologiji nobena ladijska razbitina ne leži več pregloboko.

80

V drugo smer Neprecenljivi predmeti, ki so last zahodnih muzejev in univerz, se vračajo domov.

94 Poster

SVETOVNI ZAKLADI

Na naslovnici: na vrhu zaklada, ki so ga dvignili s potopljene gusarske ladje iz 18. stoletja, se leskeče španski zlatnik dublon.

Bill Curtsinger

Ta stran: mojstri brusilci v New Yorku kažejo največji brezhibni, ovalno brušeni diamant: 102,23 karata. cary wolinsky

KNJIGA NGM TREASURE.indd 2

7. 02. 12 15:12

zakladi 3

KNJIGA NGM TREASURE.indd 3

7. 02. 12 15:12

Na koncu romana Črni labod iz leta 1932 junak Charles De Bernis izzove na dvoboj s peresi okinčanega gusarja Toma Leacha. Prizor je za naslovnico knjige upodobil N. C. Wyeth. Zakladi v ljudeh netijo pohlep in jim burijo domišljijo.

KNJIGA NGM TREASURE.indd 4

7. 02. 12 15:12

UREDNIKOVA BESEDA

Zaklad je tam, kjer ga najdeš V Otoku zakladov, klasični pustolovščini izpod peresa Roberta Louisa Stevensona, mrgoli gusarjev, sinjezelenega tropskega morja in zlatih piastrov – ljudi, krajev in reči, daleč daleč stran od mojega doma v Central Pointu v Oregonu, kjer sem odraščal. Pa nič zato. Imel sem svoj otok zakladov: Griffinov potok, tanko progo kipeče vode, ki je tekla tik ob mestu. Po šoli sem stekel do potoka in kopal po strmih bregovih, da bi našel osti indijanskih puščic, ki naj bi bile po moji predstavi skriti zaklad. Vsaka lopata zemlje je bila polna obetov.

Kdove, kaj bom odkril?

V Stevensonovem romanu je zaklad – skrita skrinja kapitana Flinta, polna zlata in srebra – rdeča nit zgodbe o zvestobi in izdajstvu, poštenju in dvoličnosti ter nasilju v vseh mogočih oblikah. Mik zaklada, kot boste videli v tej posebni izdaji, iz človeka ne izvabi vedno najboljšega. Spodbudno pa je pri zakladih to, da razvnemajo domišljijo – ne le v romanih, kot je Otok zakladov, temveč tudi v mitih, pripovedkah in domišljiji dečka iz Central Pointa v Oregonu.

Naj vam torej povem za mali zaklad, ki ga imamo po naključju tule na sedežu društva National Geographic Society. To je slika N. C. Wyetha, nemara še najbolj znanega po ilustracijah v Stevensonovih romanih. Slika, o kateri govorim, ni prizor iz Otoka zakladov, a upodablja mečevanje z gusarskim kapitanom (levo). Vselej, ko grem mimo nje, me spomni na moje iskanje zakladov ob Griffinovem potoku in na to, kako razkošne so bile moje otroške sanjarije. Če dobro pomislite, je tudi domišljija zaklad. In še čisto nič ne stane.

Chris Johns, glavni urednik National Geographic

SLIKA: N. C. WYETH

KNJIGA NGM TREASURE.indd 5

zakladi 5

7. 02. 12 15:12

KNJIGA NGM TREASURE.indd 6

7. 02. 12 15:13

Draž zakladov Odkar so ljudje prvič uzrli blesk dragih kamnov in lesket zlata, si želijo imeti to redko in dragoceno lepoto samo zase.

