9789612712471

KONJE KRAST Per Petterson

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Priročnik za spoznavanje knjižnih del

Kresnice_Per_Petterson.indd 1

8/14/12 1:41 PM

Alen Širca

Per Petterson, KONJE KRAST Priročnik za spoznavanje književnih del Urednik: Alen Širca Jezikovni pregled: Simona Sellami

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett najdete tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

knjigarna.com swis721 ČB

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Kresnice_Per_Petterson.indd 2

CMYK 10/100/90/0

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.113.5.09Petterson P. ŠIRCA, Alen Albin Konje krast, Per Petterson : priročnik za spoznavanje knjižnih del / [Alen Širca]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2012. - (Kresnice : najpopularnejši literarni vodniki za maturo in domače branje) ISBN 978-961-271-247-1 1. Gl. stv. nasl.

262853376 DN120323

8/14/12 1:41 PM

Kazalo ŽIVLJENJE IN DELO PERA PETTERSONA 4 DRUŽBENO-ZGODOVINSKO OZADJE 6 8 POVZETEK VSEBINA 10

I. del 10

II. del 21

III. del 28 OZNAKA KNJIŽEVNIH OSEB 31

Trond Sander (pripovedovalec) 31

Pripovedovalčev oče 35

Lars Haug 36 Jon 36

Jonova mama 37

Jonov oče 37

Franz 38

Pripovedovalčeva hči 38

Pripovedovalčeva mama 38 Barkald 39

Mehanik Olav 39 Molznica 39 TEMA IN MOTIVI 40

Tema bolečine, izgube ljubljene osebe in žalosti 40

Motiv smrti 41

Motiv ljubezni 42

Motiv osamljenosti in samote 42

Vojni motivi 43

Motiv ljubezni do književnosti 43 ZUNANJA IN NOTRANJA ZGRADBA 46 48 JEZIKOVNI SLOG VPRAŠANJA 51 52 Viri in literatura

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Kresnice_Per_Petterson.indd 3

8/14/12 1:41 PM

PER PET T ERSO N

4

PER PETTERSON

Življenje in delo Pera Pettersona 1952 Per Petterson se rodi 18. julija v Oslu, glavnem mestu Norveške.

1987 Izide njegova prva knjiga, zbirka novel Pepel v ustih, pesek v čevljih.

1989 Izide njegov prvi roman Dežela odmeva (Ekkoland).

1990 V nesreči trajekta Scandinavian Star izgubi oba starša, brata in sestrično.

1992 Izide roman Meni je vseeno.

1993 Iz Osla se preseli na podeželje; odtlej živi in dela na kmetiji.

1996 Izda roman V Sibirijo.

2000 Izda roman Po brodolomu, ki govori o žalovanju po nenadni nesreči, in ima jasne avtobiografske poteze. Zanimivo je, da se ta roman začne z istimi besedami kot njegov naslednji roman Konje krast: »Začetek novembra. Ura je devet. Sinice treskajo ob okno.« 2003 Izide njegov bestseller (najbolj prodajana knjiga) Konje krast (Ut og stjæle hester ). Zanj še istega leta prejme nagrado norveških knjigotržcev.

2006 Za Konje krast prejme britansko nagrado za tujo fikcijo (Independent Foreign Fiction Prize).

knjigarna.com swis721

2007 Za Konje krast prejme prestižno mednarodno nagrado IMPAC Dublin Literary Award, ki je najbogatejša literarna nagrada na svetu (svojim nagrajencem podeljuje vsoto kar 100 000 evrov). Je tudi prejemnik francoskih beletrističnih nagrad Le Prix Mille Pages in CMYK Le Prix Litteraire Europeen Madeleine Zepter. Poleg tega je bilo delo izbrano za eno izmed najboljših 10/100/90/0literarnih knjig za leto 2007 časopisov New York Times in Time Magazine.

