9789612713010

De rm as tia

a in r a M , urk T m t, To

Č u d o v i te e k i

l

b o Kref o k r a Helena Lenasi, M

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

a

a s ti e rm

aD in ar

om t, T

Č u d o v i te e k

i l

b o Zg ra d

Kre f Helena Lenasi, Marko

in ba

r Tu

k,

M

ganizmov za gim tskih or naz arion ije k v e je n a lov de Urednica: Marina Dermastia Recenzenti: prof. dr. Dušan Šuput, prof. dr. Maja Kovač, Majda Kamenšek Gajšek Jezikovni pregled in korekture: Tina Kralj Abecedno kazalo: Alenka Dermastia Ilustracije: Marija Prelog Fotografije: Dreamstime, Istockphoto, Science Photo Library, Shutterstock, Visualphotos, Wikimedia Commons, Dragan Arrigler, Marina Dermastia, Mateja Erdani Kreft, Alenka Gaberščik, Janez Hacin, Tjaša Kogovšek, Marko Kreft, Aleš Kladnik, Kim Križanec Turk, Tihomir Makovec, Matjaž Mastnak, Marjana Regvar, Manca Pirc, Maja Ravnikar, Boris Sket, Tom Turk, Magda Tušek Žnidarič , Martin Zupančič Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Jasna Karnar Tisk: Grafostil d. o. o.

1. izdaja Naklada: 3.000 izvodov Ljubljana 2013 Učbenik skupaj z učbeniki Kjer se življenje začne, Iskanje izvora in Spoznajmo svoje domovanje sestavlja učbeniški komplet.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

knjigarna.com swis721 © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek­tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

CMYK 10/100/90/0 576.3(075.3)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

ČUDOVITE oblike : zgradba in delovanje evkariontskih organizmov za gimnazije / Helena Lenasi ... [et al.] ; [abecedno kazalo Alenka Dermastia ; ilustracije Marija Prelog ; fotografije Dreamstime ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-301-0 1. Lenasi, Helena, 1971268099328

Veli či n a t eg a n jeg ov i m st a l i ra išča p r vo zlič do ž tn o ni mi ivlj vdi h eno en j si l a n jen sa m o m e i , , ki a z v ne prep pa j k aj so b r o st e v obli ile eg a tem, pla n k al z ače d et k a i t s k v o r a ožil , me težn se i dtem osti z ta v sk , ra ko ladu ko j n adv z e na vile z us se l š t e i a p n se ---ljen e in -im z še n n adv a kon ap r e se č Ch a r om j ra u d ov les zv ij Dar w ite a n gl a o i j b o n ešk i l i ke . n a ra (1809–18 teor 82), v o sl ije ovec o ev prev , ut oluc od B em el iji; o gd a jite O na n Gr lj st a n ad iš ku v nik rst,

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Predstavitev avtorjev Avtorici in avtorja učbenika, ki ga imate pred seboj, so učitelji na Univerzi v Ljubljani. Njihovo raziskovalno in strokovno delo je neposredno povezano z vsebinami, predstavljenimi v učbeniku.

Vse povezuje skrb za izboljšanje naravoslovne pismenosti med slovensko mladino, ki se odraža v učbenikih, poljudnih knjigah, poljudnoznanstvenih in mladinskih revijah.

Helena Lenasi Helena Lenasi je docentka za predmet fiziologija na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Po izobrazbi je zdravnica. Študente medicine uči zakonitosti delovanja človeškega organizma. Fiziologijo predava tudi na Fakulteti za šport v Ljubljani. Poleg pedagoškega dela se ukvarja z raziskovanjem srčnožilnega sistema, predvsem drobnih žil v koži, ter vpliva telesne aktivnosti na telo. Raziskovalno in pedagoško se je izpopolnjevala na Inštitutu za kardiovaskularno fiziologijo v Frankfurtu v Nemčiji. Je sourednica časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra pri zdravniku.