Cathy Newman

MORDA STE na hladen jesenski dan minulega oktobra vstopili skozi ste-

Temnomodri, 45,52-karatni diamant (Hope Diamond) počiva na izrezku iz časopisa, ki popisuje njegovo razvpito prekletstvo. Sloviti dragulj je stalno na ogled v Smithsonovem naravoslovnem muzeju v Washingtonu.

klena vrata dražbene hiše Christie’s na Rockefellerjevem trgu 20, pokimali vratarju, pri mizi z informacijami zavili levo, pa še enkrat levo in se pridružili množici, ki se je gnetla okrog niza vitrin. Razstavljenih je bilo 448 predmetov, ki naj bi jih ponudili na newyorški dražbi draguljev. Tam so bili sijajni hruškasti diamantni prstan (izklicna ocena 1,5 do 2 milijona dolarjev) pa safirni obesek, velik kot škatlica vžigalic (350.000 do 500.000 dolarjev), sijajni niz biserov (60.000 do 80.000 dolarjev) in še več – veliko več.

Zvezdo dražbe pa je bilo najti v temni sobi ob strani, v lastni, teatralično razsvetljeni vitrini, kjer je čakala na prihod na oder. Predmet občudovanja – razkošen 10,95-karatni trikotni živo modri diamant, skupaj z belim diamantnim dvojnikom vdelan v zlat prstan – je bil sinji kot Egejsko morje, razprševal je svetlobo v vseh smereh, mežikal … čemu neki? Menda norosti ljudi, ki koprnijo po tem kosu kristaliziranega ogljika, enem na deset milijonov, ki mu dajejo modrikast pridih sledi bora. Diamant, za katerega naj bi iztržili 12 milijonov dolarjev, nam je sijoč v temi telegrafsko pošiljal brezčasno sporočilo: zaklad.

Zapeljiv lesket dragih kamnov in žlahtnih kovin, kot so zlato, srebro in platina, nas privlači, podobno kot svilnatega utičarja svetleči kosci, ki jih nabira za gnezdo, da privabi samico. To naše koprnenje se zrcali tudi v jeziku: opevamo zlate čase; menimo, da je govoriti srebro, molčati pa zlato; za koga pravimo, da je vreden (suhega) zlata; čedno, dobrosrčno dekle označimo za pravi biser; pesnikova dela imenujemo dragulj poezije; uspešne plošče okličemo za platinaste. Nihče, še najmanj tekmovalec na olimpijadi, ne bi bil zadovoljen s svincem. Čemu neki? Diamantov vendar ni mogoče jesti. Diamanti nas ne grejejo.

Kljub temu mrzlična želja po dragocenem in redkem žene ljudi v skrajnosti.

FRED WARD, AGENCIJA AWARD

KNJIGA NGM TREASURE.indd 7

zakladi 7

7. 02. 12 15:13

Rimski prirodoslovec Plinij starejši je zapisal: “Stvari … skrite in pritajene v tleh, so tiste, ki nas pehajo v pogubo in tirajo v globočine.” Navsezadnje je bil grški Had hkrati bog bogastva in tudi podzemlja.

Zakladi so bili zaradi najmračnejšega vpliva, ki ga lahko imajo, motiv za umore, kraje in izdajstva, predmet zarot in podkupovanja. Spodbudili so preseljevanje prebivalstva – ob zlati mrzlici leta 1886 v Južnoafriški republiki je zrasel Johannesburg – in povzročili zaton civilizacij. Zlato je spodbudilo špansko osvajanje novega sveta ter propad azteške in inkovske države. Zakladi so dokaz zmage, saj si zmagovalec prisvoji vse, plen, ki si ga iz rok v roke podaja z drugimi zmagovalci, tako kot diamant Koh-i-Noor, ki je iz rok hindujskih vladarjev prešel v roke mogulskih pa perzijskih, afganistanskih in sikhovskih ter nazadnje končal med briso bili zaradi najmračnejšega tanskimi kronskimi dragulji. Upravičeno ni nikoli prav daleč stran šepet svarilnih zgodb. Midasu se je uresničila želja, da vpliva, ki ga lahko imajo, motiv za umore, je spreminjal v zlato vse, česar se je dotaknil, dokler mu ni obupen pohlep tudi jedače in pijače – in po nekaterih inačicah kraje in izdajstva, predmet zarot in podku- hčerke – spremenil v mrtvo kovino.