2008 Po petih letih premora izide njegov najnovejši roman Preklinjam reko časa (Jeg forbanner tidens elv), ki govori o odnosu med sinom in materjo, delavko, ki čuti, da jo je sin pustil na cedilu, ko se je tudi

Kresnice_Per_Petterson.indd 4

8/14/12 1:41 PM

KO N J E K R A S T

5

sam odločil za delavsko kariero. Roman Konje Krast je poleg drugih štiridesetih jezikov preveden tudi v slovenščino.

Per Petterson je po izobrazbi knjižničar, vendar je delal tudi kot knjigarnar, prevajalec in kritik. Zanimivo je, da je svoj prvi roman objavil šele leta 1987 pri svojih petintridesetih letih.

Petterson za svoja vzornika pogosto navaja Knuta Hamsuna (1859– 1952) in Raymonda Carverja (1938–1988), ameriškega pisatelja, ki je veliko prispeval k populariziranju kratke zgodbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V romanu Konje krast je zaznati zlasti vpliv Hamsunovega romana Pan (1894), ki velja za enega izmed njegovih najboljših romanov.

Za razliko od nekaterih drugih uveljavljenih sodobnih norveških pisateljev, kot je, denimo, Jan Kjærstad (1953), je Petterson vsebinsko in formalno bolj naklonjen klasičnemu modernemu romanopisju kot pa postmodernističnim inovacijam.

PE R PET T ERSON

2009 Prejme nagrado Nordijskega literarnega sveta.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Kresnice_Per_Petterson.indd 5

8/14/12 1:41 PM

ZG ODOVINSKO OZ ADJ E

6

PER PETTERSON

DRUŽBENOZGODOVINSKO OZADJE Za globlje razumevanje romana je treba nekaj malega vedeti o norveškem odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno, ki sicer ni poglavitna zgodovinska snov v romanu, vendar se pogosto pojavlja kot prepoznaven motiv.

Nemška vojska, ki ji je poveljeval Hitler, je napadla Norveško 9. aprila leta 1940. Za to je bilo več razlogov. Bržkone sta bila najpomembnejša strateški položaj norveške obale, s katere je mogoče nadzorovati severni Atlantik, ter zaščita izredno pomembnega severnonorveškega pristanišča Narvik, kamor je prihajala železova ruda z rudnikov na severnem Švedskem, ki je predstavljala pomembno surovino za nemško vojaško industrijo. Norveška vojska je bila slabo pripravljena na nemško invazijo, čeprav se je z britansko in francosko pomočjo hrabro borila. Norveški vladi in kraljevi družini je uspelo pobegniti v Anglijo.

Nemci so po okupaciji nastavili pronacistično vlado kolaboranta Vidkuna Quislinga (njegov priimek v mnogih sodobnih jezikih še vedno pomeni izdajalca domovine, tudi v slovenščini poznamo izraz »kvizling« v tem pomenu) in začeli z načrtno »nacifikacijo« države, kar pomeni vsesplošno podreditev norveških institucij in javnega življenja nemški nacistični politiki in ekonomiji. Čeprav so nekateri v sodelovanju z okupatorjem videli možnost za finančno prosperiteto, večina Norvežanov vsaj na tihem ni podpirala Kvizlingove vlade.

Zato ni čudno, da se je veliko Norvežanov priključilo norveškemu odporniškemu gibanju, ki je pokrivalo široko paleto operacij. Te so segale od preprostih oblik pasivnega odpora, kot je na primer, da Norvežani na avtobusih niso hoteli sedeti zraven oseb nemške CMYK narodnosti in da niso hoteli uporabljati nemškega jezika v občevanju 10/100/90/0 z njimi, do raznih drugih oblik civilne neposlušnosti, kot so zlasti tiskanje ilegalnega časopisa, ki se je zoperstavljalo nacistični propagandi, in oddajanje protinemških radijskih oddaj. Marsikdo, ki ga je nemška tajna policija osumila resnejših odporniških dejanj, je moral bežati v tujino, zlasti na Švedsko, ki je, čeprav je med drugo svetovno vojno

knjigarna.com swis721

Kresnice_Per_Petterson.indd 6

8/14/12 1:41 PM

KO N J E K R A S T

7

ZG O DOVINSKO OZ A DJE

ostala nevtralna, podpirala norveško odporniško gibanje.