Marko Kreft je biolog, redni profesor za področje fiziologije živali na Univerzi v Ljubljani. Deluje tudi na v Biomedicinskem centru Celica in Centru odličnosti Cipkebip. Z električnimi in optičnimi tehnikami raziskuje fiziologijo celic. Predvsem ga zanima delovanje celic v možganih, ukvarja pa se tudi s procesi v rastlinskih celicah. Je avtor več računalniških programov za znanstveno delo. Je sodelavec Kvarkadabre, časopisa za tolmačenje znanosti. Leta 2005 je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju celične fiziologije.

Tom Turk je biolog, potapljač, podvodni fotograf in pisec številnih poljudnih in strokovnih člankov, ki obravnavajo biologijo morja. Kot redni profesor za področje biokemije na Univerzi v Ljubljani raziskuje toksine in biološko aktivne naravne spojine iz morskih organizmov.

Je dolgoletni predsednik državne maturitetne komisije za biologijo, avtor dveh knjig o podvodnem svetu Jadranskega in Sredozemskega morja ter skupaj z ilustratorko tega učbenika, akademsko slikarko Marjanco Prelog, tudi pisec besedila v njeni knjigi Ambasadorji morja. Je soavtor dveh osnovnošolskih učbenikov. Od začetka izhajanja revije National Geographic v slovenskem jeziku je član uredniškega odbora revije, kjer je zadolžen za področji biokemije in morske biologije.

Marina Dermastia je biologinja in redna profesorica za botaniko na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalno deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer se ukvarja z molekulskim razvojem rastlin, predvsem koruze in paradižnika, ter z interakcijami med rastlinami in patogenimi mikroorganizmi. Je soavtorica enega osnovnošolskega učbenika; napisala pa je tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku o biokemiji in zgradbi rastlin – številne fotografije iz knjige so vključene v ta učbenik. Kot članica uredniškega odbora National Geographic Slovenija, je od začetka izhajanja v slovenskem jeziku zadolžena za vsebine, povezane z rastlinami. Podpisana je pod številnimi strokovnimi in poljudnimi članki o biologiji in molekulski biologiji rastlin. Leta 2010 je dobila priznanje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za najboljšo učiteljico na študiju mikrobiologije.

knjigarna.com swis721

Marina Dermastia in Tom Turk sta kot avtorja podpisana pod gimnazijski učbenik založbe Rokus Klett Od molekule do celice, za katerega sta leta 2006 prejela nagrado Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti. Skupaj z Radovanom Komelom sta napisala tudi učbenik Kjer se življenje začne. Učbenik predstavlja prvi del učbeniškega kompleta, katerega del je tudi pričujoča knjiga. Učbenik je leta 2012 dobil bronasto priznanje na tekmovanju za Najboljši evropski učbenik, ki ga vsako leto organizirajo EEPG (The European Educational Publishers Group, ki predstavlja 20 članic iz 20 držav EU), Frankfurtski knjižni sejem in IARTEM (International Association for Research on Textbooks and Educational Media).

CMYK 10/100/90/0

Kaj je življenje?

12

Oskrba s hranili Oskrba zelenih rastlin s hrano, vodo in mineralnimi hranili Korenine so organ za sprejem vode z mineralnimi snovmi in pritrditev rastline Obsežen koreninski sistem ima veliko sprejemno površino Tipi koreninskih sistemov Zgradba korenin zagotavlja optimalen sprejem vode z mineralnimi hranili Rastline velikokrat potrebujejo pomoč za sprejem mineralnih hranil List je glavni organ rastline za izdelovanje sladkorjev Večina fotosinteze poteka v celicah listne sredice Oskrba heterotrofov s hrano Oskrba gliv s hrano Oskrba s hrano pri nefotosinteznih protistih in živalih Sprejem in prebava hrane pri nefotosinteznih protistih Sprejem hrane in prebava pri ožigalkarjih Prebava pri ploskih črvih Živali s popolnim prebavilom Prebavila človeka in drugih vretenčarjev Ustna votlina Žrelo Požiralnik Želodec Tanko črevo Pri kemični razgradnji hrane sodelujejo trebušna slinavka in jetra Ostanki prebavljene hrane potujejo v debelo črevo