Udeleženci newyorške dražbe pa še zdaleč niso imeli v mipovanja. Spodbudili so preseljevanje slih takega moraliziranja; zanje je bila ponudba zavita v jezik romantike. Na odru je predsedoval Rahul Kadakia – vitek, žiprebivalstva in zaton civilizacij. vahen, eleganten – ki je v dražbeni hiši Christie’s vodja draguljarskega oddelka za obe Ameriki. Z očmi je preletaval sobo in sledil dvignjenim dražbenim loparčkom. Budno je pazil tudi na ponudbe, ki so prihajale po telefonu in prek spleta. “Dober dražbar zavoha naslednjo ponudbo,” je razlagal pozneje. “Poznam sleherni obraz v sobi. Vem, kako bodo dražili. Sem,” je dejal potomec štirih rodov mumbajskih draguljarjev, “maharadža dražbene dvorane.”

Ob vsakem udarcu dražbarjevega kladivca prodano! zeleni blesk smaragdov, rdeči lesket rubinov. Dragi kamni, pravi Kadakia, so najlaže prenosno bogastvo. Pomislite na ruske plemiče, ki so bežali pred boljševiki z dragulji, všitimi v podlogo oblačil. “Picassa,” pravi, “ne morete nositi s sabo kar pod pazduho.” Pomislite tudi na moč, ki jo razglaša blišč: Agnon iz Teosa, eden izmed vojaških poveljnikov Aleksandra Velikega, je nosil sandale, podkovane s srebrnimi žeblji. Kleopatra je v čaši vina mirno in vzvišeno raztopila enega svojih velikanskih bisernih uhanov in to spila pred Antonijem. Pa oblačila pripadnikov dinastije Ming iz zlatih in srebrnih niti, diamantno žezlo Katarine Velike, škofovske kape in kelihi vatikanskih papežev, posejani z dragulji.

Za Egipčane je bilo zlato koža bogov in najboljše pogrebno okrasje faraonov. Za indijske maharadže, ki so bili od nog do glave odeti v dragulje (maharadža Bhupinder Singh iz Patiale je nosil brokatni plašč, posut z diamanti), je bilo bogastvo dokaz veličastnosti vladarja in njegove države. Po hindujskem verovanju so dragi kamni posebno vesolje. Navaratna, devet dragih kamnov, ki ustrezajo Soncu, Luni in planetom, velja za talisman in tistega, ki jih nosi, varujejo pred demoni, kačami in strupom.

V opravi radžputske nevePredmet 448, modri diamant, je prišel na dražbo ob 19.15. Po začetni ponudbi ste, odete v zlato, se zrcali osmih milijonov dolarjev trgovca v dvorani sta se zanj po telefonu potegovala dva veličastnost njenih prednikov. dražitelja, eden iz Evrope, drugi iz Kitajske. Nazadnje je udarec s kladivom po vsega Pripadnice radžputskih klanov petih minutah naznanil, da je bil prstan prodan azijskemu ponudniku za 14 milijonov na severu Indije so se poročadolarjev – 15,8 milijona dolarjev s provizijami vred. Je bil prstan naložba, darilo ali le z moguli, zavojevalci iz je šlo za zbirateljsko strast? Morda pa so si ga zaželeli le zato, ker se z diamanti, kot 16. stoletja z nepotešljivo je dejal nekdo, še najbolj približamo zvezdam. Lepa misel – a bržkone ta odgovor ni željo po lepoti in bogastvu. pravilen. Za zdaj so kupec in njegovi vzgibi ostali neznani.

Zakladi

8 zakladi

KNJIGA NGM TREASURE.indd 8

sabrina michaud

7. 02. 12 15:13

KNJIGA NGM TREASURE.indd 9

7. 02. 12 15:13

KNJIGA NGM TREASURE.indd 10

7. 02. 12 15:13