Sčasoma je prišlo tudi do organiziranega oboroženega odpora, ki si je nadel ime Milorg in je proti koncu vojne že razpolagal z okrog 40 000 vojaki. To gibanje je bilo podobno partizanskemu gibanju na naših tleh. Omejilo se je na razne sabotaže in občasna gverilska bojevanja.

Nemci so Norveško zapustili 8. maja 1945 ob dokončni kapitulaciji nemških sil v Evropi.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Kresnice_Per_Petterson.indd 7

8/14/12 1:41 PM

8

PER PETTERSON

POVZ ET EK

POVZETEK Trond Sander, 67-letni vdovec in upokojeni podjetnik, se naseli v zakotnem kraju na gozdnatem področju vzhodne Norveške tik ob švedski meji. Sem je prišel v samoti preživeti preostanek svojega življenja, saj po ženini smrti – umrla je v prometni nesreči tri leta nazaj – čuti, da je to zanj edina prihodnost. Vendar mu popolna samota in osama nista usojeni, kajti izkaže se, da je njegov novi sosed Lars Haug povezan z njegovo preteklostjo, in sicer z najbolj kritičnim in prelomnim časom v njegovem življenju.

Tako se prek Trondovega spominjanja pred nami odpre še ena zgodba izpred petdesetih let. Bilo je poleti leta 1948, ko je kot petnajstleten fant s svojim očetom preživel zadnje počitnice na neki planšariji, ki jo je njegov oče imel v najemu, prav tako nekje na vzhodu Norveške tik ob švedski meji. Blizu je na majhni kmetiji živela družina, ki je v romanu označena po najstarejšem sinu Jonu, Trondovemu prijatelju in vrstniku.

Ta je imel še dva desetletna brata dvojčka, Larsa in Odda. Ravno tisto poletje se je zgodila huda nesreča: ker je Jon pozabil zavarovati puško, s katero je lovil zajce, je Lars po nesreči v srce ustrelil Odda. Gre seveda za istega Larsa, ki ga Trond sreča petdeset let pozneje. Jonova družina kmalu po tem dogodku razpade. Jon zaradi občutka krivde odide od doma, Jonov oče pa se hudo ponesreči, ko Trondovemu očetu pomaga pri sekanju drv. Kakorkoli že, verjetno je bila usoda te družine zapečatena že prej, saj sta Trondov oče in Jonova mama ljubimca. Tu se pred nami odvije še ena predzgodba. Trondov oče je bil med drugo svetovno vojno kurir v norveškem odporniškem gibanju, za svoje skrivališče si je izbral prav odročen kraj, kjer se odvijajo dramatični dogodki leta 1948. Tu je spoznal gozdarja Franza in Jonovo mamo, ki sta mu pomagala pri pošiljanju pošte in drugega gradiva na Švedsko.

Kmalu so začeli čez mejo pošiljati tudi norveške begunce. Jeseni leta 1944 pa se je hudo zapletlo. Nemška patrulja, nastanjena v kraju, je odkrila, zakaj je Trondov oče v resnici nastanjen v tem kraju, in ker so ga Nemci skupaj z Jonovo mamo odkrili pri ilegalnem delu, sta skupaj CMYK zbežala na Švedsko in se vrnila šele po koncu vojne.

10/100/90/0 Razdrla pa se je tudi Trondova družina, saj se je njegov oče poleti leta 1948 namenil, da svojo družino zapusti za zmeraj. Svojega sina Tronda je pripeljal s sabo na planšarijo, da bi tako z njim preživel zadnje dni.