18 20 20 21 21 22 23 25 25 27 28 28 29 29 30 30 33 34 36 36 37 39 40 40

Izmenjava plinov Zeleni listi kopenskih rastlin so glavni organ za izmenjavo plinov Delovanje listnih rež omogoča učinkovito fotosintezo in preprečuje izsušitev Izmenjavo plinov v listu zagotavlja obsežen medcelični prostor listne sredice Način izmenjave plinov je odvisen od telesne zgradbe organizmov Preproste živali nimajo razvitih posebnih dihalnih sistemov Večcelične vodne živali pline izmenjujejo s škrgami Protitočni sistem pri ribjih škrgah Posebna zgradba dihal omogoča dihanje na kopnem Pljuča so dihala kopenskih vretenčarjev Dihalni sistem človeka je dober primer sesalskega tipa dihal Zgornja dihala se začnejo z nosno votlino V žrelu se križata dihalna in prebavna pot V grlu se oblikujejo glasovi Sapnik se razveji v dve sapnici Pljuča so najpomembnejši člen dihalnega sistema

44 46 46 47 48 48 49 49 50 51 52 53 53 54 54 55

Po mrtvih ostankih ksilemskih celic se prenaša voda z raztopljenimi mineralnimi hranili Floem sestavljajo žive celice, ki z aktivnim transportom prenašajo proizvode fotosinteze Po prevodnih tkivih se snovi prenašajo pasivno in aktivno

62 64 64 65 65

knjigarna.com swis721

CMYK Notranji transport 10/100/90/0 V rastlinah z razvitimi transportnimi sistemi prenos snovi poteka po ksilemu in floemu

Koreninska prevodna tkiva se nadaljujejo v poganjek Steblo je os poganjka Rastline kopičijo založni škrob v spremenjenih založnih steblih V deblih se voda z mineralnimi hranili in proizvodi fotosinteze prenašajo po sekundarnih prevodnih tkivih Debla se debelijo s sekundarno rastjo Večino debla sestavlja mrtev in neprevoden les Preprosti organizmi nimajo razvitih posebnih sistemov za prenos snovi Obtočila omogočajo prenos snovi po telesu V odprtem sistemu obtočil hemolimfa teče po telesnih prostorih V zaprtih obtočilih teče po žilah kri Vsi vretenčarji imajo zaprta obtočila Pri ribah je srčno-žilni sistem preprost V dvojnem krvnem obtoku kri ločeno kroži po telesu in pljučih Človeško srce je mišični organ Krvne žile so vodniki, po katerih teče kri med srcem in telesnimi organi Pulz in krvni tlak Kri je transportna tekočina Limfni sistem je poseben del obtočil Tekočina, ki jo zbira limfni sistem, se prenaša po limfnih žilah Poleg limfe in mezgovnic limfni sistem sestavljajo še drugi organi in tkiva

65 66 67 67 68 68 69 69 70 70 71 71 72 73 75 78 78 85 86 87

Organizmi imajo pred napadalci dobro razvite obrambne sisteme Posamezna rastlinska celica samostojno odgovarja na napad z mehanizmi prirojene odpornosti Prva obrambna črta rastlin je njihova povrhnjica s kutikulo Napadalce, ki vstopijo v rastlino, zaustavljajo fizične prepreke in kemične snovi druge obrambne črte Človeško telo se stalno brani pred patogeni Redki patogeni prečijo prvo obrambno črto telesa Vnetna reakcija je druga obrambna črta Pridobljena imunost je tretja obrambna črta Ob ponovni okužbi z enakim mikroorganizmom je imunski odgovor učinkovitejši in hitrejši Imunost lahko sprožimo tudi umetno Imunski sistem je učinkovit, vendar ni popoln Alergija je premočan imunski odziv telesa Imunski sistem včasih napade lastno telo

90 92 92 92 94 94 95 95 96 97 99 99 99

Uravnavanje sestave telesnih tekočin Uravnavanje vodnega ravnovesja pri rastlinah Uravnavanje vodnega ravnovesja in izločanje odpadnih snovi pri živalih Odstranjevanje odpadnih proizvodov presnove Amonijak je primeren odpadni proizvod, kadar je na voljo dovolj vode Sečnina se izloča v kri Izločanje sečne kisline je najboljša prilagoditev na varčevanje z vodo Oblika odpadnih dušičnih proizvodov je zelo povezana z načinom življenja Izločalni mehanizmi protistov, kolobarnikov in žuželk Krčljiva vakuola in plamenasta celica uravnavata količino vode V zaprtih obtočilih so žile povezane z izločali Malpighijeve cevke žuželk so povezane z odprtimi obtočili Pri vretenčarjih so se razvile ledvice

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

102 104 106 106 106 107 107 107 107 108 108 109 109

Zgradba in delovanje izločal pri človeku Funkcionalna enota ledvic je nefron Za nastanek seča so pomembni trije procesi: filtracija, ponovno vsrkanje in izločanje V telesu vlada homeostaza vode in topljencev

110 110 112 113

Hormoni uravnavajo procese v organizmih Hormoni nadzorujejo rast in razvoj rastlin Kemični nadzor pri sesalcih Hormoni so zelo učinkoviti kljub zelo nizkim koncentracijam v krvi Hormoni so topni v vodi ali maščobah Človeški hormonski sistem Hipotalamus s hipofizo je glavno nadzorno središče endokrinega sistema Ščitnica ureja presnovo Koncentracija kalcija se uravnava z negativno povratno zanko Nadledvični žlezi izločata stresne hormone Trebušna slinavka in nadzor ravni glukoze v krvi Spolne žleze izločajo spolne hormone

116 118 119 119 120 121 122 123 124 125 125 127

Živčni nadzor delovanja živali Živčne celice prenašajo signale v obliki električnih impulzov ali akcijskih potencialov Nevroni so različnih oblik, vendar imajo enako osnovno zgradbo Nevroni imajo na celični membrani električni potencial Kako nastane akcijski potencial Signal se med nevroni prenaša preko sinapse Organizmi z zvezdasto somerno organizacijo telesa imajo mrežasto živčevje Bočno someren živčni sistem je povezan z razvojem možganov v glavi Človekov živčni sistem ima veliko skupnega z živčevjem drugih vretenčarjev Osrednji živčni sistem sprejema informacije in nanje odgovarja Možgani so glavno nadzorno središče Hrbtenjača leži v hrbteničnem kanalu Obkrajni živčni sistem povezuje osrednje živčevje s preostalimi deli telesa Somatsko živčevje po večini povzroči hotene oziroma zavestne gibe Avtonomno živčevje ne potrebuje našega zavestnega nadzora

130 132 132 133 134 135 138 138 140 141 141 143 144 144 145

Odzivanje na okolje 148 Rastline se odzivajo na dražljaje iz okolja 150 Odziv na svetlobo je za rastline življenjskega pomena 150 Rastline kratke in dolge noči 152 Rastline se odzivajo na težnost 152 Živali sprejemajo dražljaje s čutili 153 Čutna zaznava je proces 153 Najpreprostejše sprejemanje sporočil iz okolja je kemorecepcija 154 Nekatere živali sprejemajo zvok in vzdržujejo ravnotežje z mehanorecepcijo 154 Čutilni sistemi za zaznavanje svetlobe so se v evoluciji razvili večkrat pri različnih živalih 156 Različen evolucijski razvoj oči različnim živalim omogoča, da vidijo slike 156 Številne živalske vrste sprejemajo informacije o plenu, plenilcih ali partnerjih s sprejemom zvokov iz okolja 157 Človeška čutila kot primer sesalskih čutil 158 Dotik občutimo, ko so vzdražene receptorske celice v koži in se informacija prenese do možganov 158