Sredi poletja se odloči posekati les v bližini svoje koče, da bo lahko izkupiček zanj zapustil njemu, njegovi sestri in mami v Oslu. Vendar

knjigarna.com swis721

Kresnice_Per_Petterson.indd 8

8/14/12 1:41 PM

KO N J E K R A S T

9

POVZ ET EK

Trond tega ne ve. Ko se ob koncu poletja sam vrne domov, misli, da bo za njim prišel tudi oče. Toda čaka ga zaman. Nekaj mesecev pozneje pride očetovo pismo, v katerem pojasni, da se ne bo nikoli več vrnil k njim, da pa jim je zapustil denar od prodaje lesa, ki ga je naložil na neko švedsko banko.

Roman se konča tako, da mama in Trond odideta po denar, izkaže pa se, da ga je smešno malo. Trondova mama se na lepem odloči, da bo sinu kupila novo obleko. Trond jo pomeri in opazi, da odslej ni več fant in da se je njegovo življenje v temelju spremenilo.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Kresnice_Per_Petterson.indd 9

8/14/12 1:41 PM

PER PETTERSON

10

VSEBINA I. del

VSEBINA

1 Ura je devet zjutraj nekega dne v začetku novembra. Sinice trkajo v okna pripovedovalčeve hiše. Pripovedovalec nam pojasni, da ima nov dom v hišici ob jezeru, nekje na daljnem vzhodu Norveške. V jezero teče reka, v kateri je mogoče loviti postrvi. Blizu njega živi sosed, ki ima psa, borderskega ovčarja. Pripovedovalec pove, da je ta dan že zgodaj vstal in da je že nekaj reči postoril. Ima prižgan radio, vendar ne posluša domačih poročil, raje posluša poročila o dogodkih v tujih državah, kakor pa doma.

Star je sedeminšestdeset let in ima psa, mešanca, z imenom Lyra. To jutro je bil z njim že na sprehodu. Pravi, da je srečen, da je vse življenje hrepenel, da bi živel sam na takšnem kraju: »Vse življenje sem hrepenel po tem, da bi bil sam na kraju, kot je ta. Tudi kadar je bilo najlepše, in to ni bilo redko. To že lahko rečem. Da ni bilo redko. Srečo imam.

Ampak celo takrat, na primer v objemu, ko je kdo šepetal v moje uho besede, ki sem jih rad slišal, sem si včasih nenadoma zaželel stran, na kraj, kjer je popolnoma tiho. Lahko so minila leta, ne da bi pomislil na to, a to ne pomeni, da si tja nisem želel. In zdaj sem tukaj in je skoraj tako, kot sem si predstavljal.« Zdaj zelo natančno izvemo tudi za dogajalni čas: čez dva meseca bo konec (drugega) tisočletja. Pravi, da ne bo posebej praznoval, da bo ostal doma, se ga napil in odšel spat. Hiša, v kateri živi, potrebuje še kar nekaj popravil, večino dela skuša opraviti sam.

V noči pred jutrom se je nekaj zgodilo. Malo čez polnoč ga je zbudil oster zvok piščalke za pse. Pogledal je skozi okno in spoznal svojega soseda, ki je z baterijsko svetilko iskal svojega psa Pokra. Ker ni mogel več zaspati, se je oblekel, vzel svojo svetilko in se odpravil ven k sosedu.

Ta mu je razložil, da mu je pes spet ušel in da ne more zaspati, dokler CMYK ga ne najde. Tedaj se je pripovedovalec predstavil sosedu, s katerim je 10/100/90/0 doslej samo nekajkrat na hitro spregovoril. Ime mu je Trond Sander.

Sosedu pa Lars Haug. Ko sta za trenutek pomolčala, se je za Trondom nenadoma pojavil Poker. Pes je bil nekoliko sovražno razpoložen do lastnika. Tedaj je Lars začel razlagati, da je nekoč ustrelil psa. Povedal je svojo zgodbo. Na kmetiji, kjer je odraščal, se je nekoč pojavil neki

knjigarna.com swis721

Kresnice_Per_Petterson.indd 10

8/14/12 1:41 PM