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Okus je čut za zaznavanje kemičnih snovi in razlikovanje okusov Vohalne receptorske celice so v nosni votlini Vid je čut, ki nam omogoča, da zaznamo velikost, obliko, gibanje in barvo predmetov okrog nas Uho je čutilo za sluh Notranje uho je tudi čutilo za ravnotežje

158 160 160 163 165

Gibanje in opora Gibanje in opora rastlin Pri nekaterih rastlinah so razvita hitra gibanja Celice s sekundarnimi stenami nudijo rastlini trdno oporo in tudi zaščito Ureditev skeleta Preproste gibljive živali imajo hidrostatsko ogrodje Trdno ogrodje pritrjenih in slabo gibljivih živali Ogrodje živali je lahko zunanje ali notranje Med dvema deloma skeleta je sklep Slabost zunanjega ogrodja je, da ne raste Zunanje ogrodje omejuje velikost živali Notranji skelet vretenčarjev raste skupaj z drugimi telesnimi deli Kosti vretenčarjev niso mrtve, temveč žive in dejavne Kostno tkivo je mineralizirano Hrustančno tkivo je čvrsto in prožno Gibljive zveze med kostmi so sklepi Mišični sistem človeka V človeškem telesu so trije različni tipi mišic Delovanje mišic je hoteno in nehoteno Gibanje mišic je kontrakcija Mišice, pritrjene na kosti, so skeletne Celica skeletne mišice je mišično vlakno Kemični prenos impulza z živčnega vlakna na mišično vlakno Energija za delovanje mišic Srčna mišica je prečno progasta V gladkih mišicah ni vidne progavosti

168 170 170 170 172 172 173 173 174 174 175 175 176 177 178 178 181 181 181 182 182 184 185 186 187 187

Zaščita pred zunanjimi dejavniki Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja Vrste celic v povrhnjici so povezane z nalogo, ki jo v njej opravljajo Specializirane celice povrhnjice so reže in laski Koža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja Koža je največji vretenčarski organ Kožo vretenčarjev sestavljata pokožnica in usnjica

190 192 193 193 194 194 195

Razmnoževanje Spolno razmnoževanje pri rastlinah Cvet je evolucijska pridobitev kritosemenk Deli cveta Oprašitev je prenos pelodnih zrn s prašnice na brazdo plodnega lista Oprašitvi sledi oploditev Iz semenske zasnove se razvije seme

204 206 206 207 209 211 212

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Plodovi so prilagoditev rastlin za zaščito zarodka in razširjanje semen Od semena do sejanca Nespolno razmnoževanje pri rastlinah Nespolno se razmnožujejo tudi živali Spolno razmnoževanje pri živalih Enospolniki in dvospolniki Oploditev je lahko notranja ali zunanja Razmnoževanje pri človeku Spolne organe sestavljajo spolne žleze in spolovila Moški razmnoževalni sistem izdeluje spermo in jo prenaša v ženski razmnoževalni sistem Ženski razmnoževalni sistem izdeluje jajčeca ter omogoča prehrano zarodka in porod Gametogeneza je razvoj spolnih celic Razvoj spermijev je spermatogeneza Jajčeca zorijo v procesu oogeneze Jajčeca nastajajo v ponavljajočem mesečnem ciklu Razvoj človeka se začne po oploditvi v jajcevodu Z ustrezno zaščito se lahko izognemo neželeni nosečnosti in spolno prenosljivim boleznim Umetni nadzor plodnosti

213 214 215 216 216 217 217 218 218 218 219 220 220 221 222 222 223 223

Rast in razvoj Lokalna rast rastlin z meristemi je določena s pritrjenim avtotrofnim življenjem Rast z meristemi je odprta Zaradi odprte rasti rastline nimajo določene velikosti in omejene starosti Meristemi so na različnih delih rastline Rast živali je zaprta in razpršena Razvoj zarodka se začne s prvo delitvijo spojka Razvitost živali ob rojstvu je vrstno specifična Rast je poglavitna značilnost razvoja po izvalitvi, skotitvi ali rojstvu številnih živalih Številne živali se razvijajo s preobrazbo Človeški zarodek nastane s prvo delitvijo spojka Od oploditve do zanositve V maternici se razvijata zarodek in posteljica Porod je normalen zaključek nosečnosti Takoj po rojstvu se v novorojenčku zgodijo pomembne spremembe Materino mleko vsebuje vsa hranila za razvoj novorojenčka Od rojstva do smrti Zgodnje otroštvo in otroštvo Mladostništvo Odraslost

228 230 230 230 231 233 233 233 234 234 236 236 236 238 239 240 240 240 240 241

nadvse lepe in čudovite oblike

244

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Kako uporabljate učbenik Učbenik se začne in konča z motivacijskima poglavjema; v prvem so predstavljeni osnovni mehanizmi, na podlagi katerih delujejo organizmi, v zadnjem je še dodatno poudarjena evolucijska povezanost živega sveta.

Nadvse

lepe in ž iv e č t i u l j enj e? ob d ov l i ke

Kaj je je okolje notranje jenje.

Stal no odno živl za svob pogoj 78) ---- -(1813–18 Bern ard Claude log in i fizio francosk lec igra ki gled ališ

Se m in iz d a t ek s n o - - i m oči vi, a n me Ra --- m p – sa am m a m lph et. ord in a Ne eri Wal l a kos do v i šk hk ti, dn i El o p i v ce čl isat lis lo la k on ov e l ek re en j E če i n lli m, l i so n te ra (19 rn 14 i k r –19 it 94) ik , ;

Vsako poglavje se začne s pomembnimi dejstvi, ki vzbudijo vaše zanimanje za naslednje poglavje in vas na njegovo vsebino tudi pripravijo. Prvi strani sta tako opremljeni s citatom, z odlomkom umetniškega besedila ali odlomkom iz zgodovinskih naravoslovnih besedil. Citati so kot izrezki iz časopisa, naključno nalepljeni na strani. Ponazorjeni so s fotografijo, ki na poseben način odslikava vsebino poglavja.

Na prvi strani obeh poglavij so tudi shema poglavja, sestavljena iz naslovov podpoglavij, in ključni pojmi, ki jih boste spoznali v poglavju in jih zatem razložimo v Slovarčku ključnih pojmov. Vse to naj vas navduši nad vsebino poglavja, vas vanj usmeri in še razloži, česa se v poglavju lahko naučite.

nili

Oskrba s hra

20

Oskrba s hranili

28

34

Ključni pojmi

avtotrof debelo črevo floem fit) gniloživka (sapro

i hranili ev rastline in mineralnim ili in pritrdit hrano, vodo ih rastlin s ineralnimi hran m vode z m Oskrba zelen no površino organ za spreje ko sprejem • Korenine so em ima veli n koreninski sist eralnimi hranili • Obseže ov vode z min istem reninskih s en sprejem lnih hranil lja optimal • Tipi ko em minera nin zagotav sprej a kore oč za jo pom • Zgradb ev t potrebuje e velikokra lovanje sladkorj • Rastlin line za izde ice i organ rast h listne sred • List je glavn e poteka v celica fotosintez • Večina otrofov s hrano Oskrba heter in živalih hrano teznih protistih • Oskrba gliv s tosin tistih no pri nefo tosinteznih pro • Oskrba s hra a hrane pri nefo m in prebav ožigalkarjih • Spreje prebava pri m hrane in • Spreje črvih a pri ploskih • Prebav prebavilom popolnim etenčarjev • Živali s in drugih vr veka • Prebavila člo votlina • Ustna • Žrelo lnik • Požira ka in jetra • Želodec ušna slinav črevo elujejo treb • Tanko i hrane sod črevo i razgradnj otujejo v debelo • Pri kemičn ne hrane p ki prebavlje • Ostan

heterotrof jetra klorofil korenina koreninski lasek

CMYK 10/100/90/0

Preskrb vodo in

Oskrba s hranili

knjigarna.com swis721

bodisi jih že nske molekule a pridobiti ati nove orga , bodisi izdel iz svojega okolj snovi ali lahko živijo esa morajo izdelajo take morajo, da Za oba proc lahko nato Organizmi v energijo. i, iz katerih o in pretvoriti ne ali pa snov zaužiti s hran spoji te i ali gijsko boga izdelane ener nizmi avtotrofn molekule. orga nske ila, orga kih hran nove gans sprejemajo pa izdelajo spojine iz anor na način, kako e organske minerali. Zato da so, glede izdelujejo lastn ke spojine in .

Spomnite se, organizmi e anorgans ali prebaviti Avtotrofni i so enostavn preoblikovati heterotrofni. a. Take snov celico ni treba dobijo iz okolj vstopom v e rastline. snovi, ki jih hranil pred fi so tudi zelen organizmom med njimi Ker heterotro i. nih; avtotrofnim žival intez in jo lni protisti trofov je fotos kih hranil, mora Večina avto erij, glive, števi gans bakt anor a ih so večin enostavn organskih organizmi tih spojin iz a naravnih Heterotrofni gijsko boga obliki. Večin bile brane in bi v že izdelani izdelovati ener ave ti iz okolja ne morejo celične mem procesu preb ajale skozi kule sprejema molekule v prosto preh jo. organske mole e organske da bi lahko i presnavlja prevelikih, morajo velik jih organizm molekul je nv ovo. Zato se celice, kjer je drugih spoji celično presn prehajajo v Ti za rejan nike. erne preu za prim in vne grad e kisline. bivanje ATP aditi v osno e in nukleinsk gije za prido kovin najprej razgr ener belja vir e, porabijo kot hidrate, lipid Pri tem jih – ogljikove e lekul romo organske mak

Prehrana v naši dobi je popolnoma nenaravna in zato napačna. Mnogo mesa, brez mere alkohola, krepke začimbe, velike porcije v raznoteri izberi so grobokop današnjega rodu. Že zoper malo dete v zibelki grešite, kolikor bolj še zoper odrasle osebe. Ako vase natlačiš mnogo jedi in pijače, prebavo le oslabiš in črevo je primorano izriniti vse, kar si zgoraj prebavilom pokladal.

-----Lea Fatur (psevdonim F. Magister), slovenska pisateljica (1865–1943), Zel in plevel, 1926

Vsebine učbenika povezujejo procesi, ki so skupni vsem organizmom. Strani, ki obravnavajo rastline, živali ali človeka, so v posameznem poglavju označene s piktogrami v sprotnem naslovu.

ksilem listna sredica mesojed mikoriza mutualizem ogljikov hidrat

peristaltika požiralnik prebava prebavna cev

rastlinojed tanko črevo a trebušna slinavk

Oskrba s hranili

Višji avtotro svetlobo, og surovine so ogljika, kisik molekulah, I, Gradniki ž bujejo za ra

vsejed zajedavec zeleni list želodec žolč žolčnik žrelo

a

Suha masa

Zelo dolgo izdelavo svo 1772 s posk b v 20. stolet Mesojedi, kot so zveri (a) in da je plin og se hranijo z mesom. je težko pre iz nečesa